Finci so pognali Ruse že nazaj čez mejo
rusko prodiranje povsod ustavljeno
Helsinki, 13. dec. —V močnem izpadu na fronti severno od jezera Ladoga so finske čete vrgle Ruse nazaj in jih zapodile prav čez mejo na rusko ozemlje, kakor trdijo neuradna poročila. Finsko vojaško poveljstvo poroča, da je bil to eden največjih uspehov finske armade in da so imeli Rusi težke izgube.
To je prvič, da so stopile finske čete na rusko ozemlje in po-
roča se, da Finci prodirajo proti železnici, ki pelje iz Leningrada v Murmansk, 60 milj vzhodno od finske meje. To je edina proga, po kateri morejo Rusi pošiljati vojaštvo in vojni material na severno fronto, če Finci zasedejo to progo, bodo ruske čete na severu odrezane. Poročila trdijo, da so Finci ustavili Ruse na vsej 800 milj dolgi fronti.
Vedno bolj se sliši klic za Rooseveltov tretji termin
Newark, N. J. — Tukaj je imel govor Harold Ickes, vladni tajnik notranjih zadev, ki je udrihal po večnih republikanskih predsedniških kandidatih in izjavil, da je Rooseveltov tretji termin edino zdravilo za ohranitev naše demokracije. "Kot v vsaki krizi," je rekel Ickes, "so se tudi zdaj pojavili razni Mesije, ki so se ponudili, da nas popeljejo v obljubljeno deželo."
Potem se je Ickes dotaknil tudi ^velandskega •relii'fwjf-a vpr&BA-n.ia pokazal na Cleveland, ki je eno najlepših in najbolj industrijskih mest v Uniji, pa je imelo lakotno krizo in to samo radi tega, ker je republikanski gover-ner Bricker raje poslušal svoje °sebne ambicije, kot pa glas stradaj očih.
"Pa ne samo Bricker, tudi senator Taft, ki je eden izmed kandidatov za predsednika Zed. držav, je odgovoren za lakotno krizo v državi Ohio. Taft je dolžan pojasnila ameriškemu narodu, kaj je storil za narod v tej krizi in v koliko je posredoval pri državni administraciji glede tega in ki bi bila njegova dolžnost."
Temu napadu Ickesa je takoj odgovoril governer Bricker, ki je rekel, da se novi dealerji igrajo Politiko na račun človeške mize-rije, in da ljudje v Clevelandu niso stradali.
Okraj Cuyahoga nosi preveliko davčno breme
Mestni relifni direktor Jones je obdolžil podeželske okraje v državi Ohio, da preveč izkoriščajo okraj Cuyahoga v daykih, potem je pa okraj prepuščen sam sebi, da mora vzdrževati re-lif. Jones je dokazal, da nosi okraj na svojih ramenih stotine ostarelih ljudi, ki bi morali sicer dobivati starostno podporo od države in zvezne vlade. V nekaterih krajih države Ohio je več kot 50 odstotkov takih oseb v starosti nad 65 let, ki dobivajo starostno podporo, v okraju Cuyahoga jo dobiva pa samo 14 odstotkov, je dokazoval Jones. In vendar so prispevali davkoplačevalci v tem okraju $1,400,000 v sklad za starostno podporo, kar je več, kot pa je dalo 50 malih okrajev skupaj. In vendar so dobile osebe v tistih 50 okrajih $6,700,000 več starostne podpore, kot pa enako potrebne osebe v okraju Cuyahoga. In teh gori omenjenih 50 malih okrajev v državi Ohio, ki dobijo več podpore od države kot okraj Cuyahoga, ima 50 zastopnikov v državni postavodaji, okraj Cuyahoga pa samo 13. To je pa potem vzrok, da. mali okraji oziroma njih zastopniki vedno glasujejo proti podpori velikim mestom v državi.
Tak vremenski prerok!
Clevelandski uradni vremenski prerok pravi, da ne bo dolgo, ko bo Cleveland dobil zimo. I, kaj nam pove! Ko so ga vprašali, če bo ta zima mila ali huda je rekel, da tega ne more povedati Pred spomladjo. Samo to je po-vedal iz uradnih zapiskov, da so zime v Clevelandu zadnjih 40 letih vedno bolj mile. To je novica za one, ki niso še stari 40 let.
Pomorska bitka v južnih vodah
Zemljevid kaže pozicijo Rusije, in njeno stremljenje na severu čez Finsko, Švedsko in Norveško, na jugu pa čez Romunsko, Madžarsko in Jugoslavijo. Koliko časa, bodo ostale meje v: teh državah, kot jih sedaj kaže zemljevid, se ne ve.
Malo več živahnosti na zapadni fronti
Paris, 13. deccc. — Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da so postale zadnje dneve zlasti nemške patr.wlie i-lvaiuie, ki ve?, dno vznemirjajo francoske postojanke. Zadnje čaše s6 Nemci iz našli nekaj povsem novega. Patrulje napadajo večinoma ponoči ali v temačnih jutranjih urah. In da se jih tako lahko ne opazi, so ograjeni nemški vojaki v črne plašče. Sinoči je bilo precej živahno v sektorju med reko Saar in gozdovih pri Wardnt. Nemško topništvo je včeraj precej obstreljevalo francosko črto. Vendar kake posebne škode se ne more zaznamovati nikjer.
Hoover v Clevelandu
Včeraj se^e ustavil v Clevelandu za par minut bivši predsednik Zed. držav, Herbert Hoover. Pripeljal se je z letalom iz Kalifornije in se je iz Clevelanda odpeljal v New York, kjer bo nače-ljeval dobrodelni akciji za odpo-moč Fincem.
Garfield hrani
Councilman RaWlings v mestu Garfield Heights je pri seji mestne zbornice predlagal, da se nastavi relifnega administratorja s plačo $2,000 na leto. Ostali 'mestni očetje so rekli — ne.
Zračna pošta čez morje je vedno večja
New York. — Menda je vojna v Evropi vzrok, da se je poštni promet po zraku preko Atlantika dvignil tako rapidno. Medtem, ko je bilo prenesenih z letali v Evropo še pred par meseci povprečno 100,000 pisem na teden, se je število pisem dvignilo zdaj na 500,000 na teden. Pan-American zrakoplovna društva vzdržuje zračni promet po dvakrat na teden do Lizbone na Portugalskem preko Bermude in Azorov. Vsako letalo nese 2,000 funtov pešte ali še več.
-o-
Ne pozabite! če hočete slišati res nekaj lepega, udeležite se v nedeljo večer prireditev pevskega zbora Ilirije, ki bo podal na odru Sloven-
Filmska igralka dala $1000 za fince
Palo Alto, Cal. — Bivši pred-sednik Zed. držav, Herbert Hoo-v«r, je naznanil, da je dobil od lovite norveške drsalke in film-ske igralke, Sonje Henie, ček za Si,000 za finski relifni sklad. ^°nja je priložila čeku sledeče
Pismo:
"Dragi g. Hoover!
.. "VaX apel za od pomoč in re-trpečemu finskemu narodu ^ora ganiti srca vseh onih, ki JNo še kaj čuta do pravičnosti, eniokracije in simpatije. Ne-°ižen mal narodič danes trpi ra-1 strahote napada, razdejanja
in mučenja. V taki katastrofi so ženske in mali otroci glavne žrtve in to samo zato, ker žive v deželi, ki je hrabra dovolj, da se bori za principe svobode in demokracije.
"Sedaj jim lahko pomagamo samo z denarnimi pripevki, da jim olajšamo bedo. Zato je naša dolžnost, da damo. Zato Vam pošiljam ček za $1,000, da pomagam k skladu za finski relif in ž njim gredo moje molitve, da se bo ameriški narod odzval klicu na pomoč do tega finskega naroda, ki je brez moči. — Sonja Henie."
Šest ladij potopljenih
London, IS. dec.— Včeraj je bila pptopljena angleška ladja Marwick Head, 496 ton. S tem so narasle angleške ;izgube v ladjah, na 119. Kolikor J« znano, je dozdaj izgubilo pri teh nezgodah 2,427 oseb življenje na morju/ Ladja je zletela v zrak, ker je zadela na mino. Angleži so potopili nemški tovorni parnik Bol-heim, ki je peljal žito v Hamburg. Druga poročila zaznamujejo še izgubo nadaljnih štirih ladij včeraj, in sicer dva angleška tovorna parnika, en švedski in en grški.
-o—-
Zopet en komunist obtožen sleparije s potnim listom
New York, 13. dec. — Harry Gannes, urednik komunističnega dnevnika Daily Worker, je bil obdolžen, da je ponaredil prošnjo za izdajo potnega lista. To je že četrti član komunistične stranke v Ameriki, ki je obtožen, da je sleparil s potnim listom. Gannes je bil rojen v Angliji in je postal ameriški državljan. Enakega prestopka so. bili že prej obtoženi: Earl Browder, glavni tajnik komunistične stranke, Robert Wiener, blagajnik in neki Nicholas Dozenberg, ki je bil prijet v Bend, Ore.1 radi istega prestopka'.
"Lipa"štfl29 SNPJ
Društvo Lipa št. 129 SNPJ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1940: Predsednik Joseph Trebeč,
Roosevelt bi bil jako hvaležen senatorju Taftu za finančni nasvet
Washington, D. C. — Predsecl nik Roosevelt je danes pozval senatorja Taft a, naj poda natančen načrt, kako bi se balanciral proračun dežele. Senator je namreč nedavno govoril v Bostonu, da bi se s pravo ekonomijo pri administraciji lahko v dveh letih uravnovesilo dohodke in stroške dežele. To je včeraj omenil Rcoseveltu. nek časnikarski poročevalec ter namignil na trditev senatorja Tafta, da bi se stroški vlade lahko toliko znižali, da bi bil deželni proračun v dveh letih v zdravem položaju, to se pravi, da bi. stroški ne presegali dohodkov.
