Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. lzba]a v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečoo 2 K, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 2’75 K. Posamezna številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin..za dvakrat; večkrat po dogovoru. 23. štev. V Ljubljani, v torek, dne 16. aprila 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne podljatve. ter so suvali s puškami brezobzirno okrog sebe. Ko pa to vse ni dovolj razburilo ljudstva, so vprašali: »Zakaj ne mečete kamenja na nas? Potem gremo takoj iz vasi.» Seveda bi bile počile puške, če bi bil padel le prvi kamen. Pri razpuščanju poljedelskih organizacij gre banda le na denar; v začetku so oro- Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! pali vsako organizacijo, ko so pa sodrugi opazili, kaj se godi ter so shranili denar organizacij, so se pa spravili biriči nad posamezne sodruge, pa so jim jemali njih lastni denar. V Galmu daje pošta časopise žandarjem namesto adresatom. V preganjanju delavcev se odlikujejo tudi menihi neštetih samostanov. Ge ne morejo drugače, jih pa denuncirajo. Krušedolski menihi so nahranili in napojili žan-darje — saj v samostanskih kleteh Fruške gore ni nikoli pomanjkanja, — potem so šli pijani orožniki na lov in kogar so vjeli, so ga nabili ali pa odpeljali v zapor, ne da bi sami vedeli zakaj. V Rumi se je zgodilo sledeče: Okrajnemu adjunktu Sur mi je nekdo po noči razbil okna. Zandarji so šli takoj zasledovat predrzne »demonstrante*. Ker pa rnhče ni videl, kdo je razbijal, so si začeli po svoji glavi izmišljevati «umnjivce. V sredo ob 5. uri zjutraj so napravili žandarji in pandurji racijo po mestu. Osumničili so osem ljudi, pa so polovili vse ter so jih odpeljali v žandarsko kasarno. Tam so jim slekli čevlje in nogavice in so jih pretepali po golih podplatih. Ali tej zverjadi tega še ni bilo dovolj. Redovne bestije soprerezaleenemu izmed jetnikov Ivanu Habenšusu podplat z nožem, po-sjolile so mu rano in tedaj šele so ga pretepali. Tako se torej brani ustavnost pod novo ero. In zastopniki tega barbaričnega kurza imajo pogum, nastopati pred narodom kot mesije in reformatorji ? Politični odsevi. Koniisciran zaradi neke prav nedolžne notice o pripravah za cesarjev prihod v Prago je bil češki »Narodni obzor*. Ne sme se pa misliti, da je to kako revolucionarno glasilo, ne, prav krotak meščansko-napreden list je to. List je podal proti konfiskaciji ugovor, svojim čitateljem pa v informacijo napisal v zadnji številki to le: «... ni nas volja, da bi kakemu štreberskemu uradniku pomagali v karijeri s tem, da bi mu dali priliko, da se odlikuje s posebno gorečnostjo v konfisciranju, zabeležili bomo torej prihod cesarja v Prago z e n o vrstico in njegov odhod iz Prage tudi z eno samo vrstico? Pač najbolj primeren odgovor na bi-zantinstvo. Svoje posebne kandidate na Dunaju so nameravali postaviti poljski nacionalisti. To namero so jim preprečili poljski socialisti, ki so na shodu, sklicanem v to svrho, prodrli s zahtevo, da se naj volilci poljske narodnosti pridružijo socialnim demokratom, kateri program je za vse avstrijske narodnosti najbolj pravičen. — Ge že ni umestno, da si postavljajo na Dunaju svoje nacionalne kandidate Gehi, ki jih je tam vsaj desetkrat več nego Poljakov, kaj se naj reče šele k taki poljski nespameti. Že češki kandidati bodo ostali kot zgolj števni kandidati v manjšini s smešno pičlino številom glasov. — Čudno le, da še dunajskim Slovencem ne pride kaj takega na misel. Kandidata bi imeli prav pripravnega; posestnika in oberlajt-nanta v evidenci g. Pukla! Toda na Dunaju kandidirajo nemški krščanski socialci in kjer se pokaže nemški krščanski socializem, tam gredo nanj Slovenci kakor muhe na med. Dokaz iz najnovejšega časa: podpiranje krščansko-socialnih kandidatur na Koroškem in ginjivo navdušenje, s katerim s pozdravili Slovenci ustanovitev krščansko-socialne str nke v Trstu. In vkljub temu ostanejo po nagovorih «narodnjakov» prav dobri Slovenci, dočim postanejo delavci, ki se pridružijo sotrpinom tujih narodnosti, narodni izdajalci in menda Neslovenci, kali? Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah JJ 1(1 Razloček? (Resnični prizor.) Sobica v bralnem in podpornem društvu v Gorici na Primorskem. Miza na sredi. Dvanajst oseb okrog nje. Pet popov, štirje odvetniki, dva trgovca in en uradnik višje „sorte“. Šest se jih zove klerikalci, šest pa liberalci. Predmet: Kompromis za volilni okraj Gorica — mesto. Klerikalni prvak (resno): Torej, mi se moramo zediniti. Liberalci (v koru): Zediniti se moramo. Klerikalni prvak: Imenovati moramo skupnega kandidata. Liberalci: Skupnega kandidata moramo imenovati. Klerikalni prvak: Nastopiti moramo združeni proti Italijanom in socijalnim demokratom. Liberalci: Združeno moramo nastopiti. Klerikalni prvak: Kandidat mora biti Slovenec. Liberalci: Slovenec mora biti. Klerikalni prvak: Kandidat mora biti dober kristjan. Liberalci: Dober kristjan mora biti. Klerikalni prvak: Kandidat mora biti pobožen, veren, naroden, ubogljiv. Liberalci: Dobro, dobro, dobro! (Splošna veselost.) Klerikalni prvak (začuden): Torej mej nami ni razločka? Liberalni trgovec: Seveda ne; jaz prodajam mašne bukvice, svete podobice .... Klerikalni prvak (poseže hitro vmes): in podobe nagih žensk! (Kašljanje, pljuvanje, malo zadržanega smeha.) Liberalni trgovec: Prosim. V cerkvi so tudi. Klerikalni prvak: Oh! To je skrunjenje svete cerkve! (Splošno začudenje.) Liberalci: Gospoda! Tu se gre za skupni interes. Pustimo to. Klerikalci (v zboru): Interes? To pa ja. Interes je glavna stvar. Liberalci (ravno tako): Nam je tudi interes glavna stvar. Klerikalni prvak: Torej smo vsi edini? Liberalci: Edini smo. Klerikalni prvak: Na prihodnji seji imenujemo kandidata. Liberalci: Imenujemo ga. Klerikalni prvak: Sporazumljenje je doseženo, seje je konec. Vsi vstanejo in si sežejo v roke. Na ulici se razdele klerikalci na eno stran, liberalci na drugo. Liberalni trgovec pripoveduje svojim somišljenikom: Jaz sem jim pokazal! Vsi gledajo čudno in se razkrope, mej tem ko gre čevljarski vajenec mimo, žvižgaje delavsko pesem. Domače stvari. Par stotišoč bo iztresla radodarna vlada, da se na ljubljanskem Gradu vse napravi, za kar ga je namenil župan in državnozborski kandidat g. Hribar. Pred vsem seveda imenitna oštarija, ki je je gori res prav treba, in ki iih v Ljubljani skrajno primanjkuje. In da bodo Ljubljančanje lažje do -spelj v novo grajsko restavracijo (kako zveneče ime!), še bolj pa. da pridejo bolj varno doli, jim bo treba napraviti vspenjačo. Vsakih 14 dni se bo že kdo gori peljal, vsak mesec pa kdo doli: In stalo bi tudi le par stotisoč! Rentirala se bo torej imenitno. Drugih potreb pa v Ljubljani itak nimamo, ker nam je Hribar postavil po potresu tako v vsem oziru zgledno mesto, da morejo to zanikati le n kateri nezadovoljneži, menda iz osebnega neprijateljstva do Hribarja, ali kali? Temna in neslavna je tvoja preteklost, o ljubljanski grad, a kako sijajna bodočnost te čaka — če bo namreč g. Hribar izvoljen v državni zbor. Sodrug Rajmond Scabar, kandidat socialno-demokratične stranke v Gorici, ni všeč »Slovenskemu Narodu*. Sploh mu niso všeč ljudje, ki niso udje kranjske liberalne stranke. A dočim 'viha navadno nad socialisti nos, ker nimajo ničesar, je s Scabarjem nezadovoljen, ker ima nekaj. Pa Scabar resnično ni kriv tega; in delavci ne vedo, čemu naj bi mu zamerili, da se jim je pridružil v boju, dasiravno mu tega ne bi bilo treba. »Narod* je vedel vča-i marsikaj povedati o idealizmu. Vidi se, da so legli tisti časi z J určičem in drugimi v grob. Danes je glasilu ljubljanske buržoazije ne-umevno, da vstopi človek iz čistega prepričanja v vrste vojskujočega proletarijata. Saj tudi ne pojmi, da se pridružijo delavstvu ljudje, katerim bi bila pri vladajočih razmerah odprta kariera, ako bi hoteli le nekoliko zgrbiti hrbet in le malce potisniti v kot svoje prepričanje. Tolažimo se, da »Narod* še marsičesa ne razume. Pa tudi ni kriv; njegova doba poteka — vanitas vanitatum . . . Revščina v Ljubljani jo bila pred potresom veliko večja, nego je sedaj. Tako je trdil gospod Hribar v polemiki s sodrugom Kocmurjem. To je baje statistično dokazano. Bilo bi prav prijetno, ako bi vedeli, s kakšno statistiko. Naša radovednost je morda grda navada, pa smo že taki; vse hočemo potipati s prstom, kakor Tomaž in v rano, katere ne dotipljemo, ne verujemo. Bolj nego na Hribarjevo statistiko