*w*] iw-^EARjxvn. Komentaiji vlada kupuje banke? Napoved fsšizms. — D*. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Chicago, 111., Četrtek, 11. Januarja (January 11), 1934. Urodaiikt ta apsavsilkl prodrl BOST a Uwmdata Am Offlee of PabttoatioB: M8T South Lswsdalo An Tolophono, Bookwoll *04 Buboerlpttoa 96.00 Ttartj stev.—number 8 Aeooptaaoe foe mbfltaf at spocial raU of postage proYkiod for in aoctlop UPS, Aot of Oct. 8. ltflf, authorl»«d ob Juno 14. ISIS. red ameriškimi bankirji je ¿la panika. Vladna korpo-C, za rekonstrukcijo financ, ¿je posojila bankam in dru-' propadajočim podjetjem, iVa med drugim, da ji ban-odstopijo večino prednost-deleiev svojega kapitala. U način je omenjena vlad- korporacija že dobila čez dve- velikih bank pod svojo kon-j0 Ker ima korporacija ve-delnic, ima tudi večino gov in lahko voli direktorje iredsednike teh bank. lo je povzročilo paniko med batnimi bankirji. Kaj če bi fvelt hotel na ta način po-iviti privatne banke? Da ireč pokupi večino delnic s 3,j zli in potem zakontrolira bankami? Strah in groza! learstov tisk resno svari I to zaroto. "Zarotnik" Roo-elt lahko uvede državni so-iizem in socialistično dikta-g tem trikom/da oboje ku-Kaj če bi Roosevelt kupil olucijo in jo pošteno plačal?! fazite, da ne počite od smeha, limivo je pa to, da bankirji, tako boje "državnega ao-jizma", še vedno hodijo tru-ia k vladi po posojila . . . tej sami prodajajo svoje ban- learstovi listi — najpodlejši solncem — pišejo, da faši-v Ameriki pride le tedaj, I bo Roosevelt "preveč silil v iializem". Rdeča revolucija rsod izziva kontrarevolucijo! je bila Italija v nevarnosti lunizma, je dobila fašizem; je bila Nemčija v neuarno-komunizma, je dobila hitle-m. In ko bo Amerika v ajni nevarnosti — Roosevel-ega socializma, dobi nekaj, bo lastno ameriškemu fa-u. learst poziva republikance, i se pripravijo, da prevzame-vodstvo ameriške fašistične tature. Ne smejo spati! Za eriškega "duceja" ali "fue-rja" naj postavijo starega arsta, ki ni nič manj dema-kot je Adolf! ♦ « o Notica v Prosveti takoj po tiču, ki je povedala, zakaj «jo naAi ameriški listi v Ame-ti božične številke — namreč i. ki jih imajo — je zadela v l»o. "Mojstrski" odmev iz Ivvaukeeja in pogret v Cleve-priznava, da business je sineš« in vse drugo je navr P"' Busineaa je ideja! Lista, >* čutita prizadeta, sta si sa * napisala spričevalo, da iz-Jata zato, da bo kak groš za 'tnika! Vse drugo je postran- ALI SE R00SE-VELTII OBNESE HtlH? Mnogi ekonomi dvomijo, da bo dežela prešla v normalnost v dveh letih. Ce ne, kaj potem? Zavijanje, da je tudi Prosve-v *<'j kategoriji, je pa ostalo žavijanje, ki je tako pre* rno- da tudi slepec lahko vidi Prosveta ni še nikdar knčevala "svetih tradicij" in < nikdar zatajila smernic, ki J' «nikazane. Ako hočete biti , n'» gospodje, priznajte to sliko! 4 "■> listi, ki so resnično 'ihv"i kola trgovina! Thafs ali. ' Washington. — (F?) — Predsednik Roosevelt je zastavil svoj proračun v največji igralnici v zgodovini dežele. Igra na domnevi, da bo čez dve leti produkcija dosegla 98% normalnosti in da bo potem pričela vlada balan-cirati budžet in kriti velikanski deficit tekočega in prihodnjega proračunskega leta, ki bo znašal skupaj nad devet milijard. Predsednik ni odkril virov, na katere bazira svojo domnevo za povratek dežele v normalnost v dveh letih. Ti viri so najbrž le upanje, ne pa gospodarski podatki. Slednji ne kažejo naglej-šega izboljševanja kolikor se tiče bližnje bodočnosti dežele, še manj pa v mednarodni areni, kjer se kaos ne le povečava, ampak je na horizontu tudi nova vojna. Mnogi ekonomi vidijo veliko brezposelnost tudi čez dve leti. Stuart Chase na primer napoveduje desetmilijonsko armado brezposelnih še za to leto. Milijoni, ki ao ali bodo začasno upo-sleni pri ja^nifi delih, bodo na poletje in jesen zopet potisnjeni v to velikansko armado brezdel-cev in brezdomcev. Na velijo, brezposelnost računa celo vlada. Iz njenih najno vejših podatkov je razvidno, da računa na stalno armado pet milijonov brezposelnih tudi v "najboljših" letih, ko bomo že v— normalnosti. In tukaj je zago netka: kako je mogoče priti iz krize spričo tako velike brezpo selnosti, ko bo v najboljšem slu-čaju najmanj 15 milijonov oseb trpelo vsled brezposelnosti? Človek mora biti res velik optimist ali pa drzen Igralec, ki bi si upa1 vsoglasiti ta dva nasprotja. Roosevelt res ni imel druge poti kot igrati hazardno igro— računati na povratek v gospodarsko normalnost; in to kljub temu, da te ni in ne more biti na vidiku, dokler celo vlada računa s stalno petmilijonsko ar mado brezposelnih. In če se Rooseveltu ponesreči ta igra, kaj potem? Ce je np primer Chase v pravem, prihodnje leto ne bo znašal deficit le dveh milijard kakor to računa Roosevelt, ampak bo najbrž pre segel letošnjega, ki znaša sedem milijard. Kaj potem stori vla-da: prične li tiskati denar po vzgledu Nemčije Jeta 1923 ali p« se bo zaprla v Hooverjevo čum-nato in riskirala oziroma izzvala revolucijo? Živilski delavci grozili s stavko v New Yorku Protestirajo proti pravilniku, ki so ga sestavili lastniki hotelov in restavracij New York.—(FP) —Zahtevajoč delovni teden 40 ur in minimalno mezdo $20, je nad petnajst tisoč članov» neodvisne Amalgamated Food Workera unije zagrozilo s stavko, ako bo predsednik Roosevelt odobril pravilnik^ katerega je sestavila asociacija lastnikov hotelov in restavracij. Več tisoč delavcev, organiziranih v uniji, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji, so se tudi izrekli za stavko., Prav lahko se zgodi, da ae iz odpora živilskih delavcev v New Yorku izcimi splošna stavka. Strežniki, kuharji in drugi živilski delavci v zadnjih tednih tru-moma pristopajo v unije in so dobro pripravljeni na stavko. Nasproti zahtevam, ki jih na-, glašajo unije živilakih delavcev, |e pravilnik, katerega je odobril general Johnson, industrijski administrator. Ta pravilnik določa minimalno plfčo 28 centov na uro, delovni teden 54 ur ln odtegnitev vsote $4.50 na teden za hrano. Unije živilskih delavcev hočejo imeti prosto hrano, osBmur-nik, minimalno mezdo $20 na teden in definitivno mezdno lest vico za vse delavce ter priznanje ur i je. Poslale so ostre proteste predsedniku Rooseveltu proti oodpisu pravilnika, ki ao ga odobrili delodajalci in administrator Johnson. Fraaooski ikeedal Izml izgrede pred zbornico Rojalisti v krvavem spopadu policijo. Staviskljeva smrt še vedno zagonetka LEWIS ZAHTEVA Mlekarska vojna Največja čikaška banka pod kontrolo vlade • Chicago.—Continental Illinois National Bank & Trust Comps ny, največja banka v Chicagu in druga največja v Združenih dr žavah, je danes' pod kontrolo fe deralne korporacije za rekon-atrukcijo financ, ki je prišla posojili v posest veČine prednostnih delnic te banke—v vred nosti 50 milijonov dolarjev—in zdaj bo imenovala polovico di rektorjev in predsedniks banke Predsednik bo Welter J. Cum mings, ki je šef federalne kor poracije za zavarovanje bančnih vlog. '"Kre* odklonil federalni «c p* pijače v glavnem mestu Msrinss Vsn der Lubbe ^aMhington, D. C.—Nižja obgtavlje« ******* zbornica je v torek Ulpsig, Nemčija. 10. jan.