K temu je odgovoril predsednik .Roosevelt, da ga to veseli in J a bi bil senatorju neskončno hvaležen, če bi prišel na dan z natančnim načrtom, kako bi se stroški znižali. Roosevelt bi dal, je rekel, celo jako lepo osebno nagrado Mi-. Taftu za tak načrt.
Roosevelt je tudi v nadaljnem razgovoru omenil, da imajo delavci pri WPA pravico do organiziranja, nimajo pa pravice do •stavke, ker je WPA vladna organizacija in proti federalni vladi se ne more iti na stavko.
$500,000 je že dal Rdeči križ za Evropo
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je naznanil, da je ameriški Rdeči križ potrošil že nad $500,000 v tej vojni v raznih evropskih krajih. Od te vsote se je poslalo $25,000 Fincem in $16,000 se bo porabilo za nakup zdravil, katere se bo poslalo na Finsko. Osrednji odbor Rdečega križa je odobril vsoto $1,000,000 ža pomoč od vojne prizadetim krajem v Evropi, vključno Finski.
V14 ur trajajoči bitki med angleškimi bojnimi ladjami in nemško ladjo so bile vse težko poškodovane.
40 NEMŠKIH MORNARJEV JE BILO UBITIH
Montevideo, Uruguay, 13. decc. — Danes zvečer se je končala 14 ur trajajoča pomorska bitka, v kateri so nastopile tri angleške bojne ladje in ena nemška. Nemška bojna ladja, Graf Spee, je bila težko poškodovana in se je zatekla v nevtralno pristanišče Montevideo. Poroča se, da je bilo v bitki 30 nemških mornarjev ubitih in ranjenih. Angleške ladje so zasledovale nemško prav do pristanišča.
Nemška ladja se je smela po mednarodnih postavah zateči v nevtralno pristanišče, ker je poškodovana. Toda 24 ur zatem, ko bodo poškodbe popravljene, mora odpluti. Tedaj jo bodo pa
-o
40 milj cevi vrglo iz zemlje
Wichita Falls, Tex. — Raz-strelba je vrgla iz zemlje 40 milj cevi, po kateri so hoteli pretakati olje od tukaj do Ryan, Oklahoma. Kraji, kjer so bile položene te cevi so mislili, da 'je potres. Cevi je vrglo iz zemlje v dolžinah po 100 čevljev. Kjer so bile cevi pod cesto, je tudi cesto vso ra ibilo. škode je blizu pol milijona dolarjev. Razstrelba je nastala, ko so spustili skozi cevi kisik, da vidijo, če bodo cevi vzdržale pritisk olja.
-o-
Par bi rad
Zvedel smo, da je pripeljal Mr. Martin Kožar, gostilničar na 200. cesti, pred nekaj dnevi krasnega srnjaka iz Pennsylvanije. Pa si je mislil, da srnjaku ni dobro samemu biti in jo je mahnil še po srno, ki so te dni odprte. Za dobro srečo je vzel s seboj prijatelja Ferdo Jazbeca. Bojimo se pa, da sta šla na pomoč Fincem, ker ju še sedaj ni domov.
zasegle angleške ladje. V bitki so se u dejstvo vale nemška ladja Graf Spee, ter angleške križarke Exeter, Achilles in Ajax. Exeter je bila že po štirih urah tako poškodovana, da se je morala umakniti iz bitke.
London, 14. dec. — Mornariško poveljstvo poroča, da je neka angleška podmornica potopila nemško podmornico in torpe-dirala neko nemško križarko v Severnem morju. To je bila tista angleška podmornica, ki je v torek srečala nemško ladjo Bremen, ki je potem srečno dospela v nemško pristanišče Bre-merhaven.
j Vse~avdijence pri papežu so ustavljene
Vatican City. — Zdravniki so zapovedali papežu Piju XII., da začasno odpove vse avdijence in si vzame počitek. Velike skrbi, zlasti pa žalost radi sedanje voj-, ne je sv. Očetu podkopalo zdra-| vje. Zdravniki upajo, da bo do j praznikov papež toliko pri moči, da bo lahko opravil božične obrede in na božični večer sprejel v avdijenci kolegij kardinalov, kot je to običaj.
skega doma na Holmes Ave. oratorij "Slovenski božič." V tem oratoriju so zbrane vse naše stare božične pesmi, katerih morda niste že slišali od svojih detin-skih let in ki so tako lepe.
čiščenje cerkve
Vljudno prosimo žene iz fare sv. Vida, da bi pomagale čistit cerkev prihodnji torek 19. decembra. Vsaka je dobrodošla, želimo, da bi prišlo vsaj 15 žena. — župni urad.
Iz bolnišnice
John Jeglich, 1156 Norwood Rd. se je povrnil iz bolnišnice. Zahvaljuje se za darila in obiske v bolnišnici.
podpredsednik Frank D. Mahnič, tajnik .Anton Meklan, 485 E. 109th St., blagajnik John Sivec, zapisnikar Joe Ban; nadzorni odbor: Stanley Počkar, Charles Penko in Frank Sot; bolniški nadzornik Joseph Terbovec; zastopnika federacije SNPJ Andy Skerl in Frank D. Mahnič, zastopnik za Klub društev in Prosvetni klub SND Andrej Skerl, zastopnik direktorskemu odboru za farmo Anton Meklan, zastopnik za konferenco SND Joseph Trebeč, namestnik Frank Smole. 'Zdravniki: Dr. F. J. Kern, Dr. M. Oman, Dr. Anthony Skur. Društvo bo proslavilo 20 letnico svojega obstoja na 20. januarja 1940 s plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
Demokratje zborujejo
Deset mestnih odbornikov-de-mokratov, kolikor jih bo v mestni zbornici drugo leto, se bo v soboto zbralo k skupnemu posvetovanju, da se pogovore glede bodočega nastopa v zbornici. Prej,' dekler so imeli demokratje veči-J no v mestni zbornici, so bili taki; sestanki' vetftio 'zelo razburljivi' in prepirljivi. Zdaj pa, ko bodo! v manjšini, je upati, da bo vsaj teh deset nastopalo solidno. To; se bo tudi došeglo, če bo teh deset demokratov izvolilo za svojega voditelja Edvarda Pucla iz 10. varde.
Zaprisega Busherja Novoizvoljeni sodnik mestne sodni je, John J.Busher, bo zaprisežen danes dopoldne ob enajstih v mestni hiši. Svoj urad bo nastopil pa 2. januarja 1940. Zaprisegel ga bo načelnik mestne sodnije, Burt W. Griffin. Prijatelji Mr. Busherja so vabljeni, da pridejo ob tej priliki v mestno hišo.
Je zopet doma Mrs. Mary Cevka, 6607 Schae-fer Ave. se je zopet vrnila iz bolnišnice domov. Lepo se zahvaljuje za lepe cvetlice in za obiske v bolnišnici. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo doma.
Zamenjani klobuki Kdor je v soboto v gostilni Jerry Zupca v Euclidu zamenjal klobuk oziroma kar dva, naj enega prinese nazaj na 473 E. 142 St., enega pa na 544 E. 140 St.
Pozdravi iz Floride
Mr. in Mrs. Karl Smigovec pošiljata tople pozdrave iz Floritte. Pravita, da je tam' prijazno v hladni senčici. (Hvala za pozdrave! Dozdaj sicer še nismo preveč nevcišljivi, pa ne bo dolgo, ko bomo. Op. ured.).
Dividenda za delavce
Graphite Bronze Co. bo razdelila med svoje delavce bonus v znesku $75,000. Vsak delavec bo dobil najmanj $25.00. Predvsem
Marn v koliziji
Frank Marn, slovenski trgo-| vec na 640 E. 136th St., je bil včeraj v avtni nezgodi, ki mu je prizadela precej poškodb. Vračal se je okrog petih popoldne domov, ko je njegov avto zaneslo na mokrih tračnicah na Waterloo Rd. in 154. cesti in naravnost proti vozu ulične železnice. Mar-na je vrglo iz avta in pod voz ulične železnice. Odpeljan je bil v Emergency kliniko, kjer so mu dali prvo pomoč.
Volivne sleparije
Velika porota je spoznala krivim manipulacij z volivnirni glasovnicami v 32. vardi Nicholas Russo in Pat Pietra. Obsodba še ni izrečena, čaka ju zapor od enega do pet let in globa od $100 do $1,000. Rušo se je izročil policiji, Pietra pa še iščejo^.
bodo dobili bonus delavci, ki so bili te čase poklicani nazaj na delo.
Da se prepreči ogenj
Clevelandska požarna bramba opozarja ljudi, da je treba pri vsaki priliki paziti zlasti na žve-plenke in cigaretne ostanke. Otroci naj nikdar ne dosežejo žveplenk in v postelji nikdar ne kadite.
Zadušnica
V petek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Michael Kolar ob priliki 24. letnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
\ Dvor Baraga
Dvor Baraga, reda kat. Boršt-narjev št. 1317 ima jutri večer zadnjo sejo v tem letu. Gotovo naj se udeleže^seje zlasti oni člani, ki niso še prejeli dividende za letos.
sumljive okolščine avtne nezgode
Los Angeles, Cal. .13. dec. — Laurel Crawford, star 41 let in vojni pohabljenec, je bil pridržan na policiji potem, ko je izpovedal, da je bila ubita v avtni nezgodi njegova žena in trije otroci. Crawford je izpovedal, da je vozil ponoči nad visoko pečino, ko je avto naenkrat zdrknil čez pot. On da je imel še toliko časa, da je skočil iz avta, vsa njegova družina je pa strmoglavila doli po pečinah, kakih tisoč čevljev
globoko. Potem, je rekel Crawford, je plezal 12 ur doli v prepad, da je prišel do trupel.
Policija ima pa o vsem vse drugačne misli, ko je dobila na njegovem domu zavarovalninske police v vrednosti $27,000, od žene in otrok in, katerih dedič je zdaj on. Crawford dobiva $190.00 na mesec pokojnine kot pohabljeni vojni veteran, $20.00 dobiva na mesec pa še pokojnine od pošte.
ameriška!!foomovlnfl
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN	^^ ^	oT nvTrMT. M urkDxrTXTr>
_AMERICAN HOME	TSSKSSSSS?