se zanašamo na svojo izkušnjo in ta nam pravi, da je v Ljubljani vedno več revščine. Seveda ne moremo govoriti o tistih krogih, ki so gospodu Hribarju najbolje znani; tam že menda ni revščine. Ali drugo pesem mu bodo zapeli delavci — n. pr. mestni, — uradniki — n. pr. magistratni —, pa učitelji, pa mali obrtniki i. t. d. Ge pravi statistika, da zasluži mizar danes nekoliko vinarjev več, kakor pred potresom, da se je »reguliralo* uradniške plače, da dobi krojač za hlače nekaj več, pravi pa tudi statistika, da s sedanjim večjim zaslužkom dobi manj mesa, jajec, krompirja, solate, da so stanovanja draga kakor na Dunaju, a slabejša kakor na Dunaju, skratka da so manjši dohodki pred potresom pokrivali več potreb in da ostane ob večjih dohodkih izza potresa v e č potreb nepokritih. In to je revščina. In take revščine je od dne do dne več. Kdor je pa niti ne prizna, od njega ni pričakovati, da bi se trudil kot poslanec, da se jo odpravi ali vsaj oblaži. Ogromna večina ljubljanskega prebivalstva potrebuje zastopnike, ki poznajo to revščino, ki jo priznajo in ki se hočejo borili proti njej, tudi če bi se morali skrčiti nekateri prepolni mošnjički. Komu se godi slabo na Gorenjskem. Proti socialno-demokratičnemu, liberalnemu in klerikalnemu kandidatu v radovljiškemu okraju se pojavlja četrti kandidat. Postavila ga je „Edinost“ v Trstu in iztaknila ga je na Koroškem. To bi bil torej nekak ..vseslovenski" kandidat. Prva misel, ki šine človeku v glavo, je la: Komu izmed gorenjskih kandidatov se godi tako slabo, da bi se rad obvaroval blamaže? Kar pisari „Edinost“ v ute gr el j j te v kandidature gospoda Koben-tarja iz Št. Jakoba, je namreč sama prazna slama. Tetka pravi, naj bi se tako zagotovilo koroškim Slovencem en mandat. S Koroškega torej ne more priti famozna ideja, zakaj Grafen-auerevci se delajo, kakor bi imeli zmago že v žepu. Ali je morda tudi to le vpitje, da preženejo svoj strah? To bodi že kakorkoli; na vsak način je neslano, govoriti o „narodni smrti" koroških Slovencev zaradi volitve; če propade Grafenauer, kar je res precej verjetno, tedaj zmaga Kristan in za koroške Slovence bi bilo to v socialnem in v narodnem smislu najboljši uspeh. Če je torej motiv, ki ga navaja „Edinost“, ničev, mora biti drug povod, da se priporoča odstop vseh gorenjskih kandidatov v prid Kobentarju Socialni demokratje nimajo strahu; torej je iskati plašljivce pri liberalcih ali pa pri klerikalcih. Kdo bi se rad iznebil kandidature na lep način? Oblastnost naše duhovščine presega že vse meje. Ne le na vsaki šoli. ne izimši srednjih, je katehet neomejen gospodar, ki se ga vse boji od učencev gori do sicer vsemogočnega gospoda ravnatelja, tudi uradništvo ni varno pred njegovim mogočnim, daleč segajočim uplivom. Očrni uradnika za brezverca, ali pa še bolje za socialista, in izgubljen je. Vsi posvetni glavarji mu ne morejo in ne marajo več pomagati. Vse se boji duhovniške maščevalnosti. Zgled: pred kratkim je zagrozil kaplan sodnemu uradniku (juristu!): ».Jaz bom že poskrbel, da ne boste več dolgo v našem kraju.* Dotični uradnik si je dovolil na volilnem shodu par opazk, ne javnih, o klerikalnem kandidatu. In ta njegova »predrznost* je ujezila gospoda kaplana tako zelo, da je izrekel navedeno besedo. Skoro ni dvoma, da bo dosegel, kar je zagrozil, ako bo le hotel. Ali pa se bo vsaj uradniku uradoma prav resno na srce položilo, naj se ne meša preveč v polit ko. Duhovnik se pa seveda sme v cerkvi in izven cerkve, to je povsod in v vsakem času. Pa se še upajo vabiti uradništvo v svoje vrste! Državna zveza zdravniških organizacij poziva zdravnike, naj glasujejo samo za take kandidate, ki se zavežejo, da bodo podpirali sledeče zahteve: 1. Zdravniški red v smislu načrta, ki je bil že predložen državnemu zboru. 