— upravljala o formi kontrole za Marinus Van der Lubbe, mlsd '" opojnimi pijačami v holandski potepuh, ki j* v \ ' mora Motorogodbo z operatorji. Ta odlok je sledil zsslišanju, ki se je vrši-lo tukaj in na katerem je rudarski su|>erintendent Cox izjavil, ds se je stično glasovanjeHe vršilo v njegovem ursdu, toda izida glasovsnjs ni upošteval, ker Je smstrsl, ds ni bil represente-tlven. Pri glssovanju, ki se je vršilo 28. novembra lanskegs leta, se je 180 rudsrJev izreklo za Progresivno unijo In 80 zs ldpisel pogodbo z rej¿rezentantl UMWA. I'okrajiwki odbor Je bil mnenja, da we sklenjene pogodhs ne more izvajati, ker Je bila podpl-sans po uveljavlXenju industrij-akegs zakona in ker nI v soglasju s sekcijo, 7a tega zakona Uradniki Progresivne rudsrake Razvaževalci mleka zmagsll s kratko atsvko Denver, Colo, -— Ker Jim državna industrijska komisija ni ugodila zahtevi, so tukajšnji razvaževalci mleka zastavkali In s tem prisilili delodajalce na priznanje unije in prisilno razsodišče vseh s|>ornih zadev. Na stuvki so bili le en dan. Stavka se je pričele največ radi odšlo-vitve več delavcev radi unijsklh aktivnosti. Kmma Goldman se vrne v Ameriko Washlngton, D. C,—Kmma Goldman, znana anarhistka, ki je bila leta 1919 deportirana v Ru-sljo, Je dobils dovoljenje, da ae lahko vrne za 90 dni v Združene držav» U&.obisk svojih sorodnikov, ne sme pa voditi nobene agitacije v tem času. Goldmanova, ki Je zdaj stars 64 let, Je zadnje čase v Kanadi. Mehika prebl- Ima 14,552,722 valcev Mežico ('lty, 10. Jan.—Uradno poročilo se glssi, ds Ims republika Mehika ns podlagi zadnjega IJudskegs štetja 16,552,-722 prebivalcev. 'Prebivalstvo se deli na 8,48.1,71M žensk in 8,119,-004 moške, ksr znači, ds so ženske za okrog .'100,000 v večini. Fašisti razlastil! sina Klare Zetktn Berlin, 10. Jan.—Pruska polletja Je včeraj zaplenila hišo in ostalo, imetje drja. Konstantina Zet kina. slns znane komunlstlč-unlje m prepričani, da se bodo ne voditeljice Klsre Zetkln, ki je rudsrji Izrekli proti l,ewlsovi! lani umrla v Moskvi, Zsplenje-orgsnlzacijl In da bo njihova no premoženje se ceni na 45,000 unija dobila kontrolo nad pre- mark (približno $20,000). mogovnlkom Mark, .Lj*» s». 1 — . - Na drugI strani se progreslv- škrga l«ta, za veljavne. NJIho-nl rudarji boje, da bo prillo^do vo stališče Je, ds SO vse |>ogod-kršenja amlsls sekcije 7s Indu »"♦. ki jih )• sklenila UMVA v «trij*ke|••«*■> tinlalM. »" n« MM «e Domač drobiž Naš zastopnik v Iwlnianici Sharon, Pa. — Anton Zidan-fttk, zastopnik Prosvete v Penn-sylvanljl in član druitva it. 262 SNPJ, je 9. januarja odšel v tu- kajlnjo bolnišnico, kjer a« bo moral podvreči težki operaciji na nogi. Želeti je, da ga društveni bratje in prijatelji oblšie-Jo. Izael Jen liki komisar New York. — Slavoj Trošt je od vlade v Belgradu imenovan za Izseljeniškega komisarja v Zdruienih državah in Kanadi. To je služba, ki Jo je prvi oprav-i j al Etbln Kristan. Trošt je^jo-znan rojakom po Pennsylvanijl, v Chicagu in drugod ie izpred vojne in iz vojnih časov. V Chi-cagu je bil nekaj časa urednik bivšega Glaaa Svobode In nameščenec v zdaj zaprti Kasperjevi banki. Njegov komisarskl naslov je: Slavoj Trošt, Commissioner of Emigration, c/o Royal Yugoslav Conaulate General, 1819 Broadway, New York, N. Y. Nova grobova Pittaburgh. — V bolnišnici je za rakom umrl Jože Petrič, do ma iz Planine pri Vipavi. Tu zapušča ženo in tri otroke. Cleveland. — Naglo je umrla UrAula Hottar, roj. Peterlin, rttara 63 let In doma z Velikih Poljan pri Orteneku. Zadela jo je srčna kap. V Ameriki je bila 31 let in zapušča ieno, moža, Mina in hčer. t *peh drame "Mrak"; hrvatski koncert Lotsin, Ofcio.—Sezonako praznovanje je z« nami. Kako in kaj je bilo. nI vredno, da bi opisoval. Potrebno p« je, da se vsem sku paj v imenu društva Bled zahvalim xa Uko obilen poset drame ''Mrak,* ki Je bila uprizorjena dne 17. dec. Najbolj pesimistični niao mogli verjeti, da se v teh "skremženih" čaaih da spraviti toliko ljudi na predsta-vo. Dvorana je bila nabita.. Obžalujemo, ker nismo mogli veliki množini občinstva postreči a sedeži. Posetniki so bili s predstavo zadovoljni, vsaj tako se so Izrsžali napram meni. Oceno ¿gralcev prepuščam drugim, ker ne bi bilo logično, ako to napravil sam,, kajti pregovor pravi, da vaak berač - svojo malho hvali Na mestu pa je,, da se zahvalim miss Polutnikovi za njen lirični solospev, istotako goape-ma Tomšič in Cerne za duete, kakor tudi zboru "Naš Dom," ki je spremljal tretje dejanje "Mraka" s petjem. Ne bi- bilo lepo ne častno, ako ne bi dali priznanja tudi hrvatskemu oktetu "Javor" za njegovo sodelovanje pod vodstvom g. Novaiiča. Kako lepo je donola pesem "Delavski pozdrav." Ob-Činatvo jih je za to pesem bogato nagradilo z aplavzom. Ker se je hrvatski óktet "JAvor" ta ko radevolje odzval našemu vabilu, upam, da se bomo tudi mi odzvali njih vabilu ter posetili vsi Slovenci njihov koncert v ne deljo, dne 14. jan., ob 7:30 zvečer v Hrvatski dvorani na 32. ulici In Pearl ave. Program obeta biti jako bogat, tako na odru ko pozneje na "floru" s premije vanjem tamburice. Na svidenje na hrvatskem koncertu! John Bruce. čam vsem rojakom, ko jih obi-Mejo naše pevk« ¿lede vstopite, da jih pokupite in da jim greste na roko. Rojaki, ki potujejo ako« našo naselbino Sharon-Farrefl, imajo priliko, da ae ustavijo v našem Slovenskem domu na 1087 Bald-wfn in Franeh st. v Sharonu, Pa., kjer boste dobro postrežem. Na razpolago imamo raznovrstne pijače in nndimo točno postrežbo. Ime vsakega rojaka, ki obišče naš Slovenski dom, bo vknjiženo v domovo spominsko knjigo. Na svidenje! Anton Valentin*!*. Skaboajo Maveav v Ra «o Cityju Ve* novih *lanov In naročnikov! Sharon, 'Pa.—Leto 1933 je minilo. Marsikatero težavno uro smo v njem pireživeli in težko nam je bilo agitirati v njem za naše napredne delavske liste, Če tudi so nam kot delavcem ne obhodno potrebni. Ns potovanju me je večkrat stresel mraz, ko sem videl dru žlne s kopico malih otrok, ki so bili lačni in raztrgani, oče pa brez dela in zaslužka. V takih slučajih sem čakal, da me je na- koval dopise največ med 9 dnevnik Proaveto, ki ga iidaja SNPJ za izobrazbo in povSdigo našega delntstva. Potrudimo se vsi, da bo Prosveta letos dobila nazaj vse stare nsročnike ter da bo pridobila tudi mnogo novih. To se lahko dosfeie, ako se bodo društveni in potovalni zastopniki dnevnika Prosvete resno zavzeli, da dosežejo cilj. Kjer gredo po naselbinah potovalnemu zastopniku na rok«, Je vselej uspeh dober. Prošli teden sem dob« večjo pošiljatev stenskih koledarjev kateri bodo razdeljeni med nove naročnike na Prosveto in nove člane SNPJ v odraslem ali mladinskem oddelku. Rojaki in rojakinje! Podajmo si roke in skupno«ia delo za našo SNPJ ob njeni %0-letnicl! Ds-lujmo skupno, da ji pridobimo obilo novih članov in tudi mnogo novih naročnikov na Prosveto! S tem bomo dali naši jedno-ti ob njenem jubileju najboljše zadoščenje! Anton Zldanšek. . Zakaj ne pišem Cleveland, Oh i©. — Dobivam pisma, v katerih- me vprašujejo, zakaj se več toliko ne oglašam v Prosveti ko prej. Je pač tako! Ko sem ae oglašal, sem delal in nam izkljuvali oči.' Tji vse to zato. ker delamo za splošnost in ne za possmezAikove koristi. Niso pa samo "čfoveki", ki se trudijo, ds uničijo socializem