NO. 290	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 14, 1939	LETO XLII. — VOL. XLI1.
Na polju slovenske kulture
i ■ ■ ■ <—........—...............
j BESEDA IZ NARODA
Kristus luč sveta
V vrstah naših fino izvežbanih pevskih zborov,, ki delajo čast novi slovenski domovini, je gotovo tudi pevski zbor Ilirija, ki prepeva že skoro petnajst let v lepo napredujoči slovenski fari v Collinwoodu, fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave. V petnajstih letih obstoja si je Ilirija pridobila pod skrbno in spretno roko pevovodje g. Martina Rakarja sloves po svojih narodnih in cerkvenih koncertih, igrah, operetah in drugih nastopih, da je stopila! v prve vrste drugih naših odličnih zborov.
Ilirija je mogočen in fino izvežban pevski zbor, zato bo gotovo na mestu, če ga tudi o njegovi zgodovini nekoliko seznanimo z širšo javnostjo.
Naš dobričina, strokovno izvežban organist in pevo-vodja, je bil povabljen, naj pride k slovenski cerkvi v Collinwoodu za organista. Odzval se je in našel na koru kake štiri pevce in par pesmaric. Pevci so bili, ki so še sedaj aktivni pri zboru: Louis Ižanec, Mary Gornik, Frank Jurečič in Henrik Kodela.
G. Rakarju, agilen in podjeten kot je, so se zdeli ti štirje, dasi dobri pevci, vse premalo za cerkveni zbor, čeprav se je lahko reklo, da je mešan zbor, ker je bila zraven tudi pevka, gdč. Gornikova. Pa je šel takoj na delo in začel zbirati pevce in pevke. Na 25. oktobra 1925 je bil ustanovljen cerkveni pevski zbor "Ilirija." Zelo lepo ime!
Za podlago so bili omenjeni štirje stebri, nekaj jih je Rakar dobil od pevskega zbora Soče, nekaj je zvabil novih in kmalu je imel mešan "zbor dvajset oseb. Začel-je ž njimi redne pevske vaje, napravil je note in kmalu so se oglasili s kora mogočni glasovi novega zbora. Zbor je pel nekaj časa pri osmi in deseti maši, ko se je pa zbor povečal, je pel moški zbor pri osmi maši, mešan zbor pa pri deseti, kakor je še danes.
Neutrudljivi g. Rakar pa s svojim zborom ni ostal samo na koru, ampak ga je peljal tudi v dvorano h koncertu narodnih pesmih. Prvi koncert se je vršil leta 1926 v Slovenskem domu na Holmes Ave. z velikim uspehom. Narod je bil vzhičen nad finimi in dobro treniranimi glasovi, dasi je zbor že pri prvem nastopu osvojil srce naroda.
Od tega časa prireja Ilirija vsako leto po en koncert narodnih pesmi in eno igro ali spevoigro in v zadnjih letih je piTFedil tudi štiri krasne cerkvene koncerte. Med temi koncerti narodnih pesmi nam je še vedno v spominu opereta "Silvija," krasno glasbeno delo, katero je prestavil na. slovenščino Rev. Milan Slaje, takrat pomožni župnik v Collinwoodu.
Pri zboru je sedaj aktivnih 43 pevcev in pevk. Značilno pri tem je to, da so bili izmed vseh teh 43 samo štirje rojeni v stari domovini, drugi pa vsi tukaj. To je gotovo v veliko čast naši mladini, ki se tako zanima za slovensko pesem.
Zbor se pa ne žrtvuje samo pri petju, ampak je tudi drugače zelo aktiven za cerkev. Ko je bila leta 1928 povečana cerkev, je zbor kupil iz svoje blagajne tri lustre za cerkev, katerih vsak je stal $100.
Pa pevcem orgle niso bile všeč. Stare so bile in so dajale vse drugo kot lepe glasove, kakor vsaka stara stvar. Nove orgle bi radi, je rekel Rakar in zvesto so stali za njim pevci in pevke.
"Zelo lepo je to od vas, da bi radi orgle, pa cerkvena blagajna je suha. Cerkev ima dolg, potrebuje vedno popravila, za šolo gre dosti. Ne bo nič!" jim je prijazno, pa odločno povedal g. župnik, msgr. Hribar, ki se ničesar na svetu ne boji bolj kot dolga.
Pa so vrli pevci in pevke staknili glave skupaj in rekli: "Pa orgle bomo imeli druge in če ne bo šlo drugače, jih bomo pa sami kupili!" Pa so jih — preko $2,000 so dali zanje m vsak cent plačali iz svoje blagajne.
Naj še povemo, kako so jih kupovali. - Našli so pripravne orgle, katerih cena je bila $2,000, če pa'plačajo takoj, bodo g1,500. Rakar si je pulil lase, ker bi rad orgle, obenem pa prihranil lep denar, blagajna pa prazna. Pa se oglasi eden pevcev in pravi: "Če so orgle dobre in vredne tega denarja, tukaj posodim zboru $1,500, boste že vrnili, kadar boste mogli!" To se pravi zavednost iskrenega pevca, katerega ime ne omenimo, ker bi se mu gotovo zamerili. Selitev in inštalacija orgel je stala toliko, da je zbor plačal nekaj nad $2,000 za orgle. Farani so Iliriji za to gotovo hvaležni.
Zbor ima zelo bogato zalogo narodnih in cerkvenih pesmi, kar je vse zasluga neumornega g. pevovodje Rakarja. Zbor ima tudi stalno pianistko, gdč. Josephine Terček, kar gotovo dosti pomaga k dovršenosti zbora.
Poleg mešanega zbora Ilirije, je Rakar ustanovil tudi Ilirijo Hi, kjer poje ^O deklet iz višjih šol, vse izborne pevke. Ta zbor poje pri. sv. maši ob nedeljah ob 11:30 slovenske in angleške pesmi." Dalje se je ustanovil tudi naraščaj, iirija mlajša ali Junior, pri katerega ustanovitvi so zlasti pomagali: Mrs. Kogovšek, Mr. Trepal, Mrs. Malovrh in drugi. Iz teh dveh zborov črpa potem Ilirija svoj naraščaj, da se ni bati zastoja.
In ta naš Vrli zbor priredi v nedeljo 17. decembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. krasen oratorij, "Slovenski bežič," delo najpopularnejšega cerkvenega glasbenika v Sloveniji, Rev. Matije Tomca. Mojster je zbral v tem lepem delu razne božične napeve iz vseh knjev Slovenije, same naše stare in večno lepe slovenske božične* pesmi.
Zadnji teden sem obljubila, da bom opisala to lepo igro "Kristus Luč sveta." Godila se je v nekem podeželskem mestu v Evropi. Neka prav dobra družina je imela več otrok. Eden izmed teh se je izšolal in postal duhovnik. Kakor povsod, tako je bil tudi v tej družini eden, ki ni hotel poslušati dobrih nasvetov svojih skrbnih staršev. Ko je odrastel je zapustil očetovo hišo in odšel po svetu.
Pride v sosednje mesto ter se tam seznani z dobrim in poštenim dekletom in se tudi z njo poroči. Toda, kar se je Janezek naučil, to tudi Janez zna. Tudi sedaj v zakonu ni hotel delati pošteno. Zanemarjal je svojo ženo in se sploh ni brigal za njene nasvete in opomine. Postal je v nadlego ženi in vsem sosedom.
Zapustil je ženo in postal popolnoma brezveren in pohajač. žena se je tudi preselila v drugo mesto in si dobila službo učiteljice. Stanovala je pri dobri katoliški družini. Čez čas pa jo je izsledil njen izgubljeni mož. Kakor v vseh krajih, tako je tu tam živela ženska, ki je vedela za vse slabosti svojega bližnjega, le svojih ni poznala. Veliko je vedela povedati o vsakem in je prav vneto vršila svoj opravi j i vi posel. Imenovali so jo vaška klepetulja.
Tudi to vdovo pri živem možu, je imela na piki in je kaj rada pripovedovala njene slabosti, katere je imela ali pa če jih ni imela, si jih je pa kar sami izmislila. Dogodilo se je, da jih je zalotila, ko je prišel mož k svoji ženi d zahtevo po denarju za žganje. Hitro je raznesla novico po mestu, da se zvečeVshaja z moškimi.
Vdova-učiteljica, je viliko pre-:.tala vsled tega obrekovanja. Vedno pa je molila za spreobrnjenje svojega moža. Mož pa je postal že tako nasilen, da jo je nadlegoval že piHbeljem dnevu.
Ne da se popisati
Ker se nisem že precej dolgo nič oglasila v našem priljubljenem listu Ameriška Domovina in me marsikdo vpraša zakaj nič ne napišem v naš lokalni list, naj povem vsem, da kolikor je človek starejši, toliko se manj zanima za pero in papir in prosti čas se tako lahko in hitro porabi, dai sama ne vem kdaj izgine v večnost.
Danes pa mi žilca ne da miru, da ne bi izlila svojih občutkov na papir. V nedeljo večer smo imeli zopet en le pvečer, ko so nam dekleta Baragovega zbora podala igro "Lurška pastirica" v šolski dvorani sv. Vida. Ker ljubim igirexmoram reči, 'da kaj tako vzvišenega in tako lepega se pač
in druga pa je "Kaznovani ša-ljivec." Opisala bi vam kaj več o tem, a ker se mladina preveč trudi, je nemogoče opisati. Vabim vas, da pridete sami pogledat in se boste prepričali kaj se vse doseže z dobro voljo. Hm, nekdo mi je na uho žašepatal, da naj povabim tudi Jakata in njegov štab z Rožnika. Torej pridite, vam kakor tudi vsem drugim bo zato pripravljeni odbor postregel z okusno večerjo in s še boljšo kapljico. Za godbo bo skrbel Jankovičev orkester. Le pridite v nedeljo 17. decembra v Slovenski društveni dom na Re-cher Ave. in napolnite prostore v veselje mladine. K.R. --o--
Skupna društva fare sv. Vida
Skupna društva fare sv. Vida se prav prisrčno zahvaljuje sledečim zavednim rojakom, ki so v jesenski sezoni darovali vino ali mošt in sicer sta: Mr. Rudy Bo-
ie vidi vsak dan.