2. Izprememba državnega zdravstvenega zakona iz leta 1870, ustanovitev zdravstvenega ministrstva, času primerna izpremena zakona o nalezljivih boleznih, ureditev zdravniških službenih razmer; 3. zdravnikom prijazno reformo delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja. — Obžalovati je, da ne pove zveza precizno, kako si misli reformo zavarovanja. Z dosedanjim uredbami tudi delavstvo ni zadovoljno, ali kakor je mogoče reformirati zavarovanje na bolje, se ga tudi lahko reformira uspešno. Na vsak način je treba skrbeti v prvi vrsti zato, da dobi vsak bolnik lahko primerno zdravniško nego in gre se za to, kako se opravi to javno pravico v sklad z opravičenimi eksistentičnimi razmerami zdravnikov. Sicer pa misli o, da bodo zahtevali zdravniki volilci od kandidatov tudi še kaj druzega, ker te zahteve ne izčrpajo vse politike. Zdravniki morajo bili na jasnem, da so tudi oni udje družbe in da je tudi njih usoda odvisna od splošne družabne uredbe. Ako bodo imeli to pred očmi, jim ne bode težko voliti. — Kakšen namen imajo volitve? Glede tega vprašanja bi si morali biti na jasnem vsaj ljudje, ki vodijo volilno delo. Pri Slovencih pa žal ni niti toliko politične zrelosti. To opažamo sedaj povsod, kjer so Slovenci v manjšini. V Trstu, v Mariboru, v Gorici, na Furlanskem — povsod postavljajo ali iščejo slovenske kandidate, dasiravno dobro vedo, da ne morejo zmagali. Pravijo, da hočejo dokazati obstanek slovenske narodnosti. Sredstvo, ki so si ga izbrali, je seveda zelo nepripravno; pa je tudi čisto neumestno. Obstanek slovenske narodnosti je pač treba dokazati drugače, pokazati se ga pa ne bi imelo samo tisti dan, ko so volitve. Glede teh je pa pač za vsako absolutno manjšino le vprašanje, kateri tistih kandidatov, ki morajo zmagati, je najspretnejši za manjšino. V vseh omenjenih krogih kandidirajo socialni demokratje in niti hip se ne more dvomiti, da je za Slovence bolj koristno, če zmaga v Mariboru Resel, kakor če bi zmagal Wastian; in ravno tako je v drugih okrajih. Volitve niso afirmacija, temveč pač volitve. Naši nacionalisti pa še tega ne razumejo. Mariborski Slovenci so sklenili, da ne postavijo za državnozborske volitve lastnega kandidata, temveč da glasujejo pri prvi volitvi za sodruga Res la. Klerikalni Slovenci baje niso zadovoljni s tem skepom, ter hočejo glasovati za krščanskosocialnega. To se pravi: Klerikalci bi radi indirektno pomagali Vsenemcu Wastianu do zmage, kajti da ne more biti v Mariboru izvoljen krščanski socialec, vč vsak otrok. Deželni predsednik gospod Schvrarz se je vrnil z Dunaja v Ljubljano. Kaj je prinesel seboj, se še ne ve. Pa bi bilo vendar dobro izvedeti vsaj -eno: Ali se skliče kranjski deželni zbor ali ne? Ponavljamo, kar smo rekli že večkrat: Vlada je dolžna, da ga skliče. Ako ne funkcionira, se ga lahko razpusti, pa naj odloči ljudstvo. Ali puščati deželne interese tako v nemar, da se ne more rešiti niti najnujnejših vprašanj, je škandal, pa še velik. Torej — izvršiti dolžnost! V goriški okolici pridobiva kandidatura so-druga Milosta od dne do dne več tal in resnosti. Klerikalci in liberalci so zmrveni. Končno so tudi »naprednjaki" postavili kandidata v osebi sodnika Gabrijelčiča. Dva sodnika proti sodrugu Mi-lostu . . . Zdi se, da bodeta obsojena. 0 zmagi slovenskega kandidata v tržaški okolici ni dvomiti, pravi Edinost". To je tako resnično, da ne pokazuje la konstelacija prav nobene modrosti. To prorokuje lahko vsak otrok. Ali drugo je vprašanje, kateri slovenski kandidat zmaga? Vsa znamenja kažejo, da se ne piše Rybar, ampak Anton Jernejčič. Tržaški narodnjaki so postavili v mestu sledeče kandidate: Za 1. okraj profesor Matko Mandič, za 2. okraj dr. Gustav Gregorin, za 3. okraj Josip Ulčakar, za 4. okraj dr. E. S la vi k. Pa imajo smolo: Ulčakar je takoj odpovedal in iskati moraio druzega, ki bi se žrtvoval za komedijo. Italijanski nacionalisti v Trstu kandidirajo: Za 1. okraj inžener A. Menessini; za 2, okraj dr. Pitacco; za 3. okraj A. Mazorana; za 4. okraj A. Ziliotto, župan iz Zadra. Tržaški socialisti obeh narodnosti bodo že poskrbeli, da ne bode treba nacionalistom prevzeti preveč parlamentarnih bremen. — V okolici kandidira v lastnem imenu Velicogna-Velikonja. Čisto po nepotrebnem. Po volitvi v tretjem razredu. Liberalci so »zmagali*. In morda poskusijo v »Narodu* z baharijo. Ali od srca jim ne pride noben vrisk, kajti njih klavrna »zmaga* je teman memento za državnozborsko volitev. Kako, gospoda, se Vam bode godilo tam? 566 glasov je dobil najsrečnejši izmed liberalnih kandidatov, gospod Mali. Za Kozaka jih je bilo oddanih 560, za Zirkelbacha 542. Proti njim sta dobila socialna demokrata Kristan in dr. Dermota 