in one, ki delujejo za razširjenje socialističnega nauka, so tudi ljudje, ki ps le dajo socialistom prav. Radi tega so še tukaj in bodo še ostali, e V Nemčiji so že pričeli s ste-riliZacijo. Kot delajo pomote v vseh kapitalistični« državah, tako jih delajo i V Nemčiji. Prvi ki bo sli je bil aterflltlfaa, je delavec. Prvi pa bi moral biti Hiter! On je neraben za reprodukcijo, ker je mentalno pokvarjen. Masa rada sledi norcem. četrtek, 11. januarja a mu Slovenski narodni -podpori jednoti želim v njenem jubilej, nem letu, da bi dobila mn.ni menda vsi veliki in majhni. Potem so se kosali za purana, kije "sfrčal" k F. Kramarju, ki ga je od nesel domov. Tudi M. Trobenta je bil tako srečen, da ga je domov spremljal lep piiran-ček. Dalje je dobil purana tudi J. Žagar pri kegljanju. Za omenjeno prireditev irre I natal vseh kategorij In najbrž ¡^iin«nJ« Irskemu druAtvu tudi kontraktorjl izkoriščali delavce na poseben način. Tinti delavec, ki je hotel obdržati delo, jim je moral izročiti od 26 do 6o odstotkov plače, ki *» si jo potem razdelili med seboj. Med tipičnimi pritožbami sta zapriseženi izjavi Mlchaela Boy-lena in Rylamla Bruna. ki sta prišli v roke veleporoti. Boy len pravi, da ga je delovodja Ed Mclaughlin nastavil na delo pod pogojem, če mu Ih» a več P9dpor? (n več novih moči! Dne 27. januarja priredi pev «ko druAtvo "Slavec" plesno za bavo, nu kateri bo igrala Pirče va godba iz Girarda, O. Igrali bodo največ domači» komade, ta ko da bo nam prljalo. Postrežba bo nsjboijAa, zato pa nikar ti«* pozabite na HUvčevo plesno zabavo dne 27. jan. zvečer. K «k »r želi slišati in videti pev- ročnik sam vprSšal, naj počakamo z naročnino, da bo poravnal ko bo mogel. Kljub slabim razmeram, se mi je vendar posrečilo dobiti lepo število naročnikov. Rojaki po raznih naselbinah so mi. šli radi ns roke kolikor so jim pač razmere dopuščale. „ Pred kratkim sem prejel nov imenik; ki sem ga primerjal staremu In razvldel, da je samo v Pennsylvanlji v profilih šestih mesecih dnevnik Prosveta napredoval za nekaj nad 200 novih naročnikov. To se pravi, da smo jih toliko pridobili vsi skupaj. Pač lep napredek v slabih čaaih. Iz tega je razvidno, da se naši rojaki zavedajo pomena dobrega delavskega dnevnika kot je naša Prosveta. Našemu delavcu kažeta pravo pot edino Prosveta in Proletarec, ki ga navajata, da se organizira strokovno in politično In ga učita resnico ter se borita za industrijsko demokracijo. V nekaterih naselbinah se delavci še potegujejo za kompa-nijske unije, ki so največje zlo za delavce. Kdor podpira take unije, odjeda sam sebi kruh in pa svojim otrokom. Cital sem v Prosveti, da je s. Snoj na poti okrevanja. Tudi meni se zdravje polagoma vrača. -Ravno sedaj, ko je treba največ agitacije za naša delavska lista in za pridobivanje članov v društva in klube, pa nas tare bolezen. Upati je na boljše. Naša SNPJ slavi letos svojo 30-letnico. Lepšega darila ji ne moremo dati ob njenem jubileju kot pridobiti ji mnogo članov in pa Prosveti mnogo novih naročnikov. Poskrbimo, da ji pridobimo mnogo mladih moči, ki jih je tisoče po naših naselbinah in Ae niao člani SNPJ. Te moramo pridobiti za našo jednoto letos. Tudi je na tisoče rojakov, ki š< niso naročeni na naš delavski in 12. uro, včasi tudi do X, ponoči. Na delo moram včasi ob 4., 5. ali 6. zjutraj. Moram paziti, da ne zamtidim, ker ena minuta pomeni pri nas zamudo za celi dan. Za dve zamudi na mesec dobi dela« vec pet dni kazni: "Ostani doma!" Večkrat: "Ostani doma za vselej, te ne potrebujemo!" Ko človek tako misli na dopi sovanje, pa lahko pozabi kaj dela in kje je. "Hej, kam pa jadraš," mi zakliče neki prometni policaj. In opazil sem signal—"Stoj. "Oprosti, nisem videl signala."— "Zate bi bilo dobro, da bi ai nataknil očala," je zarenčal. In jaz sem vzel za dobro. . Sedaj več spim, ker še rabim okrepčila, za dopisovanje se pa pripravljam za pozneje, če bo treba. Pravijo—in se mi tudi sanja —da bo še treba. Veste, toliko političnih struj in strank imamo—republikanska in demokratska sta za to, da se nekateri ' sebičneži okoriščajo Masa pa, ki pobira drobtfne, je zadovoljna in ne protestira. So-cialisti tega ne dopuščajo. In ko se priklatijo v njih vrste takile ptiči, se dobijo sodrugl, ki jim pokažejo pot — ven iz organizacije. Ko opazijo srakoperji, da ne bo privatnega businessa, gredo nazaj v vrste od koder so prišli Potem pa lop po onih, ki so jim pokazali pot ven, ker ni prostora zanje v naših vrstah. To je nekaj kar čaka vse one ki so aktivni in se zavedajo, da je treba spremembe iz sedanjega sistema v nov družabni red. In na to moram biti pripravljen tu di jaz. Nevihta se pripravlja ampak hudega ne bo. Bog je pokončal Sodomo In Gomoro, ker v tistih časih še ni bilo požarnih bramb. Danes kaj takega ne storil, ker imamo gasilce, ki pogasijo ogenj. Ravno tako imamo priprave za srakoperje, da jim ostrižemo peruti, ko si domišlju jejo kako nas bodo "očofali" in Na 7. januarja 1934 sem se pof šestih mesecih prvič zopet udeležil aeje socialističnega kluba št. 49.. Tukaj je bilo že veliko viharja, da se zruši v pepel in prah. Ampak vsi, ki so butali v posameznike ali organizacijo, da jo razbije jo, ker ni zgrajena po njih volji, so si razbili buče. In tisti, kf želijo, da jim ostanejo buče cele, naj nikar ne posku Aaj o. Sodrugi so rabili razum in dokler ga bodo rabili, toliko časa bo ostala U delavska trdnja va nepremagljiva! Klubov odbor: Tajnik-blagaj-nik Anton Skapin, 14904 Pepper ave., zapisnikar Ivan Jontez, organizator podpisani. Nadzorni odbor: Andrew Bozic, Andrew Gorjanc, Frank Terbižan, City Central S. P. zastopniki: Fr. Bar bič, Fr. Dacar, namestnik A. Božič. Brezposelnostno zavarovanje: A. Jankovich. Klub je daroval Proletarcu $4 in $4*Socialist Party of Ohio. S Louis Pire je nakolektal še posebej, ker so se sodrugi dobro od zvali"za City Central S. P. Frank Slejko je daroval klubu vacuum cleaner, klub pa ga je dal Kristini Skapin, ker je Tone redno o-pravljal kot tajnik svoje delo Steve Vuga bo zastopal na seji delničarjev Slov. del. doma klub št. 49.—Frank Bartri«, 63. Novo MIß postavile po rob« starim Federgne unije zahtevajo pra l vieo, ds ustanove svoje ce*J tralne organizacije, ne bledel ■a poklic ,......u, „ ... . !! sko društvo "Slavec," naj pride Uuvhllnu dal vsega skupaj dn, ,0> februiirill IV0^r v West Alujuippo, Pa., kjer bo na ta dan Daxtopilo na koncertu pevskega druAtva "Jadran." Na veselo svidenje 10. februarja! Naše pevsko druAtvo "Slavec"; bo priredil« svoj spomlšdsnski koncert dne 14. aprila. Kolikor mi js snano. bodo na tem koncerti Sodelovala tri druga pev-; i ska društva* .Vnled tega Im> dne Bruno je šel nato prvd dia-Ju. ^M-ila sa naše tukajšnje In triki nega pravdnika v sprem- ( kolike rojake nekak prasnlk. atvu anti raket irskega odbora fc* mmIsj pa ne priporoča okoli-Ameriške delavske federacij, ftkimj in tukajšnjim društvom, ki je bil ustanovljen pred dve- da ne prirejajo omenjenega dne ma leti. Zadeva j« prišla pred tvojih priredb, kajti to bi ško-vekp<>roto, ki je obtoltia priaa dovsk» vsem. Najbolje pa je, da i tlelo*odje. Ia ipdelervnih ae vjS odločimo, da gremo v ve-j knjig, kjer no labeleieii» odter likem ftteVllu na