In kako so ta, tu rojena, de-deta igrala! Vsaka je svojo vlo-?o rešila izvrstno in brez vsakih ;ežav. Naučila so se lepe in čiste ' slovenske izgovorjave, enako so bila tudi v nastopih in kretnjah neprekosljiva, tako da se mi zdi, ia bi sploh ne potrebovala šepe-talca, ki je bil včasih malo pre-glasan in prehiter, posebno v pavzah, kar včasih mislim, da zelo moti igralce in poslušalce.
Igra sama na sebi je tako čudovito lepa in zanimiva, da re-:em z Bernardko, da se sploh ne da popisati in ne povedati. Ber-nardka je mislila lepo gospo, ki se ji je prikazovala (Brezmadežna), jaz pa mislim za celo igro. Občinstva je bilo natlačeno polna dvorana in vse skozi med igro je vladal tak mir, da bi se tudi miška slišala, če bi tekla po dvorani, kar se malo kdaj zgodi.
Priznanje vsem, vsem dekletom, a krono pa ubogi slepi deklici. Ja, kako se je ta ubogi mali otrok zamislil in izpeljal svojo vlogo, samo to je vredno, da vidi ysak kaj je zmožno to malo slabotno dekletce. Njene prošnje, njeno milo petje in njeno obnašanje, je izvabilo vsem navzočim solze v oči
Zato pa naj nikar nihče na zamudi te lepe predstave, ki se ponovi v nedeljo 17. decembra. Prepričana sem, d,a ne bo nikomur žal, če se bo udeležil, žal pa mu bo, če ne vidi nekaj tako lepega in vzvišenega. Vso hvalo in priznanje pa zasluži naš neumorni kulturni delavec, Father Jager. Trud. ki ga ima z mladino se pač ne da nikdar poplačati. Le naprej, in ni se treba bati in ustrašiti se polen, ki jih nehvaležneži mečejo pod noge. Zašije dan, ko bomo vsi spoznali in vedeli ceni-. ti Vaše zaslužno delo.
Frances Kodrich. -—o-
Miklavž bo prišel
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos škrjančki praznovali božičnico in starši so jim pa v veselje povabili Miklavža, da pride in jih odbari z bonbončki in drugimi lepimi darili.
Tudi vas dragi čitatelji Ameriške Domovine, prav vljudno vabimo, da se udeležite v kar največjem številu je mogoče in pripeljite tudi svoje otroke s seboj, kajti Miklavž ne bo nobenega prezrl. Prosi se cenjeno občinstvo, da bi vsaj enkrat v letu pokazalo svojo dobro voljo do naše mladine in jim dalo še večje korajže pri učenju naše mile slovenske pesmi.
Ob tej priliki obhaja mladinski pevski zbor škrjančki, petletnico svojega obstanka, je to sicer kratka doba, je pa toliko daljša za vdrževanje. Kaj takega vzdrževati je nemogoče brez pomoči naroda in svojo pomoč lahko pokažete, da se polnoštevilno odzovete vsi tisti, ki vam je draga slovenska pesem. Napolnite dvorano do zadnjega kotička.
Lahko rečem, da vas bodo škrjančki presenetili, ne samo z lepim petjem, ampak z prav lepo igro: "čista vest" to je ena
Nekega večera zopet pride v hi-. so svoje žene ves zanemarjen in: r.ahteva denarja. Isti večer pa je močno deževalo in grmelo, žena še poskuša z lepimi besedami in opomini odvrniti svojega moža cd razuzdanega življenja. Ko je pa izprevidela, da vse pro-: nje ne izdajo nič, tedaj ogorčeno reče svojemu možu: "Bog je pravičen, ki vse dobro plačuje in hudo kaznuje in tudi tebe bo doletela kazen, če se nočeš poboljšati.
Prav tisti čas, je zagrmelo, tedaj pa mož stopi k oknu, ga odpre in zaupije skozi: "Če je kje Bog, naj me kaznuje," naj oslep-mi!" Se zabliska in strela udari v moža, da se je zvrnil po tleh in tudi oslepel. Poklicali so duhovnika in prečudno, prišel je njegov brat-duhovnik, da ga pripravi za zadnjo pot iz tega sveta.
Iz tega malega popisa lahko razvidite, da bo res krasna igra, ki je v resnici pretresljiva in tudi poučna obenem. Zato pridite vsi od blizu in daleč, da boste videli meč molitve vstrajne pobožne katoliške žene. Ni mogla svojemu hudobnemu možu pomagati v živi j en ju,-'pomagala pa mu je vsaj na zadnjo uro, da se je poslovil h tega sveta, spravljen z Bdgcm.
Igra se prične točno ob osmi uri zv^er in sicer prihodnjo nedeljo 17. decembra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Prosi se tudi, da ste med igro mirr.i in posebno zadaj pri vratih z vednim šumom ne motite igralcev, še bolj pa občinstva, cr na ta način pokvarite vsak ;ravi užitek. Posdravljeni vsi in •iasvidenjc v nedeljo večer,
Roze Blaz.
žeglav in Mr. Anton Korošec Zatorej jih člani skupnih društev priporočajo vsem rojakom, ker omenjena dva imata v resnici dobro vino — izvrstno kapljico. Vsak je daroval po en sod.
Torej še enkrat prav lepa hvala Mr. Korošču na St. Clair ju in Mr. Božeglavu na 60. cesti.
Obenem želim tudi naznaniti, da bodo skupna društva fare sv. Vida priredila veselico in sicer 4. maja 1940 v Twilight Ballroom (Grdinovi dvorani) in že sedaj priporočamo vsem fara-nom, da se za takrat dobro pripravite.
Vsi zastopniki in zastopnice so prošeni, da se udeleže redne letne seje 27. decembra, točno ob osmih zvečer, v stari šoli sv. Vida. Pozdrav,
Louis Eršte, preds. ---o--
Božič je tukaj
Še par dni in če Bog da, bomo dočakali lepe božične praznike. Vsi se še dobro spominjate, kako težko smo pričakovali božiča, da smo šli lahko k polnočnici ker pa smo bili precej oddaljeni od cerkve in je bila zunaj tema, smo morali iijieti nekoga, ki nam je svetil, da se ni kdo prevrnil v kak graben.. šli smo za lučjo in smo videli tudi v temi.
Tukaj pri nas v Newburghu ie pripravljamo, da gremo gledat lepo igro v nedeljo 17. decembra, imenuje se "Kristus luč sveta." Igra se vrši pod pokroviteljstvom društva svetega Reš-njega Telesa, igrovodja je pa Father Slapšak in vsi igralci se zelo trudijo, da vam pokažejo res nekaj lepega. Igralci so same dobre moči, ki ste jih že večkrat videli na odru in so vselej svoje doge vestno izvršili.
Pomislite, da ravno sedaj, ko tako priganjajo te uboge delavce po tovarnah, da je to res velika žrtev, da se poleg vsega težkega dela mučijo še z igro. Jaz prav dobro vem, da bo največje plačilo zanje, če bo napolnjena dvorana Narodnega doma. Bog naj vam poplača ves trud in v imenu članic in odbora se vam že vnaprej prav prisrčno zahvalim.
Vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč in vam garantiramo, da vam ne bo žal ker vsebina igre je res tako lepa, da jo ne vidite vsak čas. Vem, da se boste prav iz srca nasmejali in pa tudi kakšna solza bo pritekla. Boste vsaj videli kako hudo je,
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111.
Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan iSlaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio.
GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio.	i Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash' St., Calumet, Mich. Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111.
NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St.,
Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Fonikvar, 1030 E. 71sti St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,! Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111.
SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Cal. Mrs. Agatha Dezman, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1097 E. 71st St., Cleveland, O.
ZA BLAGOR NARODA!
Ko govorimo o napredku našega slovenskega naroda v tej širni deželi Ameriki, so naše misli pri vrlem delovanju naših narodnih organizacij, ker to je edina vez, ki nas drži skupaj, bodisi v velikem mestu ali v manjših naselbinah. Vsaka organizacija ima svoje postojanke, pri katerih so včlanjeni moški in ženske, fantje in dekleta in se zbirajo na sestankih ter tako medsebojno spoznajo namreč, da smo sinovi in hčere plemenitega rodu in na ta način zbujamo zanimanje za blagor naroda. Dejstvo, kateremu ne more nihče ugovarjati je, da vsaka organizacija doprinaša svoje koristi med ljudstvo.
Bili so časi, ko nismo imele drugih organizacij kot bratske podporne organizacije, pri katerih so se sukala glavna vprašanja ustvariti močne blagajne, iz katerih se bodo črpale podpore v bolezni ali smrti. Toda časi nam prinašajo novosti tudi pri organizacijah, in ustanovile so se nove, katerih namen je širiti praktično izobrazbo in združenje za pospečitev vsakovrstne kulture. Med temi organizacijami se posebno odlikuje naša Slovenska ženska zveza, ki ima svoje podružnice po vseh slovenskih naselbinah, kjer sploh prevladuje narodno življenje. Ker je izrecno ženska organizacija se razume, da se sprejema samo naš nežni spol. To je nekaj, kar bi moralo zbuditi splošno pozornost našega naroda, namreč, da imamo žene in dekleta pogum voditi samostojno organizacijo, ki zbuja ugled in spoštovanje do vsega naroda. Kdor zasleduje delovanje Slovenske ženske zveze v Ameriki bo tudi s pono-, som priznaj, da je vsaka1 slovenska' naseit>ina • važitejSa '»"tioigatej--' ša v mnogih ozirih ravno po zaslugah te dične organizacije. Kdor lega noče videti, je seveda pripisati njegovi navadi, ker nekateri ljudje nikdar ne hvalijo, čeravno bi s tem pokazali svojo ši-rokogrudnost.