327 odnosno 321 in celo sodrug Mlinar, ki ni bil začetkoma niti kandidiran, še »145 glasov. Za socialne demokrate pomeni ta uspeh velikanski napredek, kajti tretji zbor je še privilegirana kurija, iz katere so glavni bataljoni naše armade izključeni. Liberalcem pa bi moral biti tretji razred najmočnejša opora, a tu se je zgodilo, da so se jim prav pošteno tresle b'ačice spričo socialno demokratičnega naslova; in še tukaj so zmagali samo s pomočjo pooblastil, katera so lovili že dva meseca in katerih so mnogo dobili s sredstvi, o katerih se že še natančneje pomenimo. Toliko pa bodi liberalnim agitatorjem na tem mestu povedano, da socialna demokracija kratko malo ne bode trpela tiste brezobraznosti, s katero so nastopali mnogi izmed njih. Kar se tiče raznih praktik, se bode govorilo o njih pa tudi še na drugem mestu. Na veliki boben je bil »Slovenski Narod* v soboto; sbkal je liberalcem nevarnost v najtemnejših barvah; lagal je o socialistično-klerikalnem kompromisu; poziva' je svoje zveste s solzami v peresu, naj pridejo do zadnjega moža na volišče. In zadnji mož jim je z neštetimi pooblastili vred spravil 566 glasov vkup. Zares dovolj povoda, da si raztrgajo plašče in posujejo glavo s pepelom. Ako jih v privilegiranem razredu izmed 2490 ne najdejo več, ki bi jih hoteli rešiti v največji nevarnosti, tedaj jim gre pač zadnji up po vodi —• naj jadrajo za njim. Mogoče, da bodo skušali to klavrno rešitev s stilističnimi praktikami izpremeniti v slavno zmago. Številke so slavi sovražne in menda gospod župan Hribar sain ne bode verjel, da so prišli njegovi zvestovdani kot Cezarji v občinsko zbornico. Zaboga! Njih uspeh je v naravnosti — «Narod» joka in stoka — in vse tarnanje, vsa agitacija, vsi flakerji, vse intrige in praktike ne spravijo več kakor 22 odstotkov volilcev za njih veljake na bojišče! To se pravi: Izmed skoro 80 odstotkov jih glasuje dvanajst naravnost proti njim, in nad 65 odstotkov ostane mirno doma, pa si misli — v najboljšem slučajn: Kaj mi mar? Naj propadejo; jaz jim ne grem pomagat. In nedvomno jih je med njimi dovolj, ki si mislijo še več: »Naj propadejo, veselilo me bode.* In to je preklicano žalostna prognoza za 14. maja, ko bode volila vojska, v kateri nima liberalizem nobene zaslombe. Ako bi bili klerikalci glasovali za naše kandidate, bi bili liberalci že danes poraženi. Socialna demokracija pa je na svoj uspeh lahko ponosna. Kajti današnja volitev je dokazala, da napreduje tudi tam, kjer ji je prediranje naj-težavneje. Od zadnje občinske volitve, katere se je udeležila socialno-demokratična stranka, so se njeni glasovi v tretjem razredu podvojili. To je ne le časten uspeh, ampak tudi veselo znamenje, da se dani. Naša pot vodi navzgor. Pogumno dalje — pa pridemo na vrh. Najnovejše vesti. Gibanje ljubljanskih mizarjev. Pri današnjem pogajanju se je poleg včerajšnj:h koncesij dognalo, da se skrajša delavni čas ob sobotah za pol ure. Z ozirom na položaj tvrdke napram diugim podjetnikom so delavci sprejeli ponudbo. * * * Budimpešta, 15. aprila. Časopisje se izraža jako povoljno o stanju nagodbenih pogajanj. «Pester Lloyd» označuje nagodbo za gotovo stvar. «Pesti Hirlap* poroča, da sta se obe vladi zedinili glede bistvenih pogojev nagodbe, ki pa se objavijo šele po sklicanju avstrijskega parlameta. Glavna točka po mnenju tega lista je preferenčna pogodba, ki jo skleneta Cislitvanska in Ogrska po 1917, v smislu katere se dolo čicarinanamedsebojnipromet v višini 30% one na vnanji promet. Trgovske pogodbe z inozemstvom sklepa skupno za obe državi vnanji minister, vendar se inar-tikulirajo kot samostojne avstr, in ogrske pogodbe. Bančno vprašanje ni stalo na dnevnem redu. Bochum, 15. aprila. Mednarodni odbor rudarjev je sklenil predlagati mednarodnemukon-gresu rudarjev, ki se snide 13. septembra v Solnogradu, da zavzame stališče za svetovni mir in da se izreče za neizvršitev premogovih naročil v slučaju vojne. Praga, 15. aprila. Vsled cesarjevega prihoda borza zaprta; nadvojvoda Frančišek Ferdinand pride v sredo. Praga, 15. aprila. Pri firmi Pick v Nachodu štrajka 300 tekstilnih delavcev, pri firmi Pentlaž & Froblich v Vel. Požiču 590 delavcev, ne da bi se kalil mir. Med delavstvom in firmo Mautber v Nachodu