Slsvčev koncert nit\r }>1bč, je raavidno, da je šel dne 14. aprila To ho dan nsAei $260. Zdaj je na mestni podpori. :Slično pripoveduje v svoji izjavi tudi Bruno (oba *ta bila zaposlena kot omctaAka pomočnika). Bruno je lx»ssu moral nesti d« I svoje plat e celo k 1h>1< niški pootelji. I\utjtjt<» je proti temu raketirstvu rvbeliral in bil — odšlo v I jen! Iskalne ve« t i in 30 letnica SNPJ Dillonvale, O. — 2e dolgo ča-ča je preteklo, odkar je bil v dnevniku Prosveta zadnji dopis iz te naselbine. Tukajšnje delavske razmere so slične razmeram v drugih krajih Združenih držav. Par mesecev delamo boljše, potem pa spet slabše. To je tako kakor hočejo oni, ki nam ukazujejo. Tukaj je dovolj delavcev, dela pa malo, tako ne morejo vsi priti na vrsto niti pri uposlitvi pod CWA, ker jih je dvakrat več kot jih rabijo. Na 17. decembra je preminil rojak Thomas Kenda. Pogreb se je vršil dne 19. - decembra. Pokojni zapušča ženo, štiri odrasle sinove in dve poročeni hčeri. Kenda je bil star 68 let. Bil je dober unionist in par-krat delegat UMW unije. Dne 26. decembra se je spet oglasila smrt in nam ugrabila rojaka Franka Komata. Prej-šnji dan se je veselil in zabaval, naslednje jutro pa so ga našli mrtvega v postelji. Zadela ga je kap. Uposlen je bil pri CWA. V drufttvu ni bil in denarja ni imel, ker ni že tri leta delal. Star je bil 67 let in v Ameriki je bival od leta 1904: Doma je bil od Novega mesta na Dolenj-skem. V Clevelandu zapušča hčer, v starem kraju pa sina in ženo. j. . Spet smrt. Dne 29. dec. je po 21 mesečni bolezni umrl br. Anton- Jane. Podlegel je raku. Doma je bil blizu Novega mesta in star je bil 49 let. Pogreb se je vršil dne 1. januarja. Zapušča ženo, sedem sinov in dve hčeri; najmlajši je star 10 let. Član je bil društva it. 479 SNPJ, ka- New York. — (FP) — AmeJ riška delavska federacija stojil pred enim od najbolj perečih! vprašanj zadnjih let: pred volto federalnih unij, ki vsaj v| dveh industrijah zahtevajo pra-| vico do ustanovitve lastnih mc narodnih unij, ne oziraje se na I restrikcije v zvezi z jurisdikci-l jo, katero si laste stare, poklic-l ne unije. Ti industrij/ sta kavčukarsktl in električnih naprav. V obehl so delavci organizirani v fede l ralnih unijah, ki so priklopije l ne direktno ADF, kakor so tudil v drugih podobnih slučajih, na primer v avtnl industriji, kjir| tudi govore o ustanovitvi cen-tralne organizacije. Vprašanje je prišlo v ospred l je, ko je federalna unija Goodl richevih delavcev v Akron u pre-| jela zahtevo, da odstopi 700 čla-l nov uniji strojnikov. Nato j«| bila sklicana konferenca vseh federalnih unij v kavčukarskil industriji, ki se je nedavno vr-šila v Indianapolisu in je zaklju-| čila, da se kavčukarski delavci ne bodo delili po strokah, ampak ustanovili-svojo centralno, industrijsko unijo. Konference se je udeležilo 80 zastopnikov. V industriji električnih naprav pa so tri tovarniške unije že ustanovile Electrical Industry Employes Union. Ena od teh ima čarter ADF, dve pa 8ta neodvisni. V tej industriji je Ae 16 do 20 neodvisnih tovarniških unij oziroma so nekatere pridružene federaciji, pričakuje pa se, da se vse v kratkem čaati pridružijo novi uniji. Nad gotovimi strokami te industrije si lasti jurisdikcijo Brotherhood of Electrical Workers, ki ima svoje zaledje le v gradbeni in železniški industriji in le malo članov med elektri-čarji v tovarnah. Strojnike si pa lasti unija te stroke. Vprašanje novih industrijskih unij bo pri&lo na dnevni red najbrž že na konferenci linijskih voditeljev, ki se prične 24. januarja v Washingtonu. Izsilili ga bodo gotovo kavču-karski delavci, ki so na svoji konferenci v Indianapolisu sklenili, da urede vse potrebno zi ustanovitev industrijske unije na sestanku dne 19. januarja. Ameriška delavska federacij» stoji pred dvema alternativami. Prva je, da se izreče za ustanovitev industrijskih unij v tako zvanih trustnih industrijah, kot so na primer avtna, kavčukar-ska, jeklarska, električnih n»-prav in druge. Druga pot pa je, da federacija vztraja pri svojem starem stališču in gre mogoče tako daleč, da bi skušal« razbiti federalne unije. Slednjega najbrž ne bo storila, gledati pa bo monala vstajanje separatnega unijskega gibanji, katerega bodo tvorile nove industrijske unije. Mnogi vplivni voditelji v federaciji so naklonjeni prvi al- terega članstvo se je udeležilo ternativi, to je organiziranji! njegovega pogreba tako tudi ■ delavcev v industrijskih unijah; člani sosednjih dveh druitev iz tU(i| večifl|| novo oraratnisirMnih Piney forka in Rsmaeyjs, za- delavcev je naklonjenih feden kar jim Izrekamo zahvalo. |cy|# niao pa pripravljeni se rsi-Vsem trem umrlim rojakom kosati na razne poklicne stroke ohranimo trajen spomin, priza- in prestopiti v obstoječe unije-detfm sorodnikom pa izražamo Federacija pa ima tudi mnof° naAe sožalje! I «tarib unij, ki se bodo upirsk Rojaki, ostanite zvesti člani odstopiti svojo jurisdikcijo v svojih druitev in SNPJ. Ze prizadetih industrijah. I večkrat se Je pokazalo, da so na-; Rešitev tega problema je vs-! šs društva velike vrednoati v, žna za organizirane in neorg»-1 slučaju bolezni, nesreč« in smr- nizirane delavce. Ce ga bo ie-ti. Kd6r še ni član SNPJ, ki de racija rešila v duhu fctreb ia Zastopniki «Mivjetake tdravntvene «(«»be v Aalrakann. Ru«li». ta denar ne »amu v žepe 1missov,i pesmi v tej okolici .lato pa s| val! m m pa k nr je naj hrt stekal tudi v j reten I rs J te 14. april za 9lav*ev Drugi petletni načrt «fcljntnj* tudi kampanjo sa «nlčenje boleuii lepe kuntraktorjev in vl^UT. koncert. £e sedaj tudi pripofo ¡m«d delavet I leto« praanuje 30 letnico, nsj takoj pristopi, dokler je še čas. Nsšs jednota hkrbi za svoje čisti« vselej in člani njenih društev so vedno na razpolago, da nudijo svojim sobratom pomoč. čaaa, bo to pomenilo novo poglav* je v ameriškem delavskem gib** nju. • Ns)*aa*e|Jtee)tt Sar me Sele»*k» • e Saeraikn Treere«!." Al Vk ttui« vaak 4aa? ' ČETRTEK, »1JANUA1UA: PROBVETÄ Vesti iz Jugoslavije — «SRADU- „glavna oddajna P<*Uj«, »- ¿Mka i- liublj»"«k» P« "»J Ua le filijalki Nov napad na slovensko m „naško kulturo se pr.pravlja, „radi nacionalne misli n» po- ane tudi v Oljskem i.vljen u Crad center,^ J« najnovej« načrt, ki je prišel iz Belgrpaa. Zo je našel ta načrt svojega dobrega zagovornika v udanem "Jutru", ki je takoj napisalo u-vodnik o tem novem nacionalnem načrtu "Jutro" takoj dokazuje, da mora postati Bel grad center v radijskem življenju zaradi takih in takih okolnosti. Imamo v državi tri radijske postaje v vseh treh kulturnih središčih: Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Vse te postaje niso rolo močne, a jih kljub temu lah- ko poslušaj° tudi v inoIemstvu' seveda ne prav daleč od nas. Ljubljansko radijsko postajo je imela za deset let v zakupu klerikalna Prosvetna zveza. Ko pa »o letos Prosvetno zvezo oblasti razpustile, češ, da so delala društva te zveze proti državi, so dotlej vodilni krogi.v Prosvetni zvezi izgubili tudi radijsko postajo, ki jo zdaj vodi od države imenovani komisarijat, v katerem sedijo zastopnik pošte, dalje eden od prosvetnega oddelka banske uprave, za ravnatelja pa je bil imenovan ravnatelj ve-lesejma, dr. Dular. Ljubljanska