Dne 19. decembra bo minilo 13 let odkar je bila poklicana k življenju Slovenska ženska zveza v Ameriki. Za ustanovitev gre zasluga vrli narednjakinji in vseletni voditeljici, gospej Marie Prisland iz Sheboygan, Wisconsin. Njej je narod haležen za rojstvo te pomembne organizacije. Lep napredek pri vseh podružnicah je za njo največje veselje.
Časi nam prinašajo vsakovrstne spremembe. Zlasti pa to opažamo pri naših organizacijah. Katera organizacija strmi za bodoči obstanek, tudi vidi, da to je v prvi vrsti odvisno od močnega članstva mladine. Pri kateri organizaciji je povprečna! starost nizka, namreč, da imajo v svojih vrstah pretežno večino mladine, pri tistih organizacijih je tudi gotovost nadaljnega obstanka. To važno potrebno smo videle tudi pri Slovenski ženski zvezi na zadnji konvenciji, kjer je bil vpeljan mladinski oddelek. Sedaj se sprejemajo deklice cd 4 do 14 let starosti, ki plačujejo samo deset centov na mesec in v slučaju smrti se izplača po istem načinu kot za starejše članice, kar znese do sto dolarjev za pogrebne stroške. Torej to zavarovalnino dobite samo za deset centov na mesec in vpiše se lahko pri tajnici brez zdravniške preiskave.
Tem potom pošiljamo nujni apel na vse podružnice, da bi v1'1' dobile kolikor mogoče mladine v tem mesecu decembru, ki je zad' nji mesec kampanje. Vsaka članica bi izkazala najodličnejše za' nimanje s tem, da bi vpisala svoje hčerke in njene prijateljic^ Pomnite, drage sestre, da lepšega božičnega darila bi ne mogle iz' roči-ti narodu kakor ugled pred ameriško javnostjo, kateri se Pa doseže le na en način in ta je, da stopamo v javnost z močne- organizacijo, katere glavni smoter je doprinesti slovenskemu narod11 spoštovanje, da smo ostali zvesti veri in narodu, ne le samo za 'ie' kaj časa, pač pa hočemo iste svetinje ohraniti v srcih naših P3' tomcev.	,
Spoštovani čitatelji in čitateljice lista Ameriške Domovine• Ako je vaš dom eden izmed redkih kamor ne prihaja naše eno glasilo Zarja, katerega prejema vsaka članica odraslega odde-" ka, potem ne čakajte prav nič dlje, temveč pokažite svojo narodni zavednost s takojšnim pristopom in nad vse pa poskrbite, da vP1^ šet6 svoje mladoletne hčerke, katere se sprejemajo od 4 do 14 e starosti, ki plačujejo samo deset centov na mesec.
Poznane so vam naše podružnice po Clevelandu in okolici, v^a ka članica vam lahko pove za naslov tajnic in edino potrebno . ' da gresta do nje, da se izpolni pristopna listina, če ste Pa a srečni, da vas obišče katera izmed naših agitatoric, potem pa P' gotovo storite svojo dolžnost in vpišite sebe in hčerke v Sloven, žensko zvezo v Ameriki, ki šteje preko deset tisoč članic.
V nadi za nad vse uspešen mesec v mladinskem M e
ostajam z iskrenimi pozdravi,	varie.
Albina Novak, urednica ^^
ko človek zapusti Boga in ženo ter tava brez vere okrog, dokler ga ne prineso noge nazaj prav tako divjega, toda Kristus luč sveta, ki tudi v tej povesti posveti v njegovo dušo. Ko najbolj preklinja — oslepi in potem šele spozna svojo zmoto.
Le pridite, ne bo vam žal. Ves čisti dobiček je namenjen za no-,vi oltar v naši novi cerkvi, ki je za vsakega kr isti j ana glavno po-zarišče. Pojdimo vsi na delo, da bo naš cilj prej dosežen. Vsem čitateljem Ameriške Domovine — srečne in blagoslova polne božične praznike,
Anna Gliha, predsednica.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	-Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c._
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
m_No. 290 Thur., Dec. 14, 1939
IZ PRIMORJA
—Trst. — Ker se ni mogel drugače ogreti, si je 45-letni mehanik Josip Zupančič priskrbel posodo z žerjavico. Toda v zaprti sobi so se razvili strupeni plini in malo je manjkalo, da se ni Zupančič zadušil. Z lahko za-
strupitvijo so ga prepeljali v bol
nišnico.	, Sll -je
—Gorica. - Pri Standre U.1
Soča naplavila truplo . za katerega se pozneje ugoi . da ie to Cvetko Gabrftelčic, K J
padel v Sočo pri Solkanu m ■ utopil.
WINNET0D
Po nemikem Isrlnlln K. Mays
Tudi mi smo sedli. In spet smo molčali, da je sam začel:
"Bojevniki Komančev so sklenili veliko posvetovanje —."
"že spet posvetovanje? Pa le posvetujte se! Kaj mene to briga!"
"Belokožci naj se ga udeležijo, da slišimo njihovo mnenje."
"Ni treba!" je odgovoril Old Death, "čuli ste moje mnenje, pa ga niste poslušali. Vajen sem, da se moje nasvete uvažuje. Rajši bom odslej molčal."
"Moj brat naj pomisli, da potrebujemo njegovega nasveta!"
"Tako —? Končno! So vas Apači poulčili? Povej, kako )je bilo z napadom!"
"Nismo mogli skozi sotesko." "Zakaj ne?"
"Zadelana je bila z drevjem in kamenjem."
• "Sem si mislil! Kričali ste in vpili, pa niste čuli, da so Apači drevje podirali. Torej uvidite, da vam je napad le škodoval?"
"Bojevniki Komančev so morali storiti, kar je bilo sklenjeno. Sedaj pa bodo sklenili pametnejše ukrepe. Posvetoval se boš z nami?"
"Da me spet ne bodete ubogali —!" "Bomo!"
"če obljubiš, vam bom svetoval."
"Pridi k našemu ognju!" "Hvala! Ste vobče zelo neprevidni, da ognje kurite! Apači lahko vidijo vsako vašo kretnjo. Se mi tudi ne ljubi, da bi se z vami prerekal. Kar tule ti povem, kako mislim o položaju. Ti pa stori, kar se ti ljubi!" "Povej!"
"Položaj je tale. Apači niso samo pri vhodih, ampak že tudi v dolini sami. Zadelali so vhode si utrdili postojanke. Na more-te Hh pregnati."
več nas je! "Koliko ste pa že izgubili ljudi?"
"Veliki Duh jih je že nad ste Poklical k sebi. Tudi konj je mnogo padlo."
"Nocoj ne smete več napasti : Doživeli bi spet poraz. In jutri pa —• Hm —! Apači bodo tičali v utrjenih postojankah, videli vas bodo in postrelili kakor zajce. Vi pa jim ne morete do živega. Povrh pridejo najbrž jutri še ojačanja, ki jih je Winneton naročil. V premoči bodo! Izgubljeni ste!"
"Res misli tako moj brat? Kaj nam svetuje? Storili bomo po njegovem, ako je še rešitev mogoča."
"O rešitvi govoriš? Torej ste končno le uvideli, da je tale kotlina past, v katero so vas Apači zvabili —? Pa pustimo očitanja, ki nič ne pomagajo!
Kako bi se torej rešili —? Dve možnosti vidim, ki bi ju lahko poskusili. Pa tudi le samo poskusili. Ali vam uspe, tega ne Vem. Ena bi bila, da poskusite, ali se da priti po stenah iz doline. Toda tak poskus je nevaren. Po noči vobče ne morete po stenah, po dnevi vas pa Apači vidijo, vas počakajo onstran doline in napadejo. Uiti pa jim ne morete, ker konj črez stene ne morete vzeti s seboj."
"In druga možnost?" "Druga možnost pa bi bila, da se vdaste in se pogodite z Apači." Poglavar je jezno vzrojil. "Tega ne storimo. Apači bodo zahtevali našo smrt."
"Jim tega tudi ne morete zameriti! Napadli ste njihove vasi, jih oropali, odpeljali žene in dekleta, pobili in do smrti mučili njihove bojevnike. Zavratno ste umorili njik'ove odposlance. Tako izdajstvo kriči po kazni in zato se ne smete čuditi, če bi za htevali vašo smrt."
Scout je govoril zelo odkritosrčno. Poglavarju je vzelo besedo.
"Uff —! Tako govoriš meni,
— poglavarju Komančev?"
"In če bi bil tudi aam veliki Duh, bi ti tako povedal. Sramotno izdajstvo ste zagrešili, tako ti v obraz povem! Kaj so vam storili Apači, da ste napadli njihove mirne vasi? Kaj so vam storili odposlanci, da ste jih pomorili? In če mu stese vnovič podali na bojno pot in mislite napasti njihove nezavarovane vasi? Odgovori!"
V Tiberiji sva se zamudila le v toliko v kolikor je bilo treba počakati na avtobus. Arabski čolnarji na bregu so me povabili v čoln, da me popeljejo po jezeru. Žal, da ni bilo časa za to in moral sem odkloniti, dasi bi se prav rad malo peljal
dež judovskega velikega zbora ter judovska visoka šola. Danes je Tiberija skoroda povsem judovsko mesto, ker tu sem so se naselili Judje iz vseh strani Evrope, zlasti iz Nemčije, Rusije, Poljske in drugih krajev in tu ni prav nič čudnega, da slišiš na ulicah pristno ruščino,
"Zakaj je Gospod molčal? — Zato, ker je tako preziral za-konolomnega Heroda, ki je živel v prešestvu z ženo svojega brata,!. Gospod, ki Ga je bila sama dobrota in ljubezen, je privoščil besedo svojim največjim sovražnikom, je pa ni He-
Kruto je povedal Komanč: "Naši sovražniki so!" "Niso vaši sovražniki! V miru ste živeli drug poleg drugega pa brez vojne napovedi ste jih lapadli! Ali ni tako počenjanje sramotno in izdajalsko? Sicer se pa tudi sam čisto dobro zavedaš, la ste zagrešili velik zločin, ker le pričakuješ nobene milosti od ljih, če se vdaste!