se vrše pogajanja, ki so privedla do popolnega sporazuma izimši točko glede splošnega zvišanja mazde. Vajda Hunyad, 15. aprila. Na letni semenj došle Romune, ki so nosili romunska znamenja, je pozval mestni glavar, naj jih odstranijo. Dva mladeniča sta pozvala ljudstvo, naj ne sluša, ter so ju zaprli. Množica, ki je štela do 800 oseb, je hotela naskočiti glavarstvo, pa jo je razkropila žan-darmerija. Pozneje so Romuni ubili v gostilni Italijana T u 1 1 i j a, ki je zastopal Madjare. Ubijalce so prijeli. Firenca, 14. aprila. Socialist Giuseppe P e -seeti je bil pri dopolnilni volitvi izvoljen proti kandidatu združenih klerikalcev Emilio Fari na. Po končani vofitvi je bila impozantna demonstracija proti klerikalizmu. Petrograd, 14. aprila. V smislu zadnjega Sto-lipinovega pisma Goldinu so včeraj zab ranili časnikarjem vstop k odsekovim sejam. Odbor ruskih časnikarjev je vložil skupen protest proti tej odredbi Stolipinovi. Petrograd, 15. aprila. Odsek dume je izdelal interpelacijo na notr. ministra, v kateri so pritožuje nad prekoračenjem narodne oblasti s strani moskovskega gen. gubernatorja Horschel-manna. Petrograd, 15. aprila. Število štrajkujočih je naraslo na 7000. Na Kaspiškem morju spremljajo vojne ladje zasebne parnike. Moskva, 15. aprila. Na Kazanski železnici je blizu Sokolnikov zadel osebni vlak ob tovorni vlak. 27 voz je razrušenih. 2 osebi ubiti. Varšava, 15. aprila. Vojno sodišče je obsodilo dve osebi na smrt. New-York, 15. aprila. »Standard OilCompany» je bila tožena, da je podkupila železniške družbo, in tako dobila znižan tarif za prevoz petroleja iz države Indiana, pa je bila obsojena na globo, ki lahko iznaša 1,250.000 do 137 milionov. V kratkem bodo podobni procesi proti trustom v Novem Yorku, v San Luigi in v San Paolo. Socialni pregled. Bojkot pred sodiščem. Meseca marca 1904 so zahtevali pekovski pomočniki mesta K. na Nemškem, naj jim mojstri odslej plačujejo vrednost brane in stanovanja na teden po 12 mark in da odpade mezda v obliki dejanja brane in stanovanja. Ker se delodajalci temu niso podvrgli, so stopili pekovski pomočniki v štrajk ter je njih vodstvo poživljalo po časopisih in okrožnicah prebivalstvo, naj podpira stremljenje pomočnikov in ne kupuje kruha in peciva pri onih mojstrih, ki niso sprejeli zahtev pekovskih pomočnikov. — Vsled napovedanega bojkota so trpela posamezna podjetja precejšnjo škodo ter so nekatera od njih tožila vodstvo štrajkujočih pekovskih pomočnikov na odškodnino. Tožba pa je bila zavrnjena v vseh instancah ter je izrekla državna sodnija, zavračuje revizijo. Res je, da je obrt tudi na sebi pravno dobro, ki se ima ščititi po zakonodajstvu, torej imajo imetniki dotičnih obrti tudi pravico zahtevati odškodnino. Ali škodujoče dejanje ni vsako, posebno ne ono, ki je izraz splošne in špecijelne obrtne svobode dejanja in med taka dejanja spada tudi pravica delavcev, družiti se in vršiti vsa ona dejanja, da skupne interese tudi dosežejo. Zaraditega se je morala sodnija le vprašati, ali je prestopila zveza pekovskih pomočnikov dovoljene meje ali ne Bojkotovanje obrtnikov po delavskih zvezah pa se ne more kar tako meni nič tebi nič prepovedati. Bojkot je tajno sredstvo kakor štrajk ter ima le drugo smer, dočim štrajk prepoveduje produkcijo, prepoveduje bojkot promet. Ne smejo se pa načeloma bojkot in štrajk presojati različno. Kakor imajo pomočniki pravico družiti se in proglasiti štrajk, tako se mora priznati pravico delodajalcev, odstavljati delavce. Kakor sme delodajalec odpuščati delavce, ki se mu ne pokore, tako sme tudi zveza delavcev izključiti one delavce, ki se ne podvržejo disciplini, dokler se je posluževala zveza pekovskih pomočnikov le dovoljenih sredstev, t. j. izključila iz svoje zveze one delavce, ki niso izvajali štrajka in bojkota, tako je imela ta zveza tudi pravico obrniti se na občinstvo, naj stoji na strani, kar je splošno socialnega pomena. Ako bi se smelo zavirati take pojave bojkota, potem bi se sploh moralo prepovedali tudi tvornicam in trgovcem, da bi se ne smeli obračati na občinstvo ter opozarjati na posebne koristi, katere dobivajo odjemalci vsled naročanja pri takšnih tvornicah in ne pri malem obrtniku ali pa pri različnih gospodarskih organizacijah. — Pri presoji te stvari je načelno, merodajno vprašanje ali se je dovoljene meje bojkota in štrajka prestdpilo z nanestvom ali pa z zvitimi sredstvi. Kakor hitro se teh ne opravlja, je očitno in lojalno napovedan bojkot v dosego gospodarskih svrh dovoljen. (Razsodba opr. št. IV. 497/5 od 12./7. 1906.) Dr. Henrik Tuma. Mezde V Avstriji. Izdaja angleškega trgovinskega ministrstva, ki so glasovih zaradi njih zanesljivost, obsegajo v letniku 1903 raziskavo o mezdnih in življenskih razmerah industrialnih delavcev raznih dežel. Ob enakih strokah in približno enaki kvalifikaciji pokazuje primera tedenske mezde sledeči rezultat: na teden delavec dobi izda za ostane za druge mezde hrano potrebščine kron amerikanski 48.38 17.66 28.72 angleški 33.82 15.64 18.20 francoski 25.45 12.00 13.97 belgijski 22.42 11 48 11.58 švicarski 21.66 10 84 9 66 avstro ogrski 11.90 7.32 4.58 Med imenovanimi industrijskimi državami je torej Avstro-Ogrska tipična država stradanja; ob najnižjih mezdah so sorazmerno najvišje cene živil. Zvezni zbor lesnih delavcev, kije bil začetkom aprila na Dunaju, je sprejel več važnih predlogov', izmed katerih objavljamo sledeče-: Doneski: Drugi in četrti razred se odpravi, pa se vpelje za moške ude enoten donesek po 30 vin. na teden. Za bolniško doklado je donesek prostovoljen in znaša po 12 vin. na' teden za moške ude. Za ženske ude se odpravi drugi razred; enotni donesek znaša 20 vin. na teden. Za delegacije plačuje vsak ud po 10 vin. na četrt leta. Podpora brezposelnim. Vsak moški ud dobi v slučaju brezposelnosti po preteku 52 tednov za 5 tednov po 10 kron, po 156 tednov za 6 tednov po 12 kron, po 260 tednov za 7 tednov po 14 kron podpore. Ženske dobe polovično podporo. Pravico do podpore se dobi tri dni izza naznanila o brezposelnosti. Potovalna podpora. Moški udje dobe na potu, kadar iščejo dela, podporo po 52 tednih dnevno K 1*42 do zneska 50 K po 156 * * 1-71 » » 72 » po 260 » » » 2 00 » » 98 » Kdor se pelje po železnici nad 400 kilo- metrov dobi na svojem cilju 4 krone. Kdor je redno 52 tednov vplačeval, dobi podporo za bivanje na Dunaju po 3 krone, v deželnih glavnih mestih po 2 kroni, v mestih z več kakor 15.000 prebivalci po 1 krono. Udje, ki morajo odpotovati zaradi plačilnega gibanja, dobe tudi po 13 tednih potovalno podporo. Pomočniki, ki so pristopili 4 tedne izza osvobodilne zvezi, dobe podporo brez karenčne dobe. Lokalna podpora. Udje, ki so 6 mesecev, pa še ne 12 mesecev pri zvezi, dobe, ako potujejo, pri vsaki izplačevalnici potovalne podpore po 60 vinarjev. Ako se oglašujejo pri dveh izplačevalnicali v enem dnevu, dobe pri drugi samo 40 vin. Stroški za volitev. Udje, ki imajo družino ter so 52 tednov vplačevali, dobe, ako se morajo preseliti v drug kraj, ki je nad 20 kilometrov oddaljen, polovico slroškov, ki pa ne sme iznašati iznad 40 kron tekom dveh let Podpora na orožnih vajah. Udje, ki so redno vplačali 52 tedenskih doneskov, dobe na orožnih vajah 10 K podpore. Bolniška podpora. Vsak moški od prvega razreda dobi v slučaju bolezni ali nezgode od dne, ko je naznanil bolezen. po 52 tednih 84 dni po K —'90 » 156 » 84 » » » 1*— » 260 » 100 » » » 1'— enkrat tekom 12 mesecev. Ženski udje dobe po 52 tednih 84 dni po 50 vin. » 156 » 84 » » 55 » 260 » 100 » » 55 » V slučaju poroda dobe 5 K podpore in do štirih tednov bolniško podporo. Pogrebni donesek iznaša za moške po 52 tednih 40 K, po 156 tednih 50 K, po 260 tednih 60 K, za ženske 30, 36 oziroma 40 kron. V obrambni sklad vplačuje moški ud 10, ženska 5 vinarjev na teden. Iz tega sklada dobi vsaki ud v slučaju plačilnega gibanja, masreglo-vanja ali podjetniškega izključenja po 13 tednih 6 K na teden 1’— K na dan » 52 » 8 » » » 133 » » » » 2 letih 9 » » » 1’50 » » » » 3» 10»» » 166»»» » 4 » 11 » » » 1‘83 » » » » 5 » 12 » » » 2-— » » » Za ženske ude so polovični zneski. Kdor izgubi delo vsled organizacijskega delovanja, dobi posebno podporo do viška zadnje mezde. V vsakem kraju, kjer je podružnica ali vpla-čevalnica zveze, se ustanovi mestni obrambni sklad. po zaključku lista. Beljak, 16. aprila. Tukajšnji ravnatelj drž. železnice Proške, pojde v pokoj. Na njegovo mesto pride predstojnik administrativnega odseka dr. Speil. Prafl, 16. aprila. Mesto kljub dežju polno gostov. Dvorski vlak se pripeljal ob 4 in 7 min. Cesarja spremljata gen. adjutant grof P a ar in Bolfras, ministri Beck, Pacak, Prade in namestnik C o udenh o ve. Cesar pristopi najprej deželnemu maršalu Lobkovicu, potem odgovarja bivš. ministra Ran d o, trg. ministra Forta, sodnega predsednika V e s e 1 y j a. Zupan dr. Gros pozdravi cesarja v obeh jezikih in naglaša stremljenje po enakopravnosti obeh narodov. Cesar odgovori češko in nemško; naglaša, da je rad prišel po davni želji na staroslavne Hradčane; velike naloge v gospodarstvu velikega mesta zahtevajo složno sodelovanje vseh prebivalcev; «naj tvorite mir in sloge obeh v moji ljubljeni kraljevini Češki bivajočih narodov, vtemeljene na spoštovanju zakona in vzajemnem čislanju začetek srečne bodočnosti* (Slava klici). Cesar poda županu roko, nagovori več dostojanstvenikov, ogleda častno stotnijo, potem se odpelje po mestu, kjer so špalirji društva, šolska mladina i. t. d. na Hradčane. Trit, 15. aprila. Seismograf zaznamuje katastrofalen potres, čegar središče je oddaljeno do 800 kilometrov. Berolin, 15. aprila. Auerjevega pogreba se je udeležilo 50.000 ljudi. Budimpešta, 16. aprila. Nekatera nagodbena vprašanja so še ravno tako težavna, kakor v začetku, tako železniški tarifi in žel. zveze. Koncem tedna pojde Derschatta v Budimpešto, da se pogovori s Košuto m. Budimpešta, 16. aprila. Snoči je podal Košut v neodvisni stranki izjavo, da dela vlada na to, da se leta 1917 res postavi colninske mejnike. O vprašanju banke se ni reklo pri pogajanjih še besedice. Lieges, 16. aprila. Socialisti pripravljajo protest proti kraljevi naredbi, ki je razveljavila zakon o delu v rudnikih. Pri ljudskem glasovanju o osemurnem rudniškem delu je glasovalo 32.000 za, 210 proti, 400 glasovnic je bilo praznih. Dunaj, 16. aprila. Vreme za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko: Večinoma mračno, deževno, zmerni vetrovi, blago, polagoma se izjasni. OEuMMIM Zaveden delavec In prijatelj delavstva ne pije Koslerjevega piva! slovensko revijo Naši ZapisKi. Naročnina: Za celo leto K 3, za pola leta K 150, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h. — OredniSlvo in upravništvo v Ljubljani. = V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe: 8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin. 10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin. Erama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov« v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K. Abditus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin.( po pošti 8 vin. Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru. „Rdeči Prapor" izvod po 1U v se dobiva v Ljubljani v tobukarnar,: Blaž, Dunajska cesta: Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušn k, Rimska cesti 24; Ušeničnik, Zidovske ulice 1. — Kranj: Karol Florian, knjigarna. — Jesenice: Jaroh Mesar štev. 101. — Trati Lavrenčič, Piazza Caserma; Hreščijek, Čampo Belvedere. — Gorica i Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. — Reka i Ricardo Camera, Corso 16. AMERIČANA AUSTRO = RDEČI ®®® PRAPOR” Je najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do- mači in splošni politiki. = 1“ je najmodernejši slovenski list, ki ne bi smel manjkati v nobenem bralnem društvu ali čitalnici — ter napredni hiši. ................................... čPolni/ei. iy c^/nrerifco yfaU>ri želijo ciobro_ po ceni in Arcanesljivcpolo vali na/se obrne/o cSimon™z/firietetZa v Jjjubljani jiclodvorske ulice20. 'S&a/ccvrstna (Teja. •inilci da/c se brexjdačnc. A Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije --------- 4 v, po pošti 8 v. , Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. = Tiskarna Iv. Pr. Lampret ibidi Kranj :: Gorenjsko :: Kranj ©D se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno m ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi, pomnoženi izdaji Novi državnozborski volilni red. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefon it. 163. 2 62—37 v Ljubljani priporoča svoje Telefon it. 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah. Telefon tt. 187. Zaloga v Spodnji Šiški. Tel"fon “•18— Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.