radijska postaja je prišla v nove roke, v nacionalne roke. Do tlej je Prosvetna zveza po svojih predstavnikih po svoje vodila radijsko postajo ter se je radio — kakor trdijo nacionalni krogi — malo u izrabljal za nacionalno vzgojo. Sicer smo zadnja leta imeli večkrat kakšna sokolska in podobna predavanja v radiju, vendar le zaradi tega, ker je bilo to radijski upravi ukazano. Po prpvzemu radija s strani komi-sarijata se je vse to zboljialo: »okolska predavanja se vršijo redno, razna druga predavanja skrbe za nacionalno in državljansko vzgojo, o političnih dogodkih v svetu pa poroča redno "Ju-trov" urednik dr. Jug. V vseh predavanjih nastopajo novi govorniki. Toda to nacionalnim krogom še ni dovolj. Vodstvo radija po komisarijatu Je začasno tn obstoji torej vprašanje, kdo naj vzame radio v zakup. O tem se razpravl ja že več mesecev, a vse na tihem, tako da izve javnost — ki plačuje radio! — zelo malo o tem. Sestala se je že skupina ljubljanskih denarnikov (menda isti, ki ima ji kajpada o trgovski strani tega Mjetja. Hkratu pa se je v Bel-Rradu ustanovila nekakšna zadruga, ki bi rada dobila v svoje roke vse radijske postaje v državi. Svoj dobri namen je dokazoma z določili, da gredo določeni dobička v humanitarne namene. R«'#itev, kakršno napovedujejo Z(h»j, Pa je nova. Utemeljuje-Jo jo M tem, da je treba tudi radio postaviti v službo nacionalne v/goje ter jetzaradi tega potreb- da preidejo radijske postaje v rok»- ali kontrolo državne obla-|ti. Obenem pa je treba zmanj-"ati samostojnost zagrebški in jjubl ansjcl postaji, nasprotno pa '' ^raj^ko postajo ojačiii. tako l>o njen prfigram lahko sprejemati tudi v vf likih daljavah. ''rnjJTam bel g rajske postaje naj * 7 '»!j-a. | ostane naj giavna h za go.{5trv nacionalre (Isvlma poročila ta Jagoslavi)«.) _^ Načrt je prozoren: degradirati ljubljansko in zagrebško postajo na nivo provincijalnih postaj, preprečiti jima zračne vezi s tujino, diktirati jima program iz Belgrada in tako kar se da o-mejiti njuno samostojnost. Belgrad pa naj vodi. Kako bi bel-grajska postaja izvrševala svojo logo in kako bi seznanjala tujino z "jugoslovansko" (reci samo srbsko) kulturo, to vemo in to nam pojasnjujejo vsi tisti u-kazi, ki dežujejo iz Belgrada k nam ter prepovedujejo Cankarjevo besedo slovenski mladini, trgajo budžet ljubljanskemu Narodnemu gledališči in se rogajo načrtu slovenske Akademije znanosti. In "Jutro" je seveda prvo, ki tako reorganizacijo radijskih postaj pozdravlja in agitira zanjo. Te vrste vnema je pri "Jutru" običajna. IZ NAŠEGA GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA (Dccembersko plimo Ii Ljubljane) Nekaj dobrih stvari, in nekaj takih, ki jih diktira kriza . . . )n«tit 'kultu Či -ri_ Van «I O nekaterih prireditvah smo že pisali, danes pa naj pogledamo po vrsti, kaj nam je ljubljan-sk državno gledališče nudilo do božiča, ko gledališka sezona po navadi doseže višek, nakar polagoma upada. Glede na napor, s kakršnim se trudi mali, in zato prezaposleni naš igralski ansambel, zlasti še v teh časih, ko morajo krizo gledališke blagajne preganjati igralci sami z neverjetnim notranjim pa tudi telesnim naporofn, je treba priznati, da ustvarja naš ansambel čudeže. In to tem večje čudeže, ker jim je treba kar nekake cirkuške akrobatske žile, da lahko vestno skačejo kar Čez noč iz velikih vlog v burkaste vloge pa-vlih in tepcev ničvrednih burk—' ki jih gledališče zadnje Čase sip-lje kar iz rokava zaradi krize— iz "Hamleta" v burko "Turške kumare," iz "Svete Ivane" v "Mlinarja in njegovo hčer," in spet čez noč iz pavlih v Hamleta. Začelo je naše gledališče z resnimi, visoko umetniškimi deli — toda blagajna je kazala slabo vreme. Pa je gledališče'*— kakor vselej ob takih spoznanjih — seglo po komediji, pa potem po veseloigri, da je nazadnje seglo tudi po manj vrednih in celo ničvrednih burkah, ki so si sledile tako naglo, da smo se kar začudili, ko smo sredi poplave preprostih in slabih stvari dobili spet lepo predstavo lepega dela, Klabundovo prepesnitev japonske igr^, "Praznik cvetočih češenj". Bilo je res, kakor da bi po nekajtedenski repertoarni zimi prišla tudi v spored svetlejša pomlad. Gledati nocoj neslane burke na odru, poslušati danes zoprne dovtipe v tepce karikiranih, izmišljenih kmetov, in gledati že jutri na teh istih deskah tako pesniško stvar, kakršen je "Praznik cvetočih češenj" -r- to so čeri, skozi katere yozl gledališče svojo' barko, pristajajoč zadnji čas bolj na onem, kakor na tem "prazničnem0 bregu. In naši igralci veslajo, da jim teče znoj po licih, krmarji pa Jih vodijo, da obiščejo čim več tistih pristanišč, kjer-čaka več publike, In tako prostrano morje je med obema bregovoma, težka vožnja, težak je trud, kakšno bo nazadnje povračilo? • * • Dramsko sezono Je otvorllo Narodno gledališče s Shakf spear-jevo. večno lepo in duhovito "Komedijo zmešnjav". Ze nred leti smo jo videli, a prav radi smo Jo gledali znova, v režiji istega re žiaerja Šesta, ki pa > marsikaj uspslno spremenil, še bolj p<>- ituacije, lini šentflorijanski", prav tako v režiji Osipa Šesta. Kakor je imel pri "Komediji zmešnjav" srečno .roko, tako je zašel pri Cankarju nekoliko v stran. Menda jo je režiser na istem odru režiral to-pot že tretjič, zaverovan je v to edinstveno slovensko farso, zmerom znova bi rad še odkril kaj novih potez, a je pri letošnji režiji vendarle preveč poudaril ko-miko, ki je ponekod prehajala kar v ceneno zabavnost, premalo pa je poudaril Cankarja. Pred leti smo bili Šestovega "Pohujšanja" bolj veseli; takratna uprizoritev nam je bolj pomagala ponazoriti Cankarjeve like in misli iz tiskane farse kakor pa letošnja. Pohvaliti pa je treba, da je spet zaposlil v farsi nekdanjega dramskega, zdaj operetnega igralca Pečka v vlogi zlodeja. To vlogo nam je ustvaril Peček. Tretja premijera je bila drama "V agoniji" hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže. Drama Je iz cikla o zagrebški patricijski družini Glembajevlh, In kakor prvo dramo iz tega cikla ("Cfo-spoda Glembajevi"), nam je tudi to zrežiral kot gost režiser Branko Gavella. Krleža je našel v njem svojega režiserja, režiser Gavella v Krleži svojega avtorja, delo prvega in drugega ni mogoče ločiti, tako natanko dopolnjujeta drug drugega. Drama ima dva dejanja, obe dejanji se končata s samomorom glavnih dveh junakov: skrahira-nega barona Lenbacha in njegove žene, razočarane v svoji ljubezni do dr. Križevca. Skrahira-nl svet umira, ubija se sam v obupu nad seboj.- r Iz lanske sezone so ponovili veseloigro češke pisateljice Scheinpflugove "Okence", zabavno, nič hudega in nič bogve tako visokega hotečo, spretno stvarco, ki jo bodo gotovc^še Igrale mnoge naie podežeisEe družine z enakim uspehom^ kakor v Ljubljani. Glavni junak je docent, profesor, in njegova zgodba je prav profesorska: napil se je nekega večera tako zelo, da nič ne ve, kaj je počel in kako je prišel domov. Za tistih nekaj polnočnih ur je izgubil ves spomin, v njegovem spdTninu je nastala vrzel To je tisto "okence", okence v spominu. Pa mu naprtijo, da je v pijanosti zažgal kozolec v predmestju, da je menda celo "nekoga ubil in da je hotel celo go-spodinjino hčerko posiliti, ko se je vrnil domov. Profesor se.zaveda, da je za tisto noč izgubil spomin, in v svoji naivnosti ver. jame grehom, ki mu jih hočejc naprtiti ljudje, ki bi radi kaj za-sludUli s tem natolcevanjem. Dva mestna potepina, prikupna faki-na, trdita, da sta videla profe sorja, ko je zažigal kozolec ter zahtevata od profesorja nagrado, da bosta molčala o zločinu gospodinjina hčer Rožica jia bJ rada profesorja za moža, zato na materino zamisel trdi, da.je sili' profesor vanjo ter Ji tudi storil silo. Nazadnje se sicer vse pojas ni in lepo zaključi, nudi pa igrr obilo dovtipov in smešnih situacij, ki se jim publika nepresta-no smeje. (Navedli smo vsebine igre zaradi tega, da laže svetu-Jemo: če hočete za svoje Igralski prireditve dobro veseloigro, evn sezite po "Okencu"!) O drugih nadaljnjih predata vah prihodnjič. Umrli so: v Novem mestu Te režijo Ogrinova, v Kamniku Te režija Zoretova, v Olju 77 let na vdova Josipina Naskova, > Šiški strojevodja v pokoju Julij Pirkovlč, i stota m Marija Zolll Pismo iz Olavelaala _—— Vtisi, ki jih je morda Adamič odnesel iz metropole.—Lindv zanika neko Obdolžitev,--Na-predovanje kluba It. - 49 in druge Stvari Pred odhodom iz Clevelanda se je Louiš Adamič menda čudil, češ, skoro sleherni rojak, s katerim je bil prišel v dotlko, mu je skušal povedati kaj slabega o naši dični metropoli in njenih prebivalcih. Jaz se ne čudim: ljudje smo pač taki, da v slučaju slabe vesti radi pokažemo na hibe in slabosti avojih bližnjih, da bi obiskovalec ne opazil naših lastnih. . . • . • » Adamič je po moji sodbi dober opazovalec Jn mislim, da JV sam videlT kolikor Je pač bilo mogoče v tako kratkem Času, kaj in koliko je med nami dobrega svoj i m. mnenjem pa se grem drage volje solit! • • * Nai fl. odbornik "Lind.v" l.o kar je baje zelo hud zaradi dopisa v Proletarcu, v katererfr mu je bilo očitano, da ae je nekje bahal, da je pomagal m profttt konvencijr SNPJ metati socialiste iz gl. odbora in da bo • tem delom nadaljeval tudi na prihodnji konvenciji. Pravi, da to ni rea. Pred nekimi avojiml znanci tukaj v moji bližini ae je celo priduii), "naj ga prec hudič vzame, če je res kdaj kje kaj takega rekel," dasi je zelo dvomljivo, da bi br. "Llndy" kaj dal na "hudiča" in vao ostalo peklensko šaro. No, želeti bi res bilo, da bi tisto ne bilo res, ne toliko radi tega, da bi so kdo bal, da bi našega 2. podpredsednika zlodej pocltral, temveč zato, ker se za gl. odbornike kake organizacije najmanj spodobi govoriti kaj takega in ker bi jednota od in slabega. Prodreti naši dični! takega neumnega klatenja ne metropoli v "srce in dušo" v| mogla imeti nobene koristi, še enem tednu pa nI mogoče, pa če ima človek še bolj bistre oči. Lahko pa je opaziti pri nas v tolikem času, da amo koncem koncev ljudje čisto človeških slabosti in vrlin, kar zadostuje za začetek. Adamič je to spoznal, zato je obljubil, da zopet pride med nas v bližnji bodočnosti in za dalj časa kot to pot. Ce pride—-in ker je obljubil, gotovo pride—, mu ne bo dolg čas, ko bo Imel našo metropolo pod svojim drobnogledom ter jo natančnejše motril. Jaz Jo motrim že peto leto, )>a mi pri tem nikdar ni bilo dolg čas. Nasprotno: mnogokrat sem se izvrstno kratkočasil pri tem opravilu. * * * Jake Falstaff od tukajšnjega dnevniku Press je zapisal, da zelo spoštuje Slovence, odkar mu je naš Adamič povedal, da-bi se tamkaj v Sloveniji presneto malo brigali za kakega prete-paskega prvaka (champion prizc fighter) ali multimilijonarja, da pa tam naravnost obožujejo avtorje (pisatelje, pesnike) aH glasbenike. Kar bi zvenelo čl sto resnično, če bi pristavili: po smrti, ali pa če se vrnejo tja ovenčani z uspehi In priznanjem iz velikega sveta, kot je bil na pr. slučaj z Adamičem. In odveč bi ne bilo, če bi pristavili še to, da bi bil kak I)empsey, Aimee McPherson-Hutton ali kak Ford deležen obilne pozornosti tudi tamkaj,, v naši rodni Sloveniji. Slovenci namreč še nismo kakšne poacbne izjeme v tem pogledu. • • • Mnogim tukajšnjim rojakom ni prav, ker se je vršil banket v počast pisatelju Adamiču v privatnih prostorih slovenskega salunerja, češ, lahko bi se bil vršil v kaki slovenski dvorani, poleg tega, pravijo, tudi nJ lepo, da se Izrabi obisk takega človeka v svrho privatne koristi in reklsme itd. To je seveda njihovo mnenje, ne moje, ki Je lahko enaki* ali pa ne, kar je pač moja privatna stvar, kar znači, da svoje mnenje o takih ali dru-gačih rečeh lahko obdržim zaae, Če me je volja. SIcer pa moje jsebno mnenje tako ali tako ni važno ali odločujoče, pa naj se le tiče take ali drugačne zadeve, torej ga brez skrbi olatržim zase ter, kot vesten poročevalec (In brez namena, da bi s tem razburjal duhovp), sporočim tisku samo mnenje večjega števila ljudi, ki to želijo (namreč, da sporo- manj pa tisti, ki bi ae takih znebil. Slednjemu bi ae prav lahko pripetilo baš tiato, kar bi obetal drugim,—Br. Lokarja čaka idaj nemara težka naloga, da ae opraviči pred članstvom jednota ali pa da se opere, t. j., da dokaže, da tistih izjav nikdar ni izustil. • • * Januarska (letna) seja kluba It. 40 JSZ je bil« zelo dobro obiskana in med drugimi sta ae je udeležila tudi dva nova Člana, ss. Frank TerblŽan In Frlc Stan-car, naša stara prijatelja, ki ju je Članstvo z veaftjem aprejelo v avojo sredo. (2eletl bi bilo, da bi njun vzgled posnemali tudi drugi naši prijatelji in somišljeniki, ki so prepričani, da je nala rešitev samo v socializmu, kajti ni dovolj, če nekdo aocialiiom po tihem odobrava, temveč se Je treba izreči zanj javno ter postati aktiven socialist.) .' Letna bilanca kluba It. 40 do-kazuje, da klub vzllc raznim ne-prilikam In sapicam nI nazadoval ali opešal, kakor ao nekateri želeli (in le telijo), temfoč Ja krepko obstal na nogah, al pri dobil mnogo simpatij v naselbl ni ter začel zopet napredovati. Tekom minulega leta je aranži ral eno predavanje (skupno i M 2nd Ward klubom) ter dvoje v vseh ozlrlh Jako uapellh pri reditev. Tudi tekom zadnje volilne kampanje je pokazal mnogo energije in delavnosti', Klu-bove seje so bile posečane dobro in med klubovim Članstvom je vedno vladala uprav idealna har monija, ki je pripomogla, da je klub koruk za korakom napre doval, Kadar Je bilo treba de lati, so |>ožrtvovalno delali,. Med kluboviml delavci je treba'ome niti posebej s. A. Skaplna, klu-bovega tajnika-blagajnika izza odstopa prejšnjega tajnika Zgo nika, ki je tf klubu šele dobro leto In pol, a je tako rekoč od avo jega prvega dne v klubu vztrajno in nesebično deloval za klub kjer in kadarkoli je bilo potreb no.- Klub št. 40 bi ga danes res ne mogel pogrešati. Tekom minulega leta amo izgubili nekaj članov, ki ao zaspali in odpadli, toda bili so zvečine suhe veje na živem drevesu in pruv tako odpadli. Kden je odstopil, toda ta morda še pride nazaj, ko s|>ozne( da Je njegovo mesto med nami. Par Jih Je bilo Izključenih--po lastni krivdi. eVzlic vsemu temu pa je klub št. 40 krepko živel dalje in je danes čil, zdrav In Mm tisku njihovo mnenje). S poln energije. Tako: naša let- /ji vrr spešll tempo, izdelal er tako—. poavojl mo-J dvignil Shak?sp3srJevo komikoj »a pre-tstavlja jugoslo- v lahkotnost, s katero gf? deloj m enje vaemij raii V ^^ ške in ljubljanske ,r' l»a ojačevatl, aaj s velike močjo lahko u-'vfijim pokrajinNkim Inozemstvu pa naj 1 na*e radij-ko žlvlje-'Krajska postna. Ameriška bojna letalska fleta v «asevrik na Pacifiku. Zakaj? — — na bilanca je ugodna, saj priča, da naš klub vzllc in kljub vsemu napreduje, kar nam daje novega poguma za nadaljnje delo ter nas navdaja z zaupanjem, da bomo korakali tudi v bodočnosti naprej, ne pa letli nazaj. Da, s klubom It. 40 bo treba računati le precej čaaal oso Pozabiti ne smem našega "otroka," 32nd Ward jiostojan. ke naše stranke. Dasi je ta organizacija šibka po številu članstva, je vendur bila nam in stranki v veliko pomoč. Posebno so se mladi aodrugi postavili tekom minule volilne kampanje, v kateri so bili zelo aktivni. Najbolj delavni ao bili ss. Pire (ki pa šenklerskemu Lojzetu ni prav nič v ž lahti), Mošan in Jarc.' Dečki so res z dulo in srcem v gibanju. Njihov klub, ki je bil precej časa glede števila Članstva na bolj iflrtvi točki, je začel zadnje čase naraščati in ml upamo, da bo tekom letošnjega leta podvojil in potrojll svoje članstvo. Eno je pa gotovo: klubu It. 40 ne more biti žal, da je ustanovil to postojanko, lahko pa bi obžaloval, če tega ne bi bil storil. • o • Klunovl iz Gowande, N. Y„ mi sporočajo, da so tamkaj ustanovili klub JSZ, katerega pa tamoinjl rojaki ogledujejo bolj t nezaupanjem, Nič zato, prijatelji, kar na delo In pridno delajte za našo atvar, In ko bodo nezaupneži in omahljivcl videli, da je vaše delo dobro in da bo le dobro zanje, če ae vam pridružijo, bodo prišli k vam! Treba je tudi iti mednje ter Jim razložiti; da ji bo moral delavec jiomagati sam, kajti nihče drugi mu ne bo pomagal* in da, ker ai posamič ne more pomagati, ae mora združiti v svoji, delavski stranki,—Vsem tamošnjim aodrugom ln sodrullcam: mnogo uspeha v letošnjem letu! In ne ustrašite se nobenih zaprek, ki vam jih bo metala na pot nevednost, naj-zveatejla dekla kapitalizma! I. Jontez-Podgorlčan, 5». Tadl amsrliki itadontj« so uisH mitIHi Na konfarsnrl v Waahlngtonu so pozabili na base bali In debatirali o važnih problemih Waahlngton, — (FP) — Ne baaeball, ampak NKA t njenimi Itevilnlml problemi in pa situacija zamorcev so bila glavna vpratanja, okrog katerih so se sukalo debate skupne ttudentov-ske konference, ki se Je vršila te dni tukaj In katere se je udeležilo akoraj tisoč "bodočih voditeljev naroda", kakor nekateri radi nazlvajo študente. Konferenco so aranžirale tri študentovske skupine treh različnih in tudi konfliktnlh nazi-ranj. O NKA, vprašnju zamorcev in militarizmu so debatirali na skupni seji, taktiko pa Je določila vsaka grupa sama zaae. Liberalni In levičarski študentje so zaključili,- da se bodo v njih organizacijah Imvili tudi z izven-šolskimi, socialnimi In ekonomskimi problemi, konservativna skupina, katero Je pogostila mrs. Koosevelt v Hele roke, temne, resne oči, črne lase in lepo zagorelo polt. On je bil plavola* s sinjimi očmi. Pravkar je narekoval: "Vljudno odgovarjajoč na vaši» cenjeno pismo z dne . . . Povejte vendar, Ljubica, ali z vami res ni moči izpregovoritl pametne besede?" Dekličina roka je počivala na tipkah pisalnega stroja. Njen glas je bil čudno globok, ko je počasi odgovorila: "Kolikokrat sem vas Ae prosila, da mi ne rečete "Ljubiva". . Ljuba mi je Ime, in sicer — gospod i»* na Ljuba," "Dobro — gospodična Ljuba. Poslej \ai«< bom zmerom tako klical, toda le z enim pogojem." "In ta pogoj Je?"' • rCe mi dovolite, da \a* danes spremim domov." Deklica je dvignila glavo in preprosto odvrnila: "To je nezmiselno, gospod ravnatelj." • "Ali vas kdo drugi čaka?" "Nihče me ne čaka." "Ali se vam zdim tako grd, da , . .** ."O," je odgovorila Ljuba in boleatna črta se ji je sarezala okoli ust. Ko je odhajala domov, je pa vendarle srečala na cesti ravnatelja. Brez besede se jI je pridružil. "Gospodična Ljuba, ali imate ženina?" je začel. „ "Ne. Nikogar nimam" "Zakaj pa potem tako odločno zavračate moje spremstvo?" "Ker je nezmiselno. Siromašno dekle sem. Od zgodnje mladosti se moram boriti za življenje. Ta služba, ki sem se do nje, priborila, je ves moj mali svet." Ljuba' je bila strogo, nedostopno in ponosno bitje, zagonetna ko Sfinga. • V svitu mizne svetiljke je spominjala mlada žena na majhno Japonko. Tudi njen nasmešek je bil nekam zagoneten . . . ljuba je ležala v topli, elegantni sobi med pisanimi svilnatimi blazinami na dragocenem divanu. Njen lepi obraz se je bil i spremenil.) Nič več ni bil trtnant, le še ptah; nič več strog, temveč otoien in skrivnosten. Pravkar je o|»asovala neko sliko In polglasno čitala bea»*dlk> i »od njo: "Ceeeus, kraljica ene same noči. Cvetka. ki svečejr vir vete in i zoro zamre." Zamišljeno je strmela pred se. 'Vvetka. ki tvečer odpre svojo čašo In je drugo jutro mrtva," je ponovila in vztrepe-tala pri tej misli. Pozvonila je "Ali pride gospod ravnatelj nocoj k večerji?" je vprašala vstopivšega slug«. "Ne vem, miiostljiva. Gospod ravnatelj ni nič povedal." "Hvala . . ." Ljubi je bilo, kakor bi jo nekaj tiščalo k tlom želja jo je obšla, da bi zbežala drugač? je bo konec. Nagio se je oblekla In hotela steči na cesto. Na stopnicah jc srečala svojega moža. "Kam, Ljuba?" se je začudil "Malo na zrak!" "Zdaj, ob devetih, in sama Imaš res čudne domisleke. Prosim te, vrni ae!" Njegov glaa je bil za poved o-valen, skoraj sirov. Brez besede sta krenila nazaj. "Kam si se odpravljala?" jo je vprašal še enkrat, ko sta bl-| la v sobi. "Ali ne vidiš, da mora takle nočni izlet napraviti čuden vtis pri sluftinčadi? V zadnjem času si se zelo (spremenila, l.ju-¡ba" "Ze mogoče. Vse se je iipre-! menilo, lato ni čudo, da sem ae tudi jaz." "Kaj neki se je iipremenilo?" 'je nervosno vprašal mož. "Najini srci. .Najprej tvoje, potem še moje. Ne počutim se dobro." "Tako. ne počutiš se dobro? jCudno ... ti ... ki * . ." • "Jaz, ki sem se morala toli- ko boriti za vsakdanji kruh, ki mam zdaj dragoceno pižamo in pariško obleko s hermelinom, ki se vozim v lastnem avtomobilu in sprejemam kot tvoja žena odlične goste — da, jaz ae tu ne počutim dobro." "Ali ne čutiš sama, da je to nehvaležnost? • Oženil sem se a teboj, dobila si vse tisto, kar bi tisoče drugih žensk naredilo ponosne in srečne, a ti — ti ai nezadovoljna." Ljuba je samo skomignila z rameni. Potem je začela zamišljeno hoditi po sobi. "Ti vidiš samo ono, kar ai mi dal, ne pomisliš pa, kaj si mi Jzel." "Skratka, oropal sem te." Ljuba je resno odkimala. Potem je zelo tiho začela: I "Ce me še tako osuplo gledaš je vendarle-res. Pomisli samo kaj sem bila, preden sem se preselila v tvojo hišo. Samozavesten, pogumen in ponosen človek, ki izpolnjuje svoje dolžnosti in je prepričan, da vodi njegova pot drzno in zanesljivo na vzgor. Imela sdm zavest, da sem človek, ki lahko stori, kar se mu ljubi. Ki sme govoriti kakor misli. Bila sem svobodna In ponosna ženska, zdaj pa . . ." Umolknila je. Ustnice so ji bolestno trznile. "Zdaj pa? . . ." "Ne upam se povedati, ker morda ne bi bilo spodobno. Bojim se dvigniti roko, iz strahu da moja kretnja ne bi bila dovolj izbrana. Nimam poguma kaj hoteti, da ne bi bila moja Želja smešna. O Bog — da, bojim se, jaz, ki me ni bilo nikoli strah najhujšega življenjskega boja. Jaz, ki sem kljubovala slednji nevarnosti, stojim zdaj trepetajoč in preplašena pred teboj, ki me meriš z veščimi očmi in si gotovo misliš, da n bilo izbrano ne fino, kar sem t zdaj povedala." "Pretiravaš, Ljuba." "O, ne. Ti me vzgajaš, in jaz živim v neprestanem strahu, da nisi zadovoljen. Zabita učenka sem. Vsaj ti si tako strog z menoj kakor z neubogljivo šolarko." "Ljuba I" "Ne razumeš me. Čutim, da sem nihče v tej hiši. Postala sem neznatna, plaha .dekla, k se boji svojega gospodarja." "Cesa se bojiš? In zakaj?" "Ker vidiš zadnje čaae samo moje napake." "Ne zameri, da ti hočem dat nekaj splošne Izobrazbe, ki je nisi utegnila dobiti doma." "Čudim se le, da si te strašne nedostatke šele zadnje čase odkril. Sramovati se me začenjaš." i "Ljubal . . . Prosim te . . ." "Veš, zakaj je do tega prišlo? Ker se je tvoje srce izpre-menilo. Nič več me ne ljubiš. In človek, ki ga ne ljubimo, se nam zdi poln napak in dolgočasen drug. Njegova govorica nam ne Ugaja, sleherna njegova kretnja nas odbija, njegov glas je Žaljiv, skratka vsa njegova osebnost nam je tuja in neprijazna. Saj je stvar tako preprosta, le nekoliko žalostna. Cereus vzcve-te zvečer in zjutraj odmre. V tvojem srcu je vzcvel cereus in umrl. A česa naj iščem med ovenelimi cvetličnimi listi?!" "Povej, Ljuba, kaj bi prav za prav rada?" "Ničesar ... ne, nekaj ven darle. Nazaj bi xada naza za pisalni stroj . . ." Zdravnik in bogata* Specialist za bolezni grla je bil poklican , ponoči k bankirju, ki je bil znan kot velik bogata*, pa tudi kot velik piskač. Bogatašu je bila obtičala v grlu ribja koščica in pravnik mu jo je od stranll. Po neskončnem, zahvalj* vanju je vprašal bankir: KoM ko sem vam pa dolžan, gospod profesor ? __ — Polovico tega. kar ste mi obetali, dokler ste imeli koš- člco še v grlo — je odgovori zdravnik smeje. a Prvi Skot: "Halo. Sami i. ali a ti? Najmanj deset let se že nisva videla." Sandi: "Res je, deset let je le minila" Pni ftkot: "To najino snidenje pa morava pri kozarcu pive praznovati." Sandi: "Dobro, toda mar se še spominjaš, da sem zadnjič, ko sva bila skupaj, jaz plačal?** "L'AFBICANA Izvrstna popularna opera, spisana leta 1860 po nemškem komponistu Jakob Mayerbeer-ju, ae >o razpošiljala in to prvikrat direktno iz gledališkega odra Me-tropolitan Opera House gledali-iča v New Yorku, N. Y., po skupnem omrežju NBC (WEAF— WJZ) v soboto popoldne dne 13. januarja 1934, začetek ob 1:56 vzhodni čas, pod in s pomočjo sponsoriranja American Tobacco Company. Izredna prilika bo slišati izvrstne glasove Roze Ponsele in Gio-vanija Martinelli, dva svetovno Slavna artista se bo Čulo v glav nih vlogah opere "L'Afričana". Cas za vse skozi slišati to opero bo vzelo nad tri ure. Med odmori bodo podani opisi igre in pomen iste; to bo napravil Mr. Mil ton J. Cross, glavni oznanjevalec za NBC, in John B. Kennedy bo podal poslušalcem malo opisa o posameznih artistih, ki bodo nastopili v tem programu in anek dote Metropolitan opera hiše. RESUME OPERE "L'AFRI-CANA" (Opera v petih dejanjih; spisal Mayerbeer I860 leta.) OSEBE: Don Pedro, svetovalec portugalskega kralja Don Diego, admiral Inez, njegova hči Vasco de Gama, oficir Don Alvar Grand Inquisitor Nelusko Selika Veliki duhoven iz Brahme Prvo dejanje:—Inez je zaljubljena v Vasco de Gama, ki je na morj.fi in skuša najti novo pot v Indijo. Ona se ima pa skoro poročiti z Don Pedrom, ker jo je prepričal, da se je Vasco de Gama potopil na morju. Vse je pobito, ko se naenkrat prikaže Vasco kot edini, ki se je rešil pri ekspediciji z Neluskom in Seli-ko, sužnja, ki ju je pripeljal s seboj iz nove tuje iznajdene zemlje. Vasco vpraša odbor svetovalcev za novo ladjo, ampak mu ne ustrežejo na pregovor Don Pedra. Nato postane razburljiv in je vsled tega vržen v ječo. Don Pedro pa ta čas najde iznajditeljev plan in načrt ter se odloči, da to uporabi sam. Drugo dejanje:—Vasco, spi v ječi, varovan po Seliki pred Nelusko, ki ga hoče umoriti. V due-tu, Selika pove Vascu pot do njenega doma. Ineza, ki je prispela z Don Pedrom, naznani svobodo, ki si jo je priborila potom možitve s Pedrom. Vasco nato daruje Seliko Inezi kot ženitveno darilo, Don Pedro je pa imenovan voditeljem nove ekspedicije in upo-sli Nelusko za kažipota. Tretje dejan je:—-Don Alvar svari Don Pedra proti Nelusko-tu, vsled izguljenega zaupanja v sužnja. Nelusko je ves ta pogovor slišal in to pokaže v svoji pesmi. Vasco, sledi Don Pedru z drugim parnikom, ter hiti s čolnom mu prinesti svarilo proti Indijancema. A je vjet po Don Pedru, vklenjen in vržen v ječo. Napravljen je nato napad na njegov parnik, vsi so umorjeni ali vjeti izvzemši Vascota, katerega obvaruje Selika, kraljica Indijanske trupe. Četrto dejanje:—Se prične t veliko veselico, zabavo in pl*. som Indijancev. Seliki naroči veliki duhoven Brahma, naj zaroti in uniči vse kar je tuj»ya. ampak ona ohrani Vascota s pro. glasom, da to je njen soprog. On se pa odloči ostati s Selikoj čeravno ga ona opozarja, naj po! begne na skrivnem iz dežele, am-pak on se premisli z namenom, da ostane, ker je čul, da mislijo Inezo umoriti. Peto dejanje:—Selika oprosti Vasco in Inezo in ukaže Nelu. sku, da ju odpelje na parnik, s katerim se popeljeta na svoj dom. Ko sta enkrat varno od-pravljena, Selika povžije strup cveta "Manjanilovega" drevesa, ter umre ob navzočnosti svojega zvestega Neluske.—(Adv.) Marcel Deiaporte Mr. H. Morin de Linclays, splošni zastopnik Francoske linije Združenih držav in Kanade je dovolil, da se priobči novica, da je bil Mr. Marcel Deiaporte imenovan po naročilu Direktorjeve seje, obdržane v Parizu, u-praviteljem potniškega oddelka Francoske družbe v New Yorku. Nov potniški zastopnik se nahaja s to družbo že zadnjih 16 let. On je popolnoma zmožen njegove pozicije, ker kot pomočnik pod Mr. Rene Sagot, enemu naj-zmožnejših mož pamiških družb v Evropi, je opravljal službo in na mednarodni konferenci dis-kuziral potniški biznes z višjimi glavami drugih parobrodnih družb. ^ On je Parižan po rojstvu, popolnoma zmožen v angleščini kakor tudi v raznih drugih jezikih. Mr. Deiaporte zavzame prostor Mr. H. Ainsley Highmana, generalnega zastopnika Linije za No-voangleške države, kjer je bil aktiven zastopnik potniškega oddelka zadnjih par let za časa reorganizacije družbe. Mr. High-man se povrne na njegov redni posel v Boston. —(Adv.) PI. WBU, WCCWST0 ß^üP Bra__(ilt A. M. ta liM F. "M. Saw. M < T«L BAB. «Idi Constantly Law Price. 32 6 S. STATE S1 Oppaalu Davi« SUr*. td Plaar NUGA-TONE VAM DA NOVO ZDRAVJE NUGA.TONK »jata rtUM «vim # lovci k» «a ■latama, «bolj 4» apetit, v red i delovanj« preiiavnara alatama In odvaja«)j«. Da nov« mot mUitnam in tlvtnam aiatemu. Ur »jata odporno alfe. 1'omara tam kjer dri«« »dr«vila niao unotfla In dobrota tac« ••<*>■«• » par dneh uporaba. NUGA-TONK a« prodaja v v*efa lek.rnak Paalta. da duhll« pravi NUGA-TONK ia a« Jamljlta nadomaatil (Adv.) TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnioe, časnika knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugik VODSTVO TISK ARN K APELIRA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROf A V SVOJI TISKARNI 8. N. Pv J. Vsa pojaraila daje rodairo tiskarna Časa t sama, «sljake dalo prre vrata PlUfeS pa mmm miUvi S.N.P.J. PRINTERY 26S7-S9 Bs. TaMas A 4904