In vendar se rešite edinole, če le vdaste! K sreči poveljuje Apa-:em Winnetou, edini apaški poglavar, ki ne hlepi po krvi in ki M milostno ravnal z vami. Ponu-lite mu pogajanja! Sam sem jripravljen, da govorim za vas n ga prosim za popustljivost." Poglavar je ponosno vstal. "Komanči ne bodo prosili za nilost in popustljivost. Rajši bo-lo vsi umrli."
"Kakor hočeš! Svoj nasvet ;em vam povedal."
"Drugega nam moj brat ne ve )ovedati? V prid Apačem govo-•i, njihov prijatelj je!"
"Prijatelj sem z vsemi rdečini rodovi, dokler mi ne storijo lič hudega, čemu naj bi sovražil Apače? Nič mi niso storili. Ti pa si dejal, da smo tvoji ujet-liki, in zvezati si nas hotel! .Cdo je torej naš prijatelj, Ko-nanči ali Apači?"
"Moj calumet imaš in moj nediciriski mošnjiček. Ne smem i torej odgovoriti, kakor zaslu-,iš. Pa eno ti povem! Tvoj na-,vet je za nič! Prodal bi nas rad Apačem. Sami vemo, kaj mora-no storiti."
"ičiemu pa si torej k meni prišel? Gotova sva! Nič več si ni-nava povedati."
"Da, gotova' sva. Pa naš so-/ražnik si in mojega calumeta in nedicinskega mošnjicka ne smeš >bdržati. Preden odidemo, mi noraš oboje vrniti. In prišlo bo lad tebe vse, kar si nam hude-;a želel."
"Well! Grozil si Old Deathu. Ponavljam, da sva gotova. Lah-co greš!" "Uff —!"
Le toliko je spravil poglavar ;z sebe, tako jezen je bil. Obrnil ie je in odšel.
VI.
Iz pasti. "Res so slepi in gluhi!" se je jezil Old Death za njim. "Druge pomoči ni, ko da prosijo za milost. Mesto tega pa se zanašajo na svojo premoč. Ko vendar Winnetou sam velja za sto rdečih'!
Morebiti mislite, da pretiravam. Pa ne poznate ga in ne veste, kaj vse premore. Niste še sili na zapadu pa še niste čuli o njem. In tudi menda ne o njegovem belem prijatelju Old Shat-cerhandu." "Kdo je Old Shatterhand?" "Mlad človek vaših let, pa seveda čisto drugačen fant ko vi. S samo pestjo trešči naj močne j-■ šega sovražnika ob tla, strelja ko sam vrag in zvit je, da mu nih-• če ni kos."
Za nami je zašumelo in rahel i glas je šepnil:
. "Uff —! Old Death —! Ni-> sem vedel, da je Old Death tu . Kako me veseli!" i Stari je prestrašen šinil oko-i li in pograbil za nož. "Kdo je?"
"Moj stari, beli brat naj pu-- §ti nož za pasom! Saj ne bo Winnetoua zabodel!"
(Dalje prihodnjič.)
po tem jezeru. Tako sem si pa malo mimogrede ogledal Tibe-rijo, prestolico Herodovo, pred katerega je bil pripeljan Jezus Kristus ob svojem trpljenju, ko se je ravno tisti čas mudil v Jeruzalemu Herod, katerega je Gospod kaznoval z molkom.
Tu mi je prišla na misel pridiga, katero je imel neki petek v postu na Žalostni gori, pre-serski kaplan Fran Zega; iz-borni pridigar kakršnih skoroda Preserje ni imelo zlepa.
Bilo je nekako v onih časih, ko se je tudi v naši domovini dosti govorilo o civilnih zakonih in tistih prismojenih razpo-rokah, ki so nesreča ne samo za posamezne družine, ampak tudi države, kajti prej ali slej se bodo pokazale te pogubne posledice.
Resnega obraza stopi kaplan Zega na prižnico z besedami: "Herod pa Ga j^ izpraševal, Jezus pa je molčal." Ozre se po cerkvi, potem pa nadaljuje:
rodu, katerega je kaznoval z molkom. Prijazno je Gospod vprašal svojega izdajalca Judeža : 'Prijatelj, čemu si prišel?' — Dostojanstveno odgovori velikemu duhovniku Kajfi svojemu največjemu sovražniku in veličasten je Njegov odgovor Pilatu, ki Ga je po krivici obsodil v smrt. Toda vsem tem Gospod privošči besedo, le Heroda, ki Mu ni nič takega storil kot omenjeni, udari z molkom. Dočim so bili vsi drugi vredni Gospodovega odgovora, ga Herod ni bil. Z molkom je Gospod kaznoval zakono-lomca, ter tako pokazal kako On zaničuje zakonolomstvo."
Tiberija je bila pozidana na ; grobiščih še bolj starega mesta in so se jo Judje tedanjega ča-i sa ogibali; tudi Gospod se men-Ida ni nikoli mudil tukaj, ter se j mesto kot tako omenja v Evan-'geliju samo enkrat in to le mimogrede. Po razdejanju Jeru-' zalema je bil tu nekaj časa se-
lf. L. Miller, načelnik cestnega odbora v državi Georgiji, je bil po gvoernerju odstavljen iz urada, toda se ni hotel umakniti in so ga morali s silo vreči ven. Najbrže je bilo precej polno korito, da se ni mogel ločiti od njega.
poljščino ter še druge slovan ske jezike, ki zdaj odmevajo na bregu Genezareškega jezera.
Odkar so Angleži premagali Turke ter .prevzeli nad deželo vrhovno upravo ter je Balfour-jeva deklaracija odprla Judom pot v to deželo, se vsipajo nazaj v domovino svojih očetov, katere je od tu iztiralo božje prokletstvo, judovski vpliv stalno narašča. Pri tem pa narašča tudi jeza Arabcev nad Judi in ta jeza dobi večkrat duška v uporih in krvavih bojih, katere od časa do časa uprizorijo Arabci proti Judom in zadnje čase tudi proti Angležem, ki gredo vse preveč Judom na roko.
Da je prišlo do tega ni nič čudnega. Podjetni pa bogati Jud je kupoval od Arabcev zemljo ter plačal za to vsako ceno, da je prišel v posest zemlje svojih očetov; ker Jud gleda le na Juda ter daje zaslužek in delo k Judu, se je za zemljo opeharjeni Arabec skoro čez noč znašel na cesti ter je, kot nižji tlačan Judovskega pohlepa in kapitala. To je pa rodilo odločen odpor od strani Arabcev in Angleži imajo nemalo dela in skrbi v tej deželi, katere začasni varuhi so. Kakšna je bodočnost za Jude v tej deželi, je pa še veliko vprašanje; gladko ne bo šlo. Jud ima sicer denar, ampak končno denar tudi ni vse; Arabci pa imajo izredno bojevitost in korajžo in pri tem še druge mohame-danske zaveznike, na katere morajo računati Judje kot Angleži. Bodi pa tako ali tako: Kakor je v načrtu božje previdnosti, tako se bo pa zgodilo — nič drugače; toda za te načrte božje previdnosti pa ne ve nih-! če.
Kmalu po prihodu v Tiberijo se odpeljeva proti Nazaretu. Na tej poti se avtobus za nekaj minut ustavi v Kani galilejski, kjer je bil doma apostol sv. Jernej, v Evangeliju nazvan Natanael.
Sv. Janez v svojem Evangeliju pripoveduje, da je Filip iz Betzajde po srečanju z Jezusom našel Natanaela in mu reče : "Našli smo Ga, ki je o Njem pisal Mojzes v postavi in preroki, Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta." Natanael mu reče: "Ali more iz Nazareta kaj dobrega priti?" Filip mu pravi: "Pridi in poglej." Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, in reče: "Glej pravi Izraelec, v katerem ni zvijače." Natanael Mu pravi: "Odkod
Ruslco topništvo-v postojankah na polotoku Karelian, kjer so se jim postavili odločno v bran Finci.
me poznaš?" Jezus mu reče: Videl sem te, preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo." Natanael Mu pravi: "Rabi, Ti si Sin božji, Ti si kralj Izraelov." Jezus mu pravi: "Ker sem ti rekel: Videl sem te pod smokvo, veruješ; še več, kakor to boš videl."
Kana galilejska je pa zlasti znamenita od tod, kjer je Jezus tu storil svoj prvi javni čudež, ko je na svatbi, na kateri je bil sam osebno navzoč z svojo Materjo in učenci spremenil vodo v vino.
Ta tako značilen čudež, ki je bil po razlagi cerkvenih očetov, predpodoba onega velikega čudeža na Sijonu, ko je pri zadnji večerji izpremenil vino v svojo lastno kri, je Gospod storil na ženitnini ter tako počastil ženina in nevesto ter odlikoval zakonsko zvezo, ki je v Njegovih očeh tako velika, da je storil čudež, ki je bil javno Njegov prvi. Tako je Gospod pokazal, kako ceni zakon, ki je po Njegovi lastni izjavi nerazduržljiv.
Ko so farizeji ob neki priliki izkušali Jezusa ter Ga vprašali, če je dovoljeno možu ločiti se od svoje žene, jim je rekel: "Kar je Bog združil naj človek ne loči." In ko so Ga učenci doma zopet vparšali o tem, jim reče: "Kdorkoli odpusti svojo ženo in vzame drugo — pre-šestvuje."
Z svojo navzočnostjo in čudežem v Kani galilejski je Gospod izpričal svetost Zakona, ki je podlaga družinske sreče in kot tak tudi podlaga države, kajti če je v družini razkroj, je razkroj tudi v državi; kakršni ljudje taka država. In ravno ta, od Gospoda tako povišani zakrament, današnji svet najbolj smeši in postavlja na glavo : Civilne poroke in razporo-ke, kar je v odločnem nasprotju z Kristusovo ustavo in Njegovim naukom. In to brezpogojno izvaja katoliška Cerkev, ki takih civilnih porok in raz-porok ne prizna, ker jih glasom Kristusove izjave ne more.
Ko sem si malo ogledal Kano galilejsko, sem si privoščil vode iz onega studenca iz katerega je bila ona voda, katero so nalili v onih šest vrčev in jo je Gospod spremenil v vino, potem pa smo se odpeljali naprej v Nazaret.
Dalje prihodnjič
ZAHVALA
Vprav prijetno dolžnost si šte-jeva, da se tem potom iskreno zahvaliva našim sorodnikom in številnim prijateljem, ki so nama 14. oktobra 1939 ob priliki najine 25 letnice poroke priredili tako presenečenje (surprise party). Nisva si mislila, da imava toliko dobrih prijateljev.
Posebno se želiva iskreno zahvaliti Mrs. Frances Breskvar, Mrs. Mary Molek, Mr. in Mrs. Frank in Mary Skodlar, hčeram Jean in Josephine, sinu Andrew in njegovi soprogi Helen in Miss Julia Milicki, ki so vso to stvar tako spretno in na skriven način izpeljali in preskrbeli vse, kar je bilo potrebno za najboljšo postrežbo.
Lepa hvala tudi muzikantu Mr. Ed Sešek, ki je skrbel, da je bilo bolj prijetno in da smo se bolj veselo pozabavali.
Prav prisrčno se želiva zahvaliti vsem sledečim prijateljem in sorodnikom, ki so se udeležili tega lepega in nepozabnega večera in prispevali za lepo darilo in sicer: Mr. in Mrs. Rupert, Mr. in Mrs. Breskvar, Mr. in Mrs. Skodlar, Mr. in Mrs. Mulec, Mr. in Mrs. Rode, Mr. in Mrs. Bre-zar, Mr. in Mrs. Sterlikar, Mr. in Mrs. Hanko, Mr. Dimnik, Mr. in Mrs. Urankav, Mrs. Dobravsc in hčer, Mr. in Mrs. Kraash, Mr. in Mrs. Sešek, Mr. in Mrs. šker-bec, Mr. in Mrs. Gorenc., Mr. in Mrs. Milicki, Mr. in Mrs. Strauss* Mr. in Mrs. Kovačič, Mr. in Mrs. Vidmar, Mrs. Mary Juratovec, Mr. Keržič, Mr. in Mrs. Longar,
Mr. in Mrs. Vidergar Jr., Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Svetko-vic.
Torej še enkrat prav iskrena hvala vsem skupaj, ta večer nama bo ostal za vedno v spominu in vam pa vsem skupaj želiva vse najboljše.
Andrew in Jennie Vidergar, 6018 Bonna Ave.
IZ PRIMORJA
—P o s t o j n a. — Cestna milica je znova začela izvajati z vso strogostjo cestno-prometne predpise nad vozil. Posebno pazijo cestni organi, da je vsako kolo opremljeno na zadnjem blatniku z rdečim kristalnim steklom. — Vsakega vozača ki ga dobe brez te varnostne naprave na licu mesta pozovejo da plača predpisano globo, ki znaša 10, 20 L. če prestopnik nima pri sebi denarja in ne more (takoj glpbo plačati, se mu ta potom administrativne izvršbe zviša na 25, 30 Lir. Kljub vsej strogosti in razmeroma visoki kaz. taksi pa je še vedno dosti nepredvidne-žev, ki si ne omislijo vsega potrebnega pri nabavi kolesa, — tako, da ima cestna milica vedno dosti dela.
—Gorica, novembra. — Mlada šivilja Marija Srebrničeva, nečakinja kvškega škofa Srebrniča, je izginila z doma neznano kam. Starši so na vse strani poizvedovali, a zaman. Končno so vso zadevo vzeli karabinerji v roke in jričeli iskat po vsej Goriški toda srav tako zaman. Kot edino upanje jim je preostalo to, da je morda Marija odšla v Jugoslavi-o, da bi obiskala svojega visokega sorodnika. Solkanski karabinerji so zaradi tega vprašali jugoslovanske orožnike na Krtu, če je odbegla mladenka prišla na Krk, toda dobili so negativen odgovor. Staršem upanje, da bi jo našli živo in zdravo, vedno bolj upada in bojijo se, da se ji ni zgodila kaka nesreča.
—črniče, — V goriško bolnišnico so pripeljali gozdnega čuvaja 35-letnega Ivana Baučerja z veliko rano na nogi. Povedal je, da se mu je v gozdu spodrsnilo in pri tem se je sprožila puška, ki ga je ranila v nogo.
MALI OGLASI
Iskrena zahvala
Spodaj podpisani se lepo zahvaljujem vsem, ki so obiskali moje gostilniške prostore na dan odprtije. Toplo se priporočam za naklonjenost še v bodoče vsem prijateljem iz Clevelanda, Col-linwooda, Euclida in Barberto-na.
Jerry Zupec
slovenska gostilna 982 E. 207th: St.
V najem se da
dve veliki sobi, pripravni za moža in ženo brez otrok. Stanovanje je na 1001 E. 63rd St.,- vpraša se pa na 1007 E, 63rd St.
(Dec. 14, 16)
Proda se
zelo po nizki ceni železna ledenica, malo rabljena, kakor nova. Je močna, dobra in tudi lepa. Jako primerna za vsako družino. Vprašajte C. Lenardič, 1432 E. 33rd St.	(290)
Naprodaj sesekan les
za furnez in ognjišče. 2 klaftri za $7.00 za furnez. Imamo tudi fin orehov les za sušenje klobas in mesa. Jako zmerna cena. Fred Reier 959 E. 220th St. KE 5726-W (Dec. 7, 9,12, 14, 16.)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. llBenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno m dobro.
(G^rka^eFkTokt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
OLD PORTAGE BRAND RYE WHISKEY
; UDOBEN STOL, SVETILKA ZA BRANJE, ]\\ ; BLAZINA, PEPELNIK, RCA ALI DETROLA | L' RADIO. ŠIVALNI KABINET, MIZA, OGLE- % i DALO, SKRINJA IZ CEDROVINE, KAVNA f! » MIZICA ALI COCKTAIL MIZICA.	$
M .	če imate rajši večja darila	•
f WESTINGHOUSE LEDENICA, MAYTAG i ijt PRALNIK, ROYAL ELEKTRIČNI CISTI- j | LEC, LIKALNI STROJ ALI KUHINJSKA J
;('. PEC.	!
BOTTLE COVERS SHOE POCKETS
CIGARETTE-CASES
SCARFS
Da boste ostali v spominu, dajte darilo ki bo upoštevano —DAJTE POHIŠTVO—
A. GRDINA IN SINOVI
6019 St. Claifr Ave. 15301 Waterloo Rd
ODPRTO ZVEČER RAZEN OB SREDAH (Člani Cleveland Furtniture Association)
Gldina £ltoj?pe
6111 St. Clair Avenue
FOR THIS
BETTER RYE
l\ l]	Že pred leti so ljud.le za-
j I	vrgli staro navado, da bo-
I I	žično darilo ne bi smelo
1 __i!__.	biti Pcrabno. Od takrat
'	dobiva Maytag popular-
-j	nost v božičnem času. Ker
Hr	Maytag prinese več kot
^	samo dobre želje. V po-
moil in praktičnosti done-
Znižane cene	;e odpomoč pri težkem
H	ielu. Naj bo letošnji bo-
■ "	šič, božič Maytaga. Ogla-
za božičnet praznike	:™d>vam,°
Plačate na lahka mesečna odplačila
CHRISTMAS SEALS
GIVE ELECTRICAL GIFTS
tako prijazen!"
Bradač stražnik je poškilil in mi neodločno zmajal z glavo.	pc
"Jaz da bi?" je odgovoril. "Jaz lahko .. ." In je zopet obrnil pogled na tovariša.	st, "Tudi njemu ponesemo! Da- m nes praznujem! Hej, dragi človek," se je obrnil Djakon do le- ja žečega, "pojdi sem k nama, na- ^ moči si grlo!" (j( "Pijta sama!" je siknil ta sko- ;n zi zobe, ne da bi se genil z mesta. YJ
"No, kakor veš!" Djakon je nalil v črepino za dober kozarec je žganja.
"Na današnje svidenje!" je _ rekel in ga, da bi ne razlil, pre- « ' vidno podal ščenku. Ta ga je 1
•	vzel prav tako oprezno in ga iz-1 pil, kakor da bi bila voda.
; Bradač, ki je z zanimanjem 1 sledil, kako je ginilo žganje iz po-
•	sode, je sedel zraven ščenka, postal živahen in si pogladil brado.
1 Djakon je znova nalil črepino ' in jo podal stražniku. 1 "Izvolite!"" je zagodel.
"Kaj pa ti sam?" ; "Pijte, pijte. . . ."
1	Bradač je vzel črepino, jo osu-
2	šil dočista, se načemeril, namrd-" nil in pljunil.
"To je pijačica!" je odobril in B se celo nalahko zahohotal.
Toliko da je šla čaša drugič > naokoli, se je nekje z desne raz-1 legnilo neubrano petje; sedeči so se ozrli in zagledali družbo pe-
I	tih objetih postopačev, ki se je u bila pojavila na koncu ulice in
se majala z ene strani na drugo. a "Ali jih meče!" je rekel bra-" dač.
Prepevajoči so kričali kdo ve kaj.
e "Vzeli so na razne glasove k hkrati!" je globokoumno pripo-P mnil Djakon, prigrizovaje pre-d sto.
Postopači so prišli vštric sede-a čih in so se ustavili.
"Dober tek!" je izpregovoril • eden njih.
II	"Dobrodošli!" je odvrnil Djakon. "K nam prisedite: jaz imam
ie praznik. Pravkar sem srečal pri-"e jatelja tovariša!"
"No?" so zavpili glasovi in od e" pijancev je ta padel, drugi sedel poleg pivcev. a" črepina z žganjem je šla na-okrog.
>e Stražnik, ki je ležal pri vra-)a tih ječe, je trpel, trpel, slednjič pa se je dvignil, pretegnil ter se r" od strani, kakor nehote, približal bradaču. in "Pazi, kmalu pride patrola." je pripomnil, postavši pri njem; njegove svetle oči so od strani šilile v mamljivo posodo.
"Pij tudi ti! Saj utegneš še a" do patrole, ne?" je vzkliknil Dja-ie kon in mu pomolil polno črepino. z" Ta se je z roko ustavil izkuš-njavi.
"Ne . . ." je spet odrekel, "ne k bom . .
Djakon je mignil ščenku, ki mu je bil svojeglavec bliže, "če je tako — naprej, fantje!" 11; je zarjul Djakon in se vrgel z vsem svojim trupom na bradača ~ in ga zvil pod seboj; ščenek je pgorabil drugega stražnika ka-| kor otroka; dozdevni pijancci so
i skočili pokonci kakor mačke in i se vrgli — ta usta tiščat, drugi i vezat — na stražnika.
•	Preden je prešla minuta, sta
•	ležala oba pri brunih z zamaše-1 nimi usti in povita kakor otro-J ka.
Djakon je uprl roke v boke in , si samozadovoljno ogledal boji-, šče.
, "Opravili smo brez pohabe!" i je oznanil, krohotaje se z vsem
I trebuhom. "Dobro delo, Bog nam daj zdravje! Zdaj pa, fantiček, potrkajva na hišo tvojega krš-' čenča!"
$1.40
FULL QUART Code No. 67-A Full 86 Proof
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. '	819 E. 185th St.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
Help to Protect Your [Home from Tuberculosis
Ko so hrasti iumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
*	ta
Nizka, človeku največ do pleč segajoča, toda dolga, kamenita m ječa, kamor so bili posadili Tju-rjo s tovarišema, se je — kakor la dihur trama — tiščala samega gl zidu Okolnega mesta, ob samotni poti nedaleč od Svinuzskega n< stolpa.	vc
Dve majhni okenci, po kakega že četrt aršina vsako, sta gledali na m plot, ki se je vlekel pred ječo; jetniki skozi okenci niso mogli gle- zi dati, ker je bila ob steni globoka jama, v kateri so sedeli kakor n, v rovu.	žj
Za vhod v ječo so služila edina vrata, obita z močnim železom r( in na debelo pokrita z zeleno bar- v vo. Pri teh vratih, na katera sta v; bili prislonjeni dve helebardi. sta p ležala in se tiho pogovarjala dva stražnika, Moskoviča, v ovčjih s) šapkah in zavita v ovčja kožuha. S( Na ulici ni bilo niti duše.	s\
Nenadoma sta postala čuvaja pozorna na človeka, ki sta se sko- jj raj istočasno pojavila vsak na enem koncu poti; eden — širo-kopleč in nizek — je nesel na roki ogromen sveženj prest, drugi — dolgin v kapi in halji — je š ljubeče pritiskal na prsi prste- n no posodo za dobrega pol vedra.
Nasproti vhodu v ječo sta se s oba srečala.
".Fantiček?!" je zarjul visoki, r postavil vrč na tla in razprostrl 1( roke za objem. "Ali si res ti?" g "Vavil!" je radostno zajavkal \ ščenek, objema je se z Djakonom. t "Kam te Bog nese?"	g
"V Pečere, na božjo pot! Pa sediva, prijatelj ljubljeni, po- f kramljajva! Koliko let se že nisva videla. ..."	1
"Da, da, da . . . dolgo . . ." je mrmral ščenek, sledil tovarišu k j plotu in sedel z njim na ikup } brun, na drugo stran ceste od , stražnikov.
"Prijatelj, na veselje je treba L piti!" je rekel Djakon. "Jaz i-mam žgano vince s sabo. • • • , Mm, dobro, dobro!" je potrkal po vrču.
"Jaz pa imam prigrizek!" je poprijel ščenek, snemaje preste z rok in potresaje z njimi.
Djakon si je pobrskal po žepih.
"Lej ga, merico sem pa pozabil. . . ." je rekel. "Eh . . . kako bo pa zdaj ?" In popraskal se je . zadaj po glavi, da mu je kapa •zlezla na nos.
"Tudi jaz nimam . .." je odvrnil ščenek. t
Djakon je gledal okoli sebe in se ozrl na stražnika.
"Predraga ... ali nimata kake črepinice?" je spregovoril s pro-sečim glasom.
Eden ležečih se je začel gibati in je sedel, si pobrskal nekje za hrbtom, izvlekel ostanek razbitega lončka in se s težavo postavil na noge.
"Nate . . •" je rekel, stopil k Djakonu in mu podal posodo dovolj izpodbudnega obsega.
"Lepo zahvalim!" je zavpil na ves glas Djakon in ga povabil: "Duša božja, sedi k nama, ko si
Oba sta stopila k ječi.
Vrata so bila zaprta z debelim drogom in z ogromno visečo ključavnico.
Ščenek se je uprl vanje s svojimi mogočnimi pleči, toda nove hrastove deske se niso vdale; Djakon je obenem z njim navalil z vsem svojim trupom nanje —stvar se ni premeknila niti za las.
Djakon je zmajevaje odstopil, pljunil v roke, pograbil eno izmed helehard in zamahnil, da bi poskusil odbiti ključavnico, toda ščenek mu je zadržal roko.
"Počakaj . . ." je rekel, "zastonj boš sekal . . . treba je bruna !"
Djakon je vrgel helebardo v kraj, ščenek pa je zibaj e se hitel h kupu brun, vzel prvo, ki ga je dobil, kakor pero pod pazduho in med občnim glasnim odobravanjem stekel z njim k Djakonu.
"Zdaj pa ,dragi moji, sem!" je pozval ta in vseh sedmero je pograbilo bruno, ga s koncem
naravnalo na vrata in, držeč ga i v vesi, začelo zamahovati z njim. ;
"Kadar rečem 'tri' — udarite!" je ukazoval Djakon. "Torej i bratci, vsi hkrati: ena — dve — tri!" je riknil oglušujoče, dela-je poslednji mogočni zamah. Počilo je, kakor bi bil s topom ustrelil; udar je potresel vso ječo, tečaji so odleteli in razklana vrata so obvisela na sami ključavnici.
"Tjurja!" je zakričal Djakon na vse svoje somovsko žrelo, stoječ vrh stopnic, ki so držale niz-dol v globoko temo, "pridi brž Nemca za nos lovit!"
"Takoj!" se je oglasil iz teme hripav glas' in kmalu so se pokazaii na stopnicah uškujni-ki, umazani od prahu in blata.
Sprejeli so jih z veselim hoho-tanjem. Kar tam, pri brunSh, je bilo nemudoma izpito ostalo žganje in opiti Djakon je predlagal zaigrati za konec poslednjo šalo s šujskim.
Kako je bil ta novi Djakonov
domislek izpeljan, smo že vide- ' li. • '
Kakor je že vedno na svetu, se 1 ena malenkost obesi na drugo in
njih vzraste velik dogodek. Kakor ni bila taka reč, da je pijani Tjurja pograbil nemškega prodaj avca za nos, se je vendar razvila v že davno ne slišano nesrečo.
S proglasitvijo prekletstva se stvar ni končala. Klateži, ki so se bili po razbitju oken na šuj-skega hiši pognali v beg, so se zbrali potem v hiši Tj ur je, ki je stala v Okolnem mestu; njih število je znašalo do polsto. Razvilo se je divje kričanje, popeva-nje in popivanje. Tjurja je, držeč Ščenka na rokah, plesal poče-pko; Djakon je, mahaje s kapo namesto z robcem, med splošnim 1 hojiotom plaval kakor labodkaj oktog njiju, predstavi j a,je dekle;, žganja se je razlilo kakor vode v nedaleč motno posveti ika j oči se Pskovi reki.
Tjurja je slednjič s ščenkom
telebnil po tleh, in — ni se jima j še posrečilo vstati — poleg njiju 5e je, kakor da je v trenotku vz-j klil izpod zemlje, pojavil rusec.! Njegov pegasti obraz, pokrit s j kapljami potu, je bil razburjen, j "Prijatelji!" je kriknil s sopi-i hajočim gla.-om in mahal z visoko dvignjeno roko, "dovolj bodi popivanja! Poslušajte ..." '
>
Nekoliko ljudi je zapsikalo na bolj nemirne; vsi so utihnili in obstopili rusca.
"Kaj je? Pripoveduj!" so se začuli glasovi krog njega. "S čim si priletel?"
"čujte, s čim: Nemci so v Jur-jevu nage kupce pobili in opleni-li. . .-. In naš dvor sežgali!"
(Dalje prihodnjič)
ZsCl božič
DAJTE
PRAKTIČNA DARILA
Božič pride samo enkrat na leto. Toda spomin nanj ostane v naših mislih še dolgo potem. Zato je priporočljivo spomniti se vaših dragih z darili. Mi imamo veliko izbero daril v pohištvu, katere boste dali s ponosom vašim dragim. Ali smemo svetovati:
GIFT SUGGESTIONS
up to $I.OO
BREE COSMETICS MANICURE SETS PERFUMES COLOGNE POWDER MITT SACHET POWDER CREAM SOAPS HAND CREAMS COMPACTS BEAUTY BOXES
JEWELRY
PURSES
GLOVES
HANDKERCHIEFS HOSE SLIPS PAJAMAS HOUSECOATS BEDJACKETS PANTIES
SKATING-SOCKS GLOVES SCARFS MITTS
ALSO OTHER GIFT SUGGESTIONS AT $1.50 UP
only 74*

• Ne sodite kakovost Old Portage po tej izjemno nizki ceni. Poskusite ga! Vdihajte njega prijeten vonj! Zmešajte ga v cocktails, highballs, ali ga vzemite "čistega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polne mere okus, ki vam bo res prijal. Ce sodite po steklenici ali enem požirku, tisoči se strinjajo, da je najboljša kupčija v rye. — , jas Barclay & Co., Limited, Detroit. Mich.
A GO OD N A M E /TO GO BUY