BpedUoae la abbonameoto paetale Leto XXm., št. 63 Upravniirvo i l|U>l|aia. eocanijer« alici 3. Telefoo h. 51-22 »1-23. H'24 laseraau oddelek: Ltnbltaoa. Puccmiievi oB* ca » - Telefoo t. »-25 51-26 Podružnica Nove mesto i Uubliansk« cesta 42 Računi: za Liublianskc pokrajino pn pofeno-čekoroem a vodo It 17.749, za ostale kraje Italite Servilic Cono Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oRlas« a Ki. baliie io toozemstva (ma Onione Pobblicirt Italiana 8. A. MILANO Ljubljana. četrtek 18. marca i943-XXI Cena cent. 80 (ihiji ritk dio cazeo ponedeljka Naročnina cnaia m e • e C o o Lit 1®-—, H tel""""*' rkliučnc * »Ponedelwki» 1» crom« Lir 36.50. Uttdoitifoi (Jabiiana. Puccinneva obca fce*. S. telefon ^^ fee*. 31-22 51-23 51-24._ _B o k o p i a i te ne >t«f »)»■ CONCESMONAR1A ESCLUSrVA pet ia puh- bliejti di provenienza italiana ad estrta: Unione Pubblictti Italiana S A MILANO Dve sovražiti podmornici uničeni v Sredozemlju V zadnjih šestih mesecih je italijansko protipedmorniško orožje uničilo 21 sovražnih podmornic, 15 pa poškodovalo Glavni strni Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. marca naslednje 1026. vojno poročilo: Ojačena delavnost obeh topništev v severnem tuniškem odseku. Nemška letala so olistreljevala luko v Tripolisu in poletela nad neko nasprotnikovo letališče v severni Tuniziji, kjer so uničila tri letala na tleh. Drugi nemški letalski oddelki so včeraj napadi; ploveči konvoj zapadno od Ben ga-zi ja, pri čemer so s torpedi zadeli dva par-nika srednje tonaže. tretji trgovski parnik pa je bil zadet in se je vnel. V srednjem delu Sredozemskega morje Je lahka enota pod poveljstvom korvetne-ga kapitana Alberta Ceccacci iz Anocne potopila eno podmornico. Neka druga sovražna podmornica se je razletela, ko je zadela ob našo minsko pregrado. Z današnjim p djetjem so italijanska pomorska protipodmomiška sredstva v zadnjih -Cestah mesecih uničila 21 sovražnih podmornic, 15 pa jih bolj ali manj težko poškodovala. Globoko ganljivo dejanje Milan, 16. maroa, s. Med en:m izmed zadnjih letalskih napadov na Milan je zvezni inšpektor Angelo Negri, junaški borec v več vojnah in večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, izgubil 6 družinskih članov. Ob eksploziji neke bombe je ena njegova nečakinja, vzgoiena v p->polr-em fa-š stičnem duhu. vzkl'kala: živela Italija! Zma'' Harkova. Iz dopohrlnih obvestil je razvi-j-no, da gre za precejšnje število ruskh divizij. ki so odrezane od svoje glavnine. Dočim se uničevalna bitkn južnovzhodn od Harkova nadaljuje in se pričakuje nadaljnji razvoj nemškega udarca na področju Bjel-°--rods ln Kurska, hoče moršal Timoše* ko oja^iti svoi prit sk v cdseku Ilmenskega •ezera da "bi tukaj prodrl nemško fronto Razen verkih množ c. pehote ter oklopnih sredstev ima Timošenko na severnem delu frente na razp lago močno topništvo Kakor računajo je tam v boju 500 baterij vseh kalibrov, ki mečejo svoj oger.j na nemške postojanke. Kljub temu pa Rusi ioslei niso mogli zabeiežiti nikakršnega ,ispeha. Spi šni položa-> dovoljuje nemškim vojaškim tehnikom trditev, ia se sedaj ne more več govoriti o enotni sovjetsk: ofenzivi, čeprav so napadi sovražn ka v posameznih odsekih siloviti, ima j- vendar čisto krajevni značai Naivažnejše operacije so nedvomno tiste, ki jih izvaja nemška ofenziva. (Pccolo.) Potsrtost v M irrkvi Stockhotm. 16 mirca s P.idec Harkova je povzročil v Moskvi preccj"njo potrtost, piše dopisnik lista »New Vork Times« Nemšk ,dpor je prišel nepričakovano Lahko se ie domnevalo da bo sovr žnik reagiral da pa bo •mel take uspehe take naglo. se je zdelo nc-noC:}.'p V ruskem tisku poveličevani uspehi, ponovne trditve da s ; Nemci zčrpali svoje rezerve in da so v. ru cni in nc mor-io vtč zadržati sovjetske ofenzive. 8C rodili prepričani da ne bc mog. ničesar ustavit p Ji^da boljševiških armad od zmage do zmage Entr-gija odiočnosi in junaštvo, s katerimi so nemške čete zonet prešle v protinapad, m porazni uspehi, k- so jih' dosegle z osvojitvijo Harkova. ki je najvažnejša strateška postojanka, so porušile umetno zgradbo pretiravanj in blaznega upanja. Izginilo je navdušenje v katerem so živeli Rusi." k- so pričakovali uspehov brez kon-Zdaj so presenečeni in globoko potrti Harkov je izgubljen Izgube so ogromne. Nemci še naprej prodirajo To so stvarnosti k: iih komentarji sovjetskega tiska v opravičilo hu= dega poraza ne morejo spremeniti. Da v Moskvi smatrajo položaj za resen, kaže poziv osrednjega odbora komunistične stranke vojakom, naj se upirajo do zadnjega sovražni nevarnosti. Ta peraiv je zasnovan v enako dramatičnem tonu kakor tedaj, ko je šlo za Stalingrad. Doživljcni porazi so vplivali na moralo ruske vojske, kar tudi dokazuje poziv vojakom, ki se končuje s hudimi g.ožnjami prot, morebitnim ubežnikom. Stockholm, 16. marca. Moskovski politični krogi poudarjajo, da je selaj na har-kovskem odseku fronte položaj zelo kritičen tn da je nemška ofenziva z zopetno zasedbo Harkova dosegla znamenit uspeh. Vesti, prihajajoče lz Moskve v London, ki jih objavlja dopisnik »Svenske Dagbladet«, praivijo, da je izguba Harkova v sovjetski prestolnici izzvala veliko potrtost pri ljudstvu, ki smatra to izgubo za težak poraz. Tudi moskovski dopisnik vTimesa« raziskuje učinek padca Harkova v notranjosti Rusije in pravi, da se v Moskvi s skrbjo vprašujejo, kakšen bo učinek nemške pro-tiofenzive. OcJočnost in borbenost, ki jo kažejo nemške čete na vsej vzhodni fronti, sta napravili velik vtis v Rusiji. Javnost v Sovjetski zvezi je zanesljivo pričakovala neprekinjenega niza uspehov in si niti ms Jo ni bila v svesti,' da bi se položaj v tako kratkem času tako temeljito izpremenil. Kar se tiče nemške taktike, poudarjajo vojaški krogi, da so si nemški protinapadi sledili postopno drug za drugim in z veliko olločnostjo kakor lansko zimo. Količina čet in materijala, ki se ga je Nemcem posrečilo zbrati in vreči v boj, je presenetila Ruse, ki so pričakovali, da bo njihova ofenziva do dna izčrpala ljudske in materijelne rezerve sovražnika. (Piccolo.) Izjalovljen sovjetski nspaši Berlin, 16. marca. s. Iz voj škega vira se doznava, da je sovražnik včeraj v srednjem o '.seku zapadno od Kirova in Vjazme napadel ia več točkah z ne več kot tremi bataljoni močnimi silami, pa je bil povsod odbit. Umikalno premikanje nemških čet je tudi včeraj sovražnika zmedlo in presenetilo. Poizkus sovražnih sil v moči enega polka, da bi ovirale te pokrete. se je izjalovil s hudimi in krvavimi izgubami za nasprotnika., ki se je moral naglo umakniti. DvcrcSjiva anglosaška pzanoč Berlin, 16. marca. s. V vojaških krogih poudarjajo, da so angleške radijske postaje nedavno objavile, cla so se v odsekih Rževa in Vjazme pojavile velike količine ang^š-klh in ameriških tankov ter topov in letal anglosaške proizvodnje. V resnici, izjavlj -ljajo v tukajžn.;h krogih, je bilo deslej ugotovljenih na tem po'.rcčju fronte samo 6 tankov tuje proizvodnje, in sicer 5 ameriškega tipa »Matilde 3« srednje tonaže in en tank angleškega tipa »Marke. Teh pet ameriških tankov in angleški tank so bili uničeni v odseku med Moskvo in Vjazmo. Izjavljajo nadalje, da niso naSli nobenega drugega vojnega materijala angleške ali ameriške znamke na omenjenem področju. Hitlerjevo odlikovanje generala Dietricha Berlin. 16. marca. s. Hitler je odlikoval poveljnika oklopne divizije SS. pripadajočega zb<£ ru »Adolf Hitler«, generala Dietricha z meči k hrastovemu listu viteškega križa reda Železnega križa. General Dietrich je 26 nemški vo-Tak, ki je bil odlikovan s tem najvišjim odlikovanjem. Hudo razdejanje v Grimsbyju Berlin, 16. marca. s. O napadu nemških težkih bombnikov v noči na 16. t. m. na važno pristanišče Grimsby ob vzhodni angleški obali se doznavajo naslednje podrobnosti: Napad je trajal okrog tri četrt ure. Pričel se je ob 21.15 in se je končal okrog 22. Nemški bombniki so dolgo krožili nad področjem izliva reke Humber in so odvrgli velike količine ru£ilnih in zažigalnih bomb na pomole vzhodno od velikega pomola »Alesandria«. Mnoge bombe so v polno zadele objekte, številni in obširni požajt so izbruhnili kmalu nsto, ko so prvi vali bombnikov vrgli svoje bombe. Učinkovit napad je bil zaključen, kakor je bilo odrejeno navzlic izredno hudi protiletalski reakciji in nastopu angleških nočnih lovcev. Rušilne bombe velikega kalibra, ki so zadele ladjedelnice ter vse pristaniško poprečje, so povzročile hudo razdejanje. Velike angleške letalske izgube Berlin, 16. marca. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da je angleško letalstvo v preteklem tednu med svojimi terorističnimi napadi na kontinent izgubilo 98 letal, po večini štirimoternikov z nad 800 mož posadke. Finska v borbi za evropsko civilizacijo Budimpešta, 16. marca. s. Finski kmetijski minster Ikonon je dal nekaj zanimivih izjav dopisniku madžarske brzojavne agencije o obnovi domovini priključenih ozemelj. Minister jc izjavil, da so finske čete našle finske pokrajine v Kareliji v neverjetnem stanju. Boljševiki so po načrtu vse uničili. Vse to bi se lahko dokazalo vsemu svetu, da b; razumel, česa so boljševiki sposobni. Finsk: narod je ponosen, da so bile nekaj mesecev po zopetni osvojitvi tega finskega oztm 1 ia na novo zgrajene šole in ccrkve ter obnovljena pristanišča. Ikonen ie podčrtal, da so izkušnje v Kareliji prepričale finski narod da sc mora boriti proti boljševizmu in bramti ne samo vero m kulturo, temveč tudi življenjsko raven evropskega človeka. azsmil me3 Anglijo In Sev. Ameriko Svarilni gl«s;vi pred obveznostmi ZežJnfenih držav za povodno dobo Liz!»ona, 16. marca. s. V zvezi z obiskom ministra Edena v Wao hladni odioč;tvi tega naroda. V tem je pomen razgovorov Duceja in nemškega zunanjega ministra v Rimu v dneh od 24. do 28 februarja t 1. Zopetna potrditev povezanega in totalitarnega napora Os? in njenih zaveznikov nnmeni naj-boljš? odgovor sovražn'm podtikanjem in upom Fažizem in narodni socializem sta do skrajnosti dosledna Pn volii drugih ie ta votna postala voina ideologi ide- olog^ ki 1e za n a* in b/vWnnsf mora zmagati nad ore+pVio«tlo raren ako 9« narodi ne ?ete vrniti v sen<-n stoletji uarpps+n rf-n b? «r>reielii prostovoljne namige življenja. V tem pogledu ruiso dopustne nikake utvare in če j:h kdo tostran in onstran Alp le goji in se ž njimi opaja, ga nujno vabimo. naj jih zopet skr je. Ko smo t.o pri-bili. hočemo še reči. da je enostavno nepojmljivo govoriti o miru in bodoč:h načrtih več ali manj bodoč;h načrtih, ko si pa še ni mogoče jasno predstavljati, kakšna bo ta Evropa ki se kuje v sedanji vojni. Po mnenju nekaterih naj bi ona b'la torišče vseh zla. ki že tisočletja pritiskajo človeštvo. Prav zaradi tega italijanski narod že sedaj odklanja vsako možnost kompromisa s preteklostjo, ki jo že sedaj smatra za un'čeno Ali bo Evropa imela živ čut za človeško vzajemnost ali pa Evrope zopet enkrat ne bo To se pravi da bo takšna kakor prej. kar pa bi pomenilo da je bila vsa ta vojna tako rekoč zaman Vsaka misel izhaja iz dejanja kakor tudi vsaka doktrina Zato misli italijansk narod sedaj samo na to da bi zmagal v tej vojni, ki jo je sam in prostovoljno hotel v juniju pred tremi leti. ne iz neprevidnosti. temveč zato. ker se je njenega pomena zavedal Ta vojna ne pomeni za italijanski narod prologa neke drame tem-več njen epilog epilog drame ki traia od dne proglasitve neodvisnosti in ki ?o io današnji sovražnik1 hotel1 preko mere podaljšati zaradi svoiih interesov svojih včerajšnjih in jutrišnjih interesov . Ko se bo nasmejala zmaga, bo tud italijanski narod govoril o miru in bo dela! načrte o obnovah in preureditvah Ne prej To pa pomeni spremeniti v meso 'n kri mani. značilno italijanski pregovor, pregovor italijanske modrosti, da ne smemo oostaviti voza nred vola « Madrid, 17. marca. s. Novi Jpanski državni zbor je začel svoje delovanje z otvoritveno sejo ob prisotnosti državnega poglavarja. Okoli poslopja zbornice se je zbrala velika množica ljudi in tudi zbornične gaierije so bile nabito polne. Seji so prisostvovali tudi člani diplomat, skega zbora, zastopniki oblasti, hierarlr stranke ir druge odlične osebnosti. Nov španski pravosodni minister Madrid, 16. marca, s Uradni ist objavlja dekret o razrešitvi pravosodnega ministra Este-bana Bilbaoa. Za pravosodnega ministra je bil imenovan Eduardo Aunos Ž nadaljn'im dekretom so imenovani za prvega podpredsednika skupščine Josee Maria Alvaro za drugega podpredsednika Luis Correro Blanco in za prvega tajnika Mariano Osono Arevalo. Španski delavci na p©ti v Nemčijo Barcelona. 17. marca. s. Skupina 800 španskih delavcev je dar.es odpotovala na delo v Nemčijo. Na kolodvoru so jo pri odhodu pozdravili hierarhi Falange in sindikalno vodstvo stranke. Delavcem je bilo prirejeno navdušeno slovo. Nov madžarski red Budimpešth 16 marca s sednika ministrskega sveta rodno obrambo je regent novo odlikovanje redu Sv Ta red se bo podeljeval madžaersko narodno stvar cem. Smrt westmTns*rskega nadškofa Lizbona, 17. marca. V Londonu je umrl kardinal Artur H:nsley, nadškof v West-m nstru. Pokojni kardinal se je rodil v Selbvju 25. avgusta 1. 1865. Bil je mnogo let rektor britanskega kolegija v Rimu. Nato je postal naslovni škof sevastopolski. kasneje pa mu je bil dodeljen naslov sanjskega nadškofa. L. 1935 je bil premeščen v Westminster, za kardinala pa je bil imenovan v konzisteriju z dne 13. decembra 1936. ^mmm^—mmmm Razveljavljene živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega koniisari-jata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovilo se je. da 1e zmanjkalo iz paketa, poslanega občini Brusnice (Novo mesto), 39 živilskih nakaznic za mesec mare, ki so označene s številkami od 173462 do 173000. a niso izpisane ln so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic. Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Na predi«-g pred-m mii '■trsi za na> Horthv ustanovil madžarske krone izključno samo za zaslužnim inozem- Zanimiva debata v angleškem parlamenta Churchillov sin obsoja angleško politiko v severni Afriki Lizbona, 17. marca, s- živahna debata se je razvila v angleški spodnji zbornici zaradi političnega plana, ki ga je napisal sin ministrskega predsednika kapitan Ran-dolpta Churchill ta ki ga je objavil neki londonski list. V debato je posegel sam šef vlade in skušal brez uspeha pobiti kritiko svojega sina. Ranloipta Churchill je napisal svoje pismo, ko je bil v vojaški službi v severni Afriki dodeljen Intelegance Servi-ceu. V pismu obžaluje, ker se smatra za izdajalca vsak Francoz, ki je služil vichyj-ski vladi. Randolph Churchill energično brani Giraudovo imenovanje Peyroutona za generalnega guvernerja Alžira. Laburist Bevan je vprašal, kako je v vojnem času sploh mogoče, da oficir, ki je v službi na vojnem področju, lahko s pomočjo tiska poseže v politično vprašanje. Churchill je odgovoril, da mu je znano, da vojaški zakoni samo prepovedujejo oficirjem objavljanje prispevkov v Ustih o vojaških vprašanjih, zaradi česar je cenzura dovolila objavo pisma. Ta preprosti odgovor ni zadovoljii laburističnega poslanca, ki je pripomnil, da je Rrndolph Churchill kot oficir kritiziraj svoje glavne poveljnike ter sta ministrski predsednik in Roosevelt izjavila, la pri tiče samo generalu Eisenhowru odločanje o odnosih s funkcijonarji vichyj-ske vlade v severni Afriki, Churchill ni odgovoril, toda se tuli ni mogel izmuzniti na enak m čin, ko ga je konservativec ms jor Astor vprašal, ali ve, da cenzurni predpisi za Srednji vzhod prepovedujejo oficirjem pisati o političnih vprašanjih, ki se tičejo njihove siužbe. Na to vprašanje, ki je popolnoma demantiralo prvo Churchillovo izjrvo, je več poslancev vzkliknilo: »Odgovorite!« Churchill je odgovoril, da ne ve za te posebne predpise. Zbornica je apiejela to izjavo s smehom in ironičnimi komentarji, laburist Bevan pa je izjavil, da smatra odgovor ministrskega prelsednika z nezadovoljiv in si pridržuje pravico zopet načeti to vprašanje ob prvi priliki. sosp® dii" Najviše ©Jfikovanfe maršala Mannsteina Berlin, 16. marca. s. Hitler je odlikoval maršala von Mannsteina, poveljnika neke skupine vojske, ki je morala prenašati glavno težo sovjetske zimske ofenzive 1942/43 s hrastovim listom k viteškemu križu reda železnega križa. Kriza angleške prehrane Buenos Aires, 15. marca s. Znani angleški pisatelj Blomfield, ki se zdaj posveča poljedelstvu, hudo kritizira v ameriški reviji »Times« stanje prehrane v Angliji. Blomfield poudarja, da so amerišk voditelji vse storili, da bi kompromitirali proizvodnjo živil. Javnost je o tem zelo slabo obveščena. Poljedelski minister je dokazal, da je popolnoma nesposoben. Eno leto oklevanja je privedlo do sedanjega stanja. Blomfield zahteva, naj se živila v konzervah takoj racionirajo. Rezerve maščob so zelo majhne Količina pridelkov je povsod manjša. Pisec navaja, za koliko odstotkov je poljedelska proizvodnja padla v raznh državah Amerike in to zaradi pomanjkanja delovne sile. kj se je preselila v industrije in zaradi pomanjkanja poliedel^kih strojev v zvezi z neenako razdeltvijo jekla ln surovin posameznim industrijam. Pomladansko blat 3 po cestah Prejšnje pomladi so se v časnikih pogosto pojavljale pritožbe proti blatu na tej ali oni mestni ulici. Vedno se je našel kak »star Ljubljančan, »opazovalec« »davkoplačevalec«, ki je opozarjal javnost in mestno občino na pomanjkljivosti po cestah Ti ljudje so pač videli blato m si ga razlagali kot nekako posledico malomarnosti občinske uprave in njenih usluž bencev Pravi krivec blatu na peščenih cestah hodnikih ali na sprehajalnih poteh po Tivoliju pa ni malomarnost ali poman kanje dobre vole temveč so temu krive v glavnem naše kli> natske m geološke razmere Z vodo jesenskega deževja in tajajočega se nega se popolnoma prepoj gornja p.ast zem ie Pozimi zlasti kadar je zima ostra pri nas večkrat pade temperatura na —20® do —25° Vsa gornia plast zemlje zmrzne d< globine ka cih 70cm Ko proti kraiu zime nastopijo topli jnevi se sneg prčne počas^ tajati Veda se Itioma odteka po površni delom? pa pron-ca gornje plasti zemlje k" so že odtaiane llo-.•ica k' tvor glavni de' goni'*- plasti zem'je ia južn stran mesta -n tud vel k dei na severni strani se napne dvigne n razmehča >suJevanje pr.teka prav počas* ker so reKe n -»otoki poln vode ter se podtalna voda ne nore hitro odtekati zarad- velike z»ačne vlage - ljubljanske megle — pa tud ne more iz-•"'apevsti One peščene ceste, ki imajo kamnito pod-ago in pa makadamske so take da površinska voda hitro od eče ali pon:kne kapilama voda se pa po gramoznem giadivu ne more igmti navzgor Naprava cest s kamnito podlago pa je raz* lieroma draga m se uporablja samo tam kjei ie promet dosti velik Manj pomembne ceste rbivše poljske poti občinske ctste II vrste) 'n peščeni hodniki pa sc brez te kammte plasti k- preprečuje vlago n zate ahke opažu-emo. ako se prav te ceste močno razmehča jo Če pomlad? nastopi južno m vetrovno vreme se svet hitro osuši — če pa prevladuje kontinentalno vreme — kot 'etos ko je podnevi na soncu toplo ponoči pa pade temperatura pod ničlo — odtajana zmrzal podnevi le nočasi izhiapeva. ponoči pa spef zmrzne tako la ostanejo poti dalj časa razmehfane Proti temu zgodnjepomladmfktmu blatu skoraj m pomoči. Če namreč nasujemo pred popolnim osušeniem hodnike s pevcom. se ta pesek zaradi globokega razmehdanja sveta hitro pogrezne in bi b'lc zato pot- treba posipat vsak teden Poleg teg3 bi pr moreb-tnem novem snegu še! pesek v izgubo ke bi ga s snegom odkidali s hodnikov Kor stilo bi pač posipanje z debelo piastio pesku (kak:h 25 centimetrov) tako da b. b'lo obenem preprečeno dviganje kapilarne vod» tod* to bi bilo seveda tako drago da bi tega ne 2mogIa nobena občina. Šele pozneje, ko se po nekai drevh toplega in vetrovnega vremena zgornia skorja zemlje osuši in ko odteče podtalna voda tako da se oosuši zemlja tudi v globini, se -zplača hod n?ke posuti. Posebno učinkovito it posipanje cest, ki so v globini že osušene ob dežju, ko se površina ceste zopet ma;o omehča da se gramoz ali pesek malo vtisne v ctsto Tak na čin vzdrževanja cest hodnikov in snrehimlmh noti je običaien in najbolt primeren tudi v '.uibljam Ljubljančan bodr pat tud leto* moTali potrpeti če so po končani zimi ceste nekaj dni blatne m še niso za pomladansko na-sipanje. Gospodarske vesti = Motorizacija italijanskega Kmetijstva. Te dni je bil v Turinu kongres italijanskih kmetijskih strokovnjakov k: je bil posveten vprašanju motor:zacije italijansk. ga kmetijstva. Na tem kongresu je bilo ugotovljeno, da bo Italija po vojni potrebovala letno okrog 5000 novih traktorjev. Poleg tega bo treba vsako leto obnoviti 40 000 navadnih in motornih plugov ter številne druge kmetijske stroje. Ker v prvi dobi po končani vojni ni računati z možnostjo uvoza kmetijskih strojev, bo treba domačo proizvodnjo kmetijskih strojev dvigniti preko obsega prel sedanjo v-jno in povečati produkcijske naprave. Kapaciteta tvornic ia umetna gnojila pa bo lahko tudi po vojni krila rtstočo potrošnjo. — Rn.7i,irjonje pridelovanja bombaža v Italiji. Kakor smo že poročali, bo letos površina bombažnih kultur nadalje povečana, in sicer predvsem na področje južno od črte Littoria—Foggia, kjer so po izkušnjah najugodnejši pogoji za pridelovanje bombaža. Za letošnje leto je bila določena površina 90.600 ha nasproti 64.600 v letu 1940. Največje uspehe je pokazalo pridelovanje bombaža v Siciliji to na Pontin-skih poljih južno od Rima. — xr hrvatskega gospodarstva. V Zagrebu je bila z glavnico 10 milijonov kun ustanovljena delniška družba >Sjcme« d. d. za vzgajanje, odbiranje in razmnoževanje semen in industrijskih rastlin. Družba bo za dosego svojih namenov zgradila semenogojske postaje in bo izvedla organizacijo za prodajo semen na debelo in drobno. Družba je bila ustanovljena z izdatno pomočjo države, ki je vpisala pretežni dei glavnice, in sicfcr na ta način, da je prepisala na n^vo družbo kot stvarno vlogo veleposestvo RinguJa z vsemi ne-prenrčninami. z živim in mrtvim inventarjem ln zalogami (vrednost te stvarne vloge je bila ugotovljena v višini 5 milijonov kun) in veleposestvo Maričevo z vsemi gospodarskimi, stanovanjskimi in ostalimi zsrradhami ter z živim in mrtvim Inventarjem. (Vrednost te vloge je bila ocenjena na 4.991.000 kun). Ostanek 6000 kun 'pa je bil vplačan v gotovini. V kratkem se bodo pričela med Hrvatsko in Bolgarijo nova trgovinska nos-aian^a ker bo sedaj veljavni trgovinski sporazum potekel 31. marca. — pospeševanje agrarne proizvodnje v PrPtektoratn. Ob ustanovitvi češkomorav-skega protektorata so bi'e cene kmetijskim nroizvodom precej nižje kakor v ostali Nemčiii medtem ko so morali kmetje razmeroma drago plačevati obratne potreb- _ zlasti umotna enojMa. Da se izkoristijo vse možn"st za povečane kmetfj-ske proizvodnje so bile postonno cene za ordelke zvišane medtem ko je šlo prizadevanje za tem da se produkcijski stroški ne povečato V primeru z letom 1939-40 so bile v letu 1941-42 cene pol+skim pridelkom za okrog 75'£ večje. Cene pro;zvo-dom živinnreie za 78« „ in cene živini sami za 5°Cr Na dru^i strani pa so se cene za mrtvi 'nventar dvignile le za 7%. pri krmilih so se cene dvignile za 22%. cene umetnim gn~j lom pa so bile znižane za 25% Takn se je v celoti nivo cen za pridelke povečal za 63%. cene obratnih sredstev :n mezde pa so povorečno narasle le za 15« V. Ta nnlitika cen ie znatno pripomogla k povišanju kmetijske pro zvodnje v Prctektoratu. — prepoved izdelovanja dragul.|ev v Vemčijl. Kakor je znin:. so bile v Nemčiji te dni v zvezi s splošno zaporo trgovinskih obratov, ki niso važni za preskrb- prebivalstva. zaprte tudi trgov'ne z dragulji. Sedaj je nemški državni pooblaščenec za žlahtne kovice iz-3al še naredbe po kateri je pre-mvedono v^ko izdelovivnie draguljev zlasti predelovanje dragih kamnov in biserov 'n predelovanje žiahtnh kovin v dragulje, žlahtne kovine in dragi k?inni se smejo predelovati le za znanstvene in teh'5-e svr-1-.0 T,-, p dlagi odobronja državnega uracVa za žlahtne kovine. Vej obrati p3 morajo prijaviti svoje zalege. Gornja prepoved ve- od 1 rrprila t. 1. — VnOvčenje presežkov žitnega pridelka v Srb'jl. Komisarični vodja srbske družbe za agrarne proizvode SADA (prej Prizad) je objavil prvo letno poročilo, in sicer za razdobje od 1. julija 1941 do 30. junija 1942 Družba se ie v tem času bavila predvsem z vnovčenjem presežkov žitne proizvodnje ln razdeljevanjem presežkov. Družba je svoje posle vršila preko centrale za promet z žitom, krmili, stročnicami ln oljaricami. Potrošniška cena za pšenico je bla v vsej državi enotno določena. Prav tako je bila uvedena enotna cena za moko in kruh po vsej deželi. Zaradi omejitve poslovnega področja družbe SADA na področju Srbiie je bila prejšnja organizacija Przada v Bona tu likvidirana. Inventar ln tfpst* vreče so prevzele nemške gospodarske organizacije v Banatu. Istočasno je druZba Izvedla nakupovalno organizacijo v sami Srbiji. Nakupna cena za pšenico je znašala 350 din. za koruzo pa 250 din Da se zaslgura oskrba beograjskeea prebivalstva z moko je bila v okrajih okrog Beograda predpisana obvezna oddaja določenih količin žita. Količino, ki jo je moral vaak okraj oddati, bo razdelili na občine, te pa so količino razdelile na posamezne kmetovalce. Ta način se je dobro obnesel in je bil potem razširjen na vse ostalo področje Srbije, ki ima žitne presežke. Zaključni račun družbe po stanju 30. junija 1942. zaznamuje pri blagu dobiček 25.8 milijona din Dohodek od obresti in pre vizij je znašal 3.4 milijona din. Po odbitku stroškov in dodelitvi 10 milijonov din za poseben sklad pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji je ostal čisti dobiček v višini 4.5 milijona din. = Novo vojno posojilo v Zedinjenih državah. V lanskem decembiu so Zedinjene države spričo narasle kratkoročne zad-lž.t_ ve izdale prvo veliko dolgoročno vojno posojilo v višini 9 milijard doLarj»v, sedaj pa napovedujejo za april novo vojno po soj Jo, ki naj bi prineslo 13 milijard ioiarjev. Decembrsko posojilo je bilo izdano z obrestno mero 2.5° 0 in z amortizacijsko dobo 26 let. Glede na poslabšanje položaja na denarnem in kapitalnem trgu pa računajo sedaj strokovnjaki, da bo treba obrestno mero dvigniti, podobno kakor v prvi svetovni vojni. V splošnem poudarjajo, da je financiranje sedanje vojne mnogo težavnejše, kakor je bilo financiranje prve svetovne vojne. Takrat so Zedinjene i rž:, ve z rednimi davčnimi dohodki krile oki-og 30'/c vseh vojnih izdatkov, sedaj pa je ta odstotek navzlic znatno povišanim davkom mnogo man„si. Vojni stroški so namreč neprimerno večji. Samo v januarju letošnjega, leta so znašali vojni stroški 6.37 milijarde dolarjev. Zaradi tega se v sedanji vojni mnogo hitreje dviga državna zalolžitev. V vsem poteku prve svetovne vojne so morale Zedinjene države najeti 25 milijard dolarjev posojil, medtem ko je samo v drugem polletju lanskega leta narasia zadolžitev za 40 milijard. Financiranje pa bo vedno težavnejše, kar k žejo podatki o likvidnostnih rezervah ameriških bank pri federalnih ie-zervnih bankah. Te likvidnostne rezerve so znašale v jeseni 1940 še 6.9 milijarde dolarjev, ob koncu lanskega leta pa so se skrčile že na 2 milijardi dolarjev. = Zbiranje st»rega bakra v Ameriki. V Zedinjenih državah imajo hu :e skrbi zaradi krit ja ogromne potrebe bakra za oboroževalne svrhe Zedinjene države s fer proizvajajo velike k. 1 čine bakra, navzlic temu pa ne morejo kriti znatne potrošnje. Zato je vlada Zedinjenih držav sestavila peseb-no komisijo ki naj preuči to vprašanje zlasti tudi v zvezi z možnostjo štedljivejse up rabe bakra. Leta 1942. jc bila proizvodnja bakra skupaj z uvozom za 8% manjša kakor potrošnja, za letošnje leto pa ce. jo ta primanjkljaj na. 25%. Ker zahteva ureoi-tev nov:h rudnikov in topilmc precej časa. v doglednem času ni računati s tem, da oi bilo mogoče d mačo proizvodnjo bakra bistveno povečati. Zato nameravajo seoaj zaseči vse zaloge zasebnega gospodarstva, zlat; pa zbrati stare predmete iz bakra v posameznih gospodinjstvih. Dvomljivo pa je. če bo pr^o velike potroš je bakra prinesla zbirka starih bakrenih predmetov po-mebnejše olajšanje. =. Organizacija pridelovalcev konoplje v Bački. S priključitvijo Bačke in Baranje je Madžarska postala važen proizvajalec konoplje V okviru celotne madžarske proizvodnje konoplje odpade 80 odstotkov na Bačko Glede na velik pomen te panoge gospodarske delavnosti so tvornice za predelavo konoplje v Bački ustanovile v okviru madžarske zveze industrijcev posebno organizacijo, ki s0 ji poverili tudi važne posle v zvezi z razdeljevanjem kontingentov in dirigiranjem pro;zvodnje. V kratkem pa bodo v obliki delniške družbe ustanovil' še posebno centralo za konoplio. to bo tesno sodelovala z novo organizacijo. = Uporaba madžarskih klirinških dobro-imetij v Nemčiji. Madžarska ima v klirin, škem plačilnem prometu z Nemčijo precejšnja dobroimetja. ki jih bo postopno uporabljala za razne finančne transakcije. Deloma so b:la ta dobro:metja že uporabljena za odkup raznih madžarskih dolgoročnih obveznosti v Nemčiji in za odkup madžarskih delnic, ki so v nemških rokah. Letno poročilo madžarske Narodne banke med drugim navaja, da je Madžarska lani za izredna nebTagovna plačila porabila 137 milijonov mark. predvsem za odkup obligacij. Te transakcije se izvršujejo preko šest madžarskih velebank V teku ie sedaj akcija za odkup delnic madžarskh t>od-jetij kolikor so v nemških rokah. — praktično podržavljenje švicarske Narodne banke. Medtem ko so v mno~ih drugih državah izločili vpliv zarebnih delni- pri nnv?on:čnih a^i na so Izvršili podržavljenje. je v Švici v teku proces prakt. lodržavlienia. Glede na razne kritike je bilo te dni uradno objavljeno, da pripada sedaj že več nego polovca delnic ;Pnrrke Narodne banke kantonom odnosno kantonalnim bankam. Iz registra del-n'čariev po stanju 31 decembra 1942. je razvidno, da ie le 11 delničariev. ki imaio več kakor 200 delnic. V celoti pa je 7640 - -,-H-viV rlolil^OT-lev Ako želiš dobri) prodati oglašuj v »Jutru«! E. Jostn: Stara Ljubljana XX. Ljubljanski odvetniki Tudi več starih ljubljanskih odvetnikov sem poznal: Dr. Etbin Heprik Costa se je rodil leta 1832. v Novem mestu in umrl leta 1875. Odvetniško pisarno je otvoril leta 1869 na Bregu. Dr. Valentin Zamik se je redil leta 1837., umrl pa leta 188S. Bil je znan govornik na raznih taborih, velik politik in tudi pisatelj. Svojo pisarno je imel v Križevniški ulici, tam kjer je sedaj mala gostilna »Pod skalco«. Zapustil je sina dr. Mi'juina Zar-nika, magistratnega direktorja, ki je že umrl. Drugi sin je dr. Boris Zarnik. univ. profesor v Zagrebu, ki še živi. Soproga dr. Valentina Zarnika je bila hči zdravnika dr. Krsa s šentpetrske ceste in sestra Ivana Kosa. ki se je prcse'il v Rusijo ter ustanovil tam veliko podjetje Kos & Diirr v Petrogradu; podjetje je dobavljalo gradbeni materijal za več e stavbe. Umrl je v Carskem Selu leta 1907.; o tem sem že pisal v svojih spominih avgusta lani. Dr. Fran Papež se je rodil v Mokronogu leta 1838. in je bil odvetnik od leta 1879. do smrti leta 1929. Pri njem je bil konci-pijent dr. Ivan šušteršič, pozneje deželni glavar kranjski in dr. Furlan. odvetnik v Ljubljani. Dr. Papež se je pečal tudi s politiko: bil je deželni poslanec, občinski svetnik itd. Svojo pisarno je imel na Kri-ževniškem trgu, sedaj Napoleonovem trgu v bivši Reharjevi hiši. Dr. Alfonz Mosche se je rodil v Ljubljani leta 1839. in umrl 1. 1901. Bil je odvetnik v Ljubljani od leta 1871. Pri njem je bil koncipijent dr. Ivan Tavčar, poznejši odvetnik in ljubljanski župan. Mosche je bil tudi politik, dolgo časa je bil občinski svetnik in deželni poslanec. Svojo pisarno je imel v Frančiškanski ulic;. Opeharjeni dr. Ahazhizh Dr. Karel Ahazhizh je bil Ljubljančan, posestnik stare, a lepe hiše na Starem trgu, kjer je imel v drugem nadstropju svojo pisarno; mož je bil zelo zabaven v družbi. Hodil je zvečer na kozarec piva v restavraciji »Pri Roži«, kjer se je točilo plzen-sko pivo. Njegova soproga je bia iz obče znane Zesciikove rodbine. Ahačlč je izvršil prodajo velikega zemljišča ob Miklošičevi cesti. Mož je umrl za kapjo. Gospa dr. Grosmanova je vnukinja starega dr Ahačiča. Prav zanimiv je dogodek, ki se je zgodil v pisarni dr. Ahačiča. Kot računski izvedenec sem imel pred 50 leti opravka pri dr. Ahačiču. ki mi je tožil, da sedaj nima pisarja, ker je tega pred kratkim odslovil. Pomislite, kaj mi je storil ta h.....pravi dr. Ahačič. V omari sem imel velik šopek, v katerem je bilo vtaknjenih mnogo finih smotk. ki mi ga je poklonila moja družica. Ko sem si poželel enkrat dobro, fino smotko, sem začudeno ogledoval moj šopek: namesto finih smotk so bile same smrdljive »šuštar-kube«. Nepoštenega m nesramnega človeka sem takoj zapodil. Dr. Valentin štempihar je bil odvetnik v Ljubljani. Pisarno je imel Pod Trančo, a kmalu se je preselil v Kranj. Dr. Robert Schrey plem. Edelvverth je imel svojo pisarno v Krisperjevi hiši v špitalski ulici. Mož je bil odločno nemškega mišljenja; bil je tudi občinski svetovalec in deželni poslanec. Dijaški dobrotnik dr. Munda Dr. Franc Munda je bil rojen v Sagoji-čih blizu Ptuja leta 1831., umrl pa je leta. 1914. v Ljubljani. Slovel je kot izvrsten pravnik, podpiral je ubožce, humanitarne in kulturna društva. Mož ni bil oženjen, bil je neznatne male postave ter prav preprosto oblečen. Kot prijatelj narave je hodil prav pogosto zjutraj na Zgornji Rožnik ter je zajtrkoval v gostilni Peršin. V oporoki je razdelil društvom in svojim sorodnikom lepa volila, večino svojega imetja. t. j. hiše v Gradišču in na Rimski cestt pa je volil dijaški ustanovi. Dr. Josip Supan je bil odvetnik ter nekaj časa župan ljublianski. Pisarno je imel na Bregu; potem je postal direktor pri Kranjski hranilnici. Dr Franc Suppantschitsch je bil odvetnik v Ljubljani in tudi posestnik v šelen- burgovi ulici. Dr. A. Pfeffere je imel kot odvetnik svojo pisarno v vogalni hiši trgovca Mau- K*JLTURNI PREGLED rerja na Križevniškem, sedaj Napoleonovem trgu. Dr Maksimilijan Wurabach plem. Tan-nenberg je bil advokat na Bregu; njegovo hišo je prevzela pozneje tiskarna Jos. Blas- nika nasledniki. Dr Ivan Tavčar, politik, pisatelj itd. je bil rojen 1851. na Poljanah, umrl je 1.1923 v Ljubljani. Odvetnik je postal leta 1834. Njegovo del:vanje je obče znano. Dr Josip Sajovic je imel svojo Pisarno na Dvornem trgu v Pongratzovi hiši, kjer je bila svojčas znana restavracija. »Pri severni zvezdi«. Mož se je smatral za Nemca toda se ni vmešaval v politiko, živei in delal je za pisarno. Imel je tudi lepo vilo za gradom. Njegov sin dr. Sajovic se je preselil pred kratkim v Nemčijo. Dr. Sajovic in ljubljanski vodovod Znan mi je dogodek, ki se je premeril ob priliki otvoritve ljubljanskega vodovoda. Prišli so delavci ljubljanskega vodovo- da pristavili poleg Pongratzove hiše lestvico te: začeli zabijati v zid kovinaste tablice za vodovod. M: ž zasliši ropot ravno pod oknom svoje pisarne, odpre okno ter vpraša delavce, kaj vendar delajo na hiii. Odgovori'! so mu. da bodo pritrdili tablice. Ali s*e dobili od mene kot upravitelja hiše za to :1 jen je? Ne, nismo nobenega vprašali, so mu odgovorili delavci. Ker nimate dovoljenja, odidite. jim reče odvetnik. Kaj se je zgodilo? Drugi dan prlde»o delavci ter postavijo v zemljo pred hlSo dva velika kola in pritrdijo nanj tablice. Ko-a sta stala več mesecev; ljudje, ki so h:d li mimo, so se smejaE ter brili razne neslane opazke. Dejali so. da je eden izmed kolov priprrv jen za Pongratza, drugi pa za dr. Saje v: ca. Pozneje so se vendar pri upravi vodovoda zdramili ter prosili ar. Saj o vi ca za dovoljenje, da so smeh pritrditi tabl ce na hišo, čemur je on takoj rade volje ustregel. Tako so kole. ki niso bili ravno v okras mestu, odstranili. Inž. Anton Klinar je bil mož velikega formata Pred dnevi smo spremili k zadnjemu po , betonski mostovi v Črnomlju Straži prii No-čitku gradbenega doktorja * inž. Antona i vem mestu Mojstrani. H,tr e, Zagorju, »kofj Klinarja, ki ima ;zredne zasluge za razvoj in napredek'inženjerske stroke v naših krajih. Kot eden izmed starejše inženjerske generacije ki je s Klinarjem delovala hočem naniza'« nekaj spominov na velkega pokojnika. Bilo je v maju leta 1908 torej pred 34 leti, k0 sem se prvič predstavil inž K"narju kot šefu takratnega deželnega gradbenega urada. Takrat je najel deželni odbor večmilijonsko investicijsko posojilo ter so začeli graditi ceste, mostove, vodovode in druge inženjerske zgradbe po velikem programu, ki ga je zasnoval inž. Klinar. Za ta obsežna dela je bio potreba več mladih inženjerjev ter je tako vstopilo v deželno službo nekoliko mladih čeških inženjer. jev. Prvo delo, ki mi ga je inž. Klinar zaupal, je bil projekt manjšega mostu na deželn: cesti Velike Lašče—Ribnica Objekt sem poizkusil konstruirati v železobetonski konstrukciji. Inz. Klinar me je razumel :n takoj pristal, da se ta most z«rad: v železobetonu. kai je bilo za tedanje čase v naših krajih nekaj novega. Tako se je zgodilo da je bil zgrajen prvi železobetonski most po načrtu, ki je bil zasnovan v uradu, ki mu je načeloval inž Klinar. Po zaslugi in razumevanju inž. KI narja so bili kmalu zgrajeni za tiste čase pomembni železo- Lcki itd. Čeprav inž. Klinar teh objektov ni sam projektiral, je pokazal tako razumevanje in fin konstrukcijski čut. da ga je smatrat za očeta železobetonskih zgradb v naših krajih. Inž. Klinar je bil specialist za visoke zgradbe. Toda tudi za vse ostale panoge inženjerske stroke je vedno pokazal zreden strokovni čut. Vsak projekt, naj je to bila cesta ali vodovod ali rcgulacija reke, jc znal presoditi s finim občutkom, ki je dan le izredno talentiranim in-Ženjerjcm. Da, Klinar je b;l zares velik in* Izkladanjv vojnega materiala u osne čete na tuniškem bojišču zenjer. Kar pa je naša takratna inženje-rska generacija najbolj cenila, je bia nadarjenost, s katero je znal nastopiti kot šef in organizator hval5ti ^ svoj razvoj in eksistenc njemu zaupanega gradbenega urada. Vsakega , kojn:ku Rcs vcijk0 je število izmed nastavijencev je znal uporabiti v stroKi. i kj morajo hiti inž Kl:nariu hvaležr kjer se je mogel najbolje uveljavit*. Vsak je bil postavljen na svoje mesto in tako je v dobi pred prvo svetovno vojno zaslovel takratni deželni stavbeni urad kot eden izmed najbolje organiziranih v takratni Avstriji, n vse to po zaslugi inž. Klinarja Pa še po vojni, ko je stopil v pokoj, je posvetil vse svoje delo le razvoju inženjerske stroke. Z veliko vnemo -n energijo se je zavzemal za ustanovitev tehniške fakultete pn takrat nastali naši mladi univerzi. Ko jc bil obstoj tehniške fakultete ogrožen, ker ni bilo zanjo nobenega poslopja, ne predavalnic :n ne risalnic, je bil tu zopet inž Klinar. ki je znal pri industrijskih podjetjih zbrati potrebni ka-p'tal in je kot predsednik »Društva za nasta= nitev tehniške fakultete« zgradil v letih 1920/21 poslopje, v katerem je tehniška fakulteta še danes. Težko si predstavljam razvoj ali cclo obstoj tehniške fakultete brez pomoči in sodelovanja inž. Klinarja. Mnogo mženjerjev ' starejše in tud: mlajše gcneracije se mera za-razvoj in eksistcnco velikemu tevilo inženjerjev, ki morajo biti inž. Klmariu hvaležni in ga ob-i držati v najboljšem spemmu. Kot veliki dolžnik pokojnega inž. Klinarja sem nap:sal te gornje vrstice z željo, da bi b lo njegovo ime zapisano z velikimi črkami v zgo-in/enicrske stroke. dovini razvoja naše inženjerske stroke. Gradbeni direktor ni Klinar je bil res inženjer velikega formata. Dr. inž. Ka*al univ. profesor. Prestolnica »nebeškega cesarstva Tokio ni danes samo prestolnica japonskega Vedda Tik zraven cesarice palače k, je v cesarstva, ki vključuje tudi Korejo, Formozo nekaterih delih ohranila čar starodavne japon tn Karafuto (južno polovico Sahalina) temveč , ske domačnosti pa se dvigajo moderne stavbe tud= politično in gospodarsko središče velikega j iz opeke in betona. To so palače minist«tey azijskega prostora Japonska ^deja vzhodno- j poleg katerih stoji monumenta na zgradba az ske sfere skupne blaginje predvideva, da J japonskega parlamenta s svojevrstno četvero se ljudstva v tem prostoru ne delijo na vlada, kotno osrednjo kupolo, kipcco pnrt, nebu. V joče in podrejene Lode, temveč pravi, da so i četrti okoli Gin«. ki so jo pred vojno imcno- vsa vzhodnoazijska ljudstva enakopravni člani j vali »Tokijski Broadvvay« stoje ^ skupnosti, ki mora ustanoviti novi red. Ta | ne trgovske hiše v ameriškem ^ ^ ideal je seveda v praksi nemogoč brez jasnega njih pa tradicionalne japonske rcstavrac.je ki nUedneoa vodstva. Japonci niti najmanj ne : so postavljene iz lesa ter idilično učmku e o dvomijo o tem. da so zaradi svojega gospodar- is svojimi vrtički, v katenh rasejo pntl.kava dvomijo „ ____________. _ _ skega reda. zaradi državne m socialne ureditve ter visoke kulturne stopnje naravnost poklicani prevzeti vodstvo vzhodnoazijskega področja 2ivčm center tega vodstva je Tokio. Tokio je mesto, ki ima sedem miijonov prebivalcev ter se je v presenetljivo kratkem času vžive'o v vlogo centrale za vso vzhodno Azijo, šele danes vidimo v vsej popolnosti., kako moder je bil sklep, ki je leta 1869 odpravil tradicionalno cesarsko rezidenco K oto ter premestil prestolnico v Veddc, ki je bila istočaano prekrščena v Tokio, kar pomeni toliko kakor »vzhodna prestolnica«. Tudi v gospodarskem pogledu je Tokio danes nedvomno vodilno mesto na Japonskem. Njegov pomen se je dvignil še posebno, odkar so ekspert ndustrijskih mest Osaka in Kobe zasenčili uspehi japonske vojne industrije V pogledu podeželskih in stavbnih lepot se Tokio nikakoT ne more meriti s Kictom ki je •melo pred njim prvenstvo kot prestolnica Tokio ie razmeroma revno mesto zgodov nskn pomembnih spomenikov. Razen tega velja pomisliti. da je bil velik del starega mesta leta 1923 razrušen zaradi ognja in potresa. Samo cesarska palača k- sloni na naravnost kiklop* skih temeljih, ni postala žrtev potresnih sunkov. Cesarska palača je posebnost po krasoti in razkošju. Sredi vrtov se dvigajo li^ie zelene strehe iz bakra, ki naprav!jajo na prvi pogled vtis budist:čmh templjev Ulice v Tokiu so samo ponekod še okrašene s svetilkami iz papirja ter spominjajo v tem na čase starega Nerazumljiva vest V zadoji Števiki (4—6) »Umetnosti« na strani 95. je priobčena pod naslovom: »Italijanske slikarske umetnine v franc°skem muzeju« beležka, ki vsebuje sama po sebi velik nesmisel. Beležka pravi doslovno takole: ».. da ima muzej v Bordeauxu bogato' zbirko umetnostnih slik (podčrtavam jaz) s kcnca otočenteske dobe (Ottocento). Med temi redkimi umetninami je omen'ti predvsem Tizianovo »Maddaleno«, dve umetnini Paula Veronese, Tiepolovo umet-nin^ Caravaggijevi umetniški deli. še 22 drugih umetnin je bilo v pošiljatvi iz Italije (podčrtam spet jaz) 1. junija 1805,...«. Kaj je Ottocento? Preden pojasnim nesmisel te beležke, naj povem, da zaznamuje in pomeni besedica »Ottocento« v italijanski umetnestni zgodovini prav določeno časovno opredelitev ene-č;h ne pon"d'jo gostu n keli sto'a marveč ; samo blazino. V nasprotju s to tradicionalno ! opremo v japonskem slegu pa velja poudariti, da so pisemc vseh ch'asti in veletvrdk urejene nopoim tna po načelih zapada. Vsak poklicno ie u t c mošk' :c pt'd ievi oblečen po evropsko ter tmnja svojo obleko šele. ko nastopi del'« pust ali pa ga prisili poletna vročina da odloži jopič in hlače ter zamenja to obleko s haljo iz domače svile Ženske so v tem pogledu še bolj privezane na domačo zemljo Po-•ikusi. da bi se ženska moda n-i Japonskem prilagodi a zanadnjaškim vzorcem, so doslej vedno propadli. Tokio je tudi zelo solidno mesto Najpozneje cb 9 zvečer ležejo njegovi prebivalci k počitku. pravilneje povedano, v mreže. Restavra» šegavo po loško: »Oj Marja-dl, oj Marjandl, cukerkandl, mojga srca fluspapir ..« Zapel Je tako močno da so skozi pivske hlapove in dimnate ko! barje vitkih viržink pod n:zko obeksno gostilničarsko sobico šc dolgo odmevali Juriji šubica veseli napevi Da, bil* je to prav proti koncu 19. st"-letja — napos'ed je potres opravil svoie uničevalno delo. V Ttaliji pa je za ta umetnostni čas zelo značile- svetovno znani sliki r in mojster, ki ga poznajo tudi pri nas mn gi ljub'te'11 umetnosti no imenu in barvmh nosnetlcih — saj ga nam nekateri prikazujejo ceio kot vzornika našemu Groharju —: Sesran-filM (1858—1899). Ko sem vse to menda dov.ij jasno povedal. se lahko mirne vesti še povprašamo: Kako Je mogel tega d-e (1. junija 1805 > torej v pričetku 19. stolet-a prejeti imenovan' muzej neko zbirko slik, ki s; nastal« šele s konca 19. st°letja? Obveščaj pravilno! Vsekakor eo za tako poučno revijo, kakršna je »Umetnoct«. te in take beležke zelo resne reči. Zato moramo samo želeti, da pisec v bodoče pari na vsako navedbo. Zavedati se mora, da Je to njegova svotu naloga in da ima ta revija vzvišen ramen, da poučuje in bodri čitatelje v spoznavanju vrednot lepih umetnosti. Beležka je grtovo povzeta po kak' tuli vesti. Ce je tako. je ali slabo prepisana ali pa slabo tc-lmačena. Piši razumljivo! Sploh bi bilo priporočljivo. mi8lim tu na splošno; kdor p;še c umetnosti, naj se izraža lepo domače v našem jeziku da bo razumljiva njegova m'sel tudi malemu, neukemu človeku. Saj hočemo vendar rjega vzgajati, ne pa ga begati s tujimi učenostmi in včasih kar nerazumljivimi pojmi. To b;di vzvičena naloga slehernega, kdor hoče v tem pravcu sukati pero; naj 8e izraža čim jasneje, brez najmanjše, 6c je le mogoče, tuje navlake Vzorov Imamo dovolj: Cankar, Župančič, Levstik! ci je. bari in točilnice zapro ob 10. zvečer, gledališča m kinematoa-afi se izpraznijo ze ocl ure preJ Kdor se znajde po polnoči na ulici kakšnega japonskega mesta, mora biti pripravljen na to. da ga ustavi stražnik in vpraša po podatkih namenu in smotru njegovega nočnega pohajkovanja. S tem postopkom so Japonci dosegli da ne nudi Tokio razbojnikom in zločincem nobene pril ke za udejstvovanje. Veliko-mestnega nočnega življenja v Tckiju tako rekoč ne poznajo. Nekateri imenujejo Tokio mesto sto tisoč prodnja'n Ni mogoče povedati, če to število dejansko ustreza vendar se lahko reče. da je japonska prestoln ca menda res mesto z največ trgovinami na svetu. Pri vsakem koraku naletiš na trgovino poleg katere je tud; majhno skladišče. V takšni trgovini in skladišču je običaj« no zaposlena vsa japonska družina. Razumeti je treba, da jc Japonska na poti k osredotočenju svojega go"rcc'arstva. ki jc izredno pomembno za vojno industrijo. Poleg velike industrije pa mrgoli na Janonskem malih obratov. industrijski obrtniških in trgov nskih, ki razpolagajo s prcccj-"njimi zalogami m tvorijo za-fld: tega dragocene rezerve vsakovrstnega materiala. V drucem lctti vo;nc za veliko Azijo se odigrava dnevno živijenie v japonski prestolnici po starih. nrcizkušcn'h pravilih Na zunaj je vojna iedva izprcmom':i lice Tokija. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da je scdemmili-jonsko mesto že p-ed leti kmalu po zbruhu vojne s Kitajsko dob le novo podobo, pri čemer so se ljudje navadili na vsakovrstne cmc= jitve Prehrana je nostala skromnejša, vendar ie za vsakogar dovolj zdrav;h in krepkih živil. Manjšim udobnostim so se morali ljudje seve odreči, treba pa je priznati, da prenašajo življenje potrpežljivo in s prepričan ;em da je vseeno, doklei traja vojna Poglavitno je. da je z vsakim trenutkom bliže čas ko bo vojna končana in takrat pravijo Japonci, bo napočil dan. ko bo Japonska poplačana za vse svoje potrpljenje. Tokio bo prevzel vodstvo nad vzhodnoazijskim prostorom in doba splošne blaginje bo odprla vsem Japcnccm vrata v zlato bodočnost... Iz Hrvatske Hrvatsko-nemško društvo, ki si je z -stavilo nalogo pospeševanja prijateljskih, gospodarskih in znanstvenih stikov je bilo nedavno ustanovljeno v Zemunu. Zborovanja ustaških štabnih vodij. Pretekli teden je bilo v Zagrebu posvetovanje ustaških št3bnih vodij pol vodstvom ministra dr. šolca. Posvetu so prisostvovali gospodarski minister dr. Balen, pravosodni minister dr. Artukcvič, državna, podtajnika dr. Vrančič in Markovič ter ravnatelj propagande Kovačič. Govorili so o poživi j mera strankinem delu in vseh vprašanjih pre-hrrne in obrambe. N°v načelnik p- lieije v Zemunu. Za na<-čelnika policijske oblasti v Zemunu je bil ramesto Ernesta Gustoviča. ki se vrača na svoje prejšnie mesto v Zagreb, imenovan Karel Vagner, dosedanji načeln k polici;« v Bjelovaru. šolanje kmetskih vod'teljov. Da bo nemško kmetijstvo na Hrvatskem izpolnilo svojo dolžnost je bilo v Dunevvaldu ustanovljeno šolsko taborišče za okrožne in c ki- j-ne kmečke voditelje. Beograjski nemški j dnevnik zaključuje sveje poročilo o šolskem taborišču z ugotovitvijo, da ima nemški kmet na Hrvatskem za dosego zmage pomembno vlogo. Nove župnije na Hrvatskem. Po najnovejših statističnih pedatkh je bilo v zagrebški nadškofiji uhanov!jenih preteklo leto 42 novih župnij. V samem Zagrebu in okolici je biio ustanovljen h 7 novih župnij. SP menik padlim u*ta§em. V Sarajevo je prispel kipar Kazimir Puiič, kjer modelira sliko za spomenik padlim ustašem. Po umetnikovi zanrsli bo Hrvatsko predstavljal? mati. ki s požrtvralnostjo sprejema v svoje naročje ranjenega ustaša. — Filatellstična razstava v korist zagrebških revežev. Od 21. do 25. t. m bo prirejena v Zagrebu velika filatelistična razstsva v proslavo 7001etnice proglasitve Zagreba za kraljevsko mesto. Razstavljene bodo vse znamke, na katerih ie slika Zagreba. dalje vse znamke, tiskane v Zagrebu, znamke raznih držav, ki so imele fran-katumo vrednost v Zagrebu in nosijo žig zagrebške pošte in sploh vse znamke, ki se kakorkoli nanašajo n- Zn-r-b Cisti dohodek razstave je namenjen za mestne reveže. Zagreb fma 25 mestnih m?tn:c. K^kor j« bia v Ljubljani, je tudi v Zagrebu mitm-na eden izmed največjih dohodke v mestne cbčine Iz hrvatskih listov posnemamo, da ■ie mestni trošarinski odsek leta 1941. ra-brai 97.150.427 kun. Naslednje leto se je vsota »obrane trošarine dvignila na 156 milijonov 164.911 kun. V tek;čem letu so posli trešar nskega odseka spet znatno po. rasli V proi&čunu je predvideno, da b» trošarinski cdsek pobral 180,169.000 kun. Kazen t . za mestno cbčino io oasek pob ral ti ci trošarine za dižavo in sicer i -l 87.:>.955 kun lani oa je troša- rinski odsek pobral 54,092.585 kun državnih dohodkov. Ne tako! še ena misel mi vrta po glav;. Namreč: revija, lepa in žlahtna lahk; zapišem, ka-karSra je sedanja »Umetnost«, ne srne dopuščati besednih »izcedkov« (dobesedno povzeto) v pred3le svoje »Z ve njive«, kak.t se je to zgodilo v zadnji številki na strani 101. v drugi kit:cj (22. vrsta, zadnja beseda) Pero se mi zatika in te č:bodre oe morem prepisati, ker je vzeta 'z besed-ja-ka. ki s?o bohotna plrdi le v hlapovih vinskih duhov _ „ E. JUSTIN. Izreden uspeh Valerije Heybalove v Zagrebu Zagreb, 15. marca. V nedeljo zvečer je gostovala v zagrebškem Velikem gledališču prvakinja ljubljanske opere gdč. Valerija Heybalova. Zagrebškemu občinstvu ni bila popolnoma neznana, saj je že gostovala z lepim uspehom kot Tatjana v »Onjeginu«. Za njeno tokratno gostovanje je vladalo izjemno zanimanje. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička, tudi naši sorojaki so se to pot izkazali. Gostovanje se je razvilo v pravo slavje za našo slovensko umetnico. Navdušeno občinstvo je neštetokrat odobravalo Ma-dame Butterfly pri odprtem odru. medtem ko po vsakem dejanju pritrjevanje kar ni hotelo ponehati. Po soglasni sodbi Zagreb od gostovanja milanske Scale ni še slišal take Butterfly. Hevbalova je bila v pevskem kakor igralskem pogledu na popolni višini. Njen čisti in prodorni glas je z lahkoto obvladal t0 vlogo. V tenorski vlogi se je zopet lepo izkazal naš Josip Go-stič. kot služabnica Japonke pa Mila Kogejeva; obojico ljubljansko občinstvo prav dobro pozna. Ta »slovenski trio« nam je tako nudil izredni užitek, zlasti gostja! ki je razen svojih pevskih sposob- redke igralske sposobnosti v času sreča, pričakovanja in obupa. Zanimivo je, da je do tega tako uspešnega gostovanja prišlo le po naključju. Heybalova se je po zasebnih poslih pravkar mudila v Zagrebu, ko se ji je ponudila prilika gostovanja. Uprava zagrebškega gledališča je bila z njenim gostovanjem tako zadovoljna, da jo je pozvala na novo gostovanje, ki bo približno čez mesec dni. Takrat bo pela — prav tako v slovenščini kakor včeraj — vlogo Mirni v »Boheme«, v hrvaščini pa bo naštudirala Djulo ▼ »Eru z onega sveta«. Vse kaže, da si bo Heybalova kmalu tudi v Zagrebu znala pridobiti tisto priljubljenost, ki jo uživa pri domačem ljubljanskem občinstvu. Začetki naše civilizacije V obzorniku »Le Mois Suisse«, ki izhaja v Montreuxu. objavlja znani švicarski zgodovinar in pisatelj Gonzague de Rey-nold daljšo razpravo »La Grece et l'Eu-rope« (Grčija in Evropa). Je to nov poizkus, razložiti na podlagi zemljepisnih, antropoloških in zgodovinskih proučevanj postanek grške civilizacije kot začetka in temelja tiste kulture, ki se je razširila na vso Evropo in prešla v skupnost vsega za-padnega človeštva kot najvišja stvaritev bele rase. Obsežni spis Gonzague de Rey-nolda ni še zaključen in se ob priliki morda še vrnemo k njegovemu celotnemu izsledku; za sedaj beležimo po nedavno iz-išlem februarskem zvezku nekatere sklepe, h katerim prihaja švicarski pisec. V glavnem zastopa iste poglede na problem postanka grškega naroda in njegove kulture prof. Anton Sovre, pisec odlične knjige »Stari Grki«, ki je v čast slovenski zgodovinski prozi. Po plastično jasni razčlembi zemljepisne lege grških tal. ki obsegajo evropsko, otoško in maloazijsko Grčijo, prehaja de ~ Reynold k težavnemu problemu postanka I nosti "dovršeno pokazala tudi vse svoje 1 starogrškega naroda. De Reynold zastopa « nika * Smrt na bojišču. Dne 30. decembra 1942 je padel na čelu svojega oldelka al-pincev podporočnik Dcrwall Perlatti iz Triesta. Kot fašist se je izkazal v Triestu, Aidussini, Sesssni, Mon toni, Gorizii in Žari, v Tolminu pa je nastopil vojaško službovanje, ki ga je povedlo na področja bivše Jugoslavije. Padel je na ruskem bojišču* * 29 vrst nogavic. Ministrstvo za korpo-racije je odobrilo izdelavo 29 vrst ženskih in moških nogavic. Med njimi je 13 vrst ženskih nogavic in 7 vrst moških nogavic, ostale vrste pa so namenjene za otroke. * Porod na poti. V nekem delavskem vlaku je v bližini Trevisa potovala tudi 41-letna Antonija Picco iz Vilma. Ko je vlak privozil na postajo, je ženska, ki so jo prijeli porodni popadki, prosila za pomoč železniške milice. Preden so jo utegnili naložiti na nosila, je Piccova porodila, nakar so jo z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico. * šole ne bodo predčasno zaprte. Rektor kraljeve univerze v Pisi je prejel od ministrstva za prosveto v Rimu uradno sporočilo, da se bodo vršile vse skušnje v teku drugega semestra v normalno predpisanem roku. S tem je napravljen konec govoricam, ki so vzbujale vtis, kakor da bodo šole v Italiji predčasno zaprte, oziroma da se letošnje šolsko leto ne bo zaključilo v normalno predpisani dobi. * Smrt škofa iz Fossana. V Fossanu je umrl ondotni škof msgr. Angelo Soracco. Bolehal je več mesecev. * Smrt matere belgijske kraljice Elizabete. Na Dunaju je umrla vojvodinja Marija Jose Bavarska, infantinja portugalska, mati belgijske kraljice Elizabete in babica Piemontske princese. * Povratek Italijanov iz Rusije. V Bukarešto je prispela te dni skupina Italijanov, živečih v nekem mestu južne Rusije, katerega so osvobodile čete osi. Skupina obsega člane več družin, ki so živeli v Rusiji od leta 1937. Družinski poglavarji so bili v zailnjih letih aretirani in deportirani, žene in otroci pa so zdaj na potu v domovino. * Razprava proti morilcem skvadrista Lusina. Pred sodiščem v Fiumi se je začela prošli teden razprava proti morilcem skvadrista C ari a Lusina z Veglie. Lusina je bil umorjen lani 25. avgusta v večernih urah. Zaradi umora, se morajo zagovarjati obtoženi Ostrogovič, Fugosič, Orlič, Lovrič in Elizabeta Strasič. Zadnja je obtožena, da je Ostrogoviča skrivala pred italijanskimi oblastmi. * Ded in vnuk žrtve tramvajske nesreče. Med Legnar m in Vigoroveo pri Padovi sta se ponesrečila na kmečkem vozu 71 letni Pietro Crilelnaro in njegov 6 letni vnuk Kazimir. Tramvaj je za vozil v vozilo s takšno s:lo. da sta ded in vnuk dcbila prav hude poškcdbe. * Smrt kiparja Vigelanda. V Oslu je umrl 641etni nestor skandinavskih kiparjev Gustav Vigelanl, znan po svojih umetninah tudi v inozemstvu. * Usodna zamenjava zdravila. V Triestu je umrl p. Celso Perrotto. Njegovo smrt je povzročila usodna zamenjava. Namesto da bi bil zjutraj izpil zdravilo, kakor je delal vsisk dan, je izpil neko drugo tekočino, ki mu jo je neklo pomotoma nalil v čašo. Kmalu so ga popadle bolečine v trebuhu in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več rešiti življenja. Med poletom je zopet spregledal. Iz Buenos Airesa poročajo o čudežni ozdravitvi potnika Oscarja Villa, ki se je peljal z letalom iz Kartaga v Bogato. Mož je bil popolnoma slep, v višini 5000 m pa je čudežno spregledal. Dcgodek je povzročil veliko senzacijo tudi v zdravniških krogih. * Smrt kapitana GregOrettija. Iz Rima poročajo, da je padel za domovino mornariški kapitan Bruno Gregoretti, ki se je svoj čas udeležil libijske vojne, pozneje svetovne vojne in bil tudi od začetka sedanje vojne v službi domovine. * Srečen pilot. Narednik-pilot Arturo Mau se je te dni peljal z avtobusom iz Or-meje do Imperije. V Imperiji je odhitel ra železniško postajo, kjer si je hotel pr; blagajni kupiti vezni listek, da se vrne z dopusta k vojašk: edinici. Močno pa se je začudil, ko je segel v žep ter je videl, da nima več listnice, v kateri je bilo 15.000 lir gotovine. Pohitel je nazT-j k vozilu, v katerem se je vozil, in ugotovil, da ga sreča ni zapustila. Avtomobilski vozač mu je iz- tezo k; jo je že pred več ko tridesetimi leti zagovarjal Wilamowitz-Moellendorff in ki jo potrjujejo novejša antropološka in arheološka raziskavanja, da so plemena, katerim je bila dana zgodovinska vloga ustvariti grški narod, dospela s severa, s prostora med Evropo in Azijo, tega semenišča Arijcev ali Indoevropcev, ter so se v več časovno precej oddaljenih valovih razprostrla po grških tleh. Prvo je dospelo pleme, ki so ga Grki imenovali Pelazgi. Le-to je našlo na grški zemlji že neko civilizacijo. Prvi val pa je bil preslaboten, do bi mogel globlje spremeniti oblike pra-helenske civilizacije in postaviti trajnejše osnove poznejši helenski kulturi. Okrog L 2000 pred Kr. je prispel drug, odločil-nejši val: Ahajci, ki so jim pozneje sledili Eolijci in Jonci. Ahajci so prodrli do skrajnega obrežja Grške. Bilo je to mlado in močno barbarsko pleme, ki je izprva vse rušilo in uničevalo, vendar je pozneje pokazalo veliko nadarjenost za civilizacijo in konstruktivno delo. V dobi od 1. 1700 do 1400 pred Kr. so Ahajci podlegli vplivu minejske kulture, v dobi od 1400 do 1200 so se postavili že v znatni meri na lastne noge. Takrat se je začel razvoj mikejske civilizacije, ki jo imenuje pisec protohe-lenska, kakor mu je grška civilizacija pro-toevropska. Ahajci so pokazali velik talent v stavbarstvu, v pomorstvu, v trgovini. v umetnosti vseh vrst. »Odiseja« prikazuje njih procvit, »Ilijada« pa nam kaže krizo njihove civilizacije. Zakaj preko Balkana je prispel nov val: Dorijci, ki so bili še bolj severnjaško in še bolj barbarsko pleme kakor Ahajci. Klasično izročilo pravi, da se je ta vdor izvršil okrog 1. 1149. V tesnem grškem svetu je pomenil to, kar so mnogo pozneje povzročile v rimskem svetu germanske invazije: propad in nazadovanje. Trojanska vojna je Ahajce močno izčrpala in Dorijci so se razprostrli po širni Heladi. Begunci so začeli ustanavljati mesta ob maloazijski obali. Pisec pri tem ne pozabi omeniti velikega vpliva, ki ročil denarnico s 15.000 lirami in dokumenti. Mau je povabil šoferja v kavarno, kjer sta izpila črno kavo, nato pa se razšla v zavesti, da so na svetu še poštenj ljudje. * Pogumen mladenič, živahno zanimanje je vzbudil v Nonantoli pri Modeni 181etni Carlo Sighinolfi. V kraju gostuje cirkus z levi in ravnateljstvo podjetja je razpisalo nagrado za tistega, ki bi se upal v levjo kletko med predstavo. Sighinolfi se je javil ter pogumno prikorakal med leve in se približal krotilcu. Ostal je več minut med zverinami, potem se je zopet olstranil, ne da bi se mu kaj zgodilo. Zaradi tega dogodka je postal Sighinolfi v svoji okolici junak dneva.. * Tujo palačo je prodal. 291etni Giusto Detrucchi je pribežal lani v novembru v Turin, kjer ga je sprejel pod streho neki znanec. Mladenič je gostitelju pripovedoval, da ima v pokrajini pri Novari veliko hišo, ki jo želi prodati. Gostitelj mu je nasedel ter mu na račun prolaje izročil 100 tisoč lir, pozneje pa je ugotovil, da ga je Detrucchi potegnil, zaradi česar ga je prijavil policiji, ki ga je aretirala. * Nov vodovod v Tirani. Tirana dobi, kakor poroča agencija AGIT, nov vodovod, ki bo ena največjih pridobitev mesta pod fašističnim režimom. Načrt za vodovod so pristojni činitelji že proučili ter ga bolo sedaj polagoma realizirali. * V Nemčiji je prepovedano jemati pse v vlake. Z veljavnostjo od 1. aprila etos je po vsej Nemč^i prepovedano jemati v vlake pse, razen službenih. V ta namen mora lastnik psa imeti potrdilo pristojnega oblastva, da sme voditi psa s seboj. * Nemško lutkovno gledališče v Italiji. V Cremoni je te dni nastopila družba nemškega lutkovnega gledališča, ki jo vodi Max Jacob. V prostorih ondotnega GUFa je bila na povabilo zavoda za fašistično kulturo predstava »Fausta«. Iz Cremone se bodo nemški lutkarji napotili še v druga italijanska mesta, ter bodo prav tako predvajali lutkovno umetnost. * Italijanska moda v Švici. Iz Švice poročajo, da so prispeli te dni iz Italije v Švico najnovejši izdelki italijanske mode za spomlad in poletje 1943. Švicarji so sprejeli italijanske modne kreacije z živahnim zanimam jem. * Manifestacija za Italijo v Tunisu. Iz Tunisa poročajo, da je bila tamkaj veličastna manifestacija za Italijo, katere so se udeležili v posebno velikem številu tu-niški Italijani. Zboroval ci so poslali v Italijo brzojavni pozdrav, s katerim izrekajo Domovini zahvalo za njeno skrb in delo. * Junaški rešitelj. 151etni član GILa Enrico Pignazza v Piacenzi se je te dni s čolnom vozil po reki Padu. Med vožnjo je videl, kako je padel 121etni Gaetano Bo-rella v vodo, ki je tam zelo globoka. Neustrašeno je planil v valove in res se mu je po vztrajni borbi z vodnimi vrtinci posrečilo utapljajočega se dečka privesti do brega, kjer je že čakala zdravniška pomoč. * Mož s 115 urami. Ob prihodu letala, ki vozi med Zaro in Ancono. je stopil v An-coni na tla albanski podanik Mustafa Abel ul, ki se je obnašal tako sumljivo, da so ga obstopili policijski agenti ter mu napovedali aretacijo. Na. policiji so Mustafo Ab-dula preiskali in našli pri njem 115 ur, ki jih je hotel pretihotapiti v Italijo, da bi jih tam prodal. Mustafa Abdul se bo moral s svojimi urami vrniti zopet v Albanijo. * Novi rektor Atenea v Pisi. Te dni je bil ustoličen novi rektor pisanskega Atenea prof. De Fazi, ki je član mnogih akai-demij. NI NEVARNO _ Slišal sem, da je vaš oče zbolel. Ali ni morda nalezljiva bolezen? — Ne, niti govora. Zdravnik je rekel, da je preveč delal. ČUDO. — Včeraj sem videl na glavi stoječega goloba. — Beži no. saj to ni mogoče! _ Seveda je. Stal je na glavi Vodnikovega spomenika. DOBRO SRCE K zobozdravniku pride dimnikar voščit mnogo srfeče v novem letu. — Dragi moj, — mu pravi zobozdravnik _ časi so slabi in denarja vam ne morem dati. Pač pa vam lahko brezplačno izderem dva zoba, če hočete. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Za vedno je zapusti svojce trgovec na Vrhniki g. Ciril Malava-šič. Za njim žalujejo Štiri sestre, brat tn drugo sorodstvo. Pcgreb blagega rajnkega bo v petek ob 15. iz hiše žalosti v Kolodvorski ulici ra farno pokopalJšče. — V Ljubljani je preminila vzgojiteljica gdč. Fani Lap.va. K večnemu počitku jo bodo spremil v četrtek ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima b:mo ohranili blag spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše 'skreno s; žalje! u— Lepi sončni dnevi se vrstijo drug za drugim. Od ranega jutra Jo poznega večera pešilja sonce svoje tople žarke na zemljo. Celo za Ljubljano značilnih meglenih juter skoraj ni več. Skladno z lepim vremenom se vsa priroda prebuja k novemu življenju. Naši krilatci so si že izbrali najprimernejša mesta, kjer bodo vzgojili svoj zarod. Pomladnega cvetja je na naših travnikih vsak dan več. Brstje in popje na drevju je tudi iz dneva v dan bolj napeto, tako da bo v bližnjih Ineh ozelenelo prvo drevje. Hladne noči sicer nekoliko zavirajo rast, vendar priroda že sama skrbi za to, da ob morebitni spremembi vremena ne bo prevelike škode. V sredo zjutraj je padlo živo srebro na 4 stop. Celzija pod ničlo, barometer kaže 766 mm in nam obeta še naprej lepo vreme. u— Zmeraj več njiv. Kdor ima košček zemlje, ga skuša umno izkoristiti. Najlepši dokazi umnega poljedelstva so v mestnem središču tn okrog njega, kjer so meščani res obdelali vsako ped zemlje. Na periferiji stiska za preste r ni tolikšna, zato so njive večje. Nekatere nove ulice na periferiji se zlivajo v njive. Ce bo lepo vreme držalo, bodo ljubljanski »kmetje« kaj kmalu zaoral; brazde v plodno zemljo in vsejali seme, ki bo bohetno pognalo. u— Retrospektivna razstava akad. slikarja Saše Šantla v Jakopičevem paviljonu je vzbudila v kulturnih krog!h našega mesta živo pozorrost. Glasbenik jn slikar šantel je značilna osebnost v slovenskem kulturnem svetu. u— šubičeva ulica je postala ena najži-vahnejših prometnih žil našega mesta. Zlasti pešci se rad' poslužujejo skrajšane zveze središča z Bleiweisovo cesto. Cestišče in hodniki so šireki in ravni. Odkar je bij rovi del šubičeve ulice izročen svojemu namenu, sta znatno pridobila na pomenu tudi Beethovnova ur ca in Valvazorjev trg Letos bodo prišli tudi že do izraza nasadi, ki bodo napravili šubičevo ulico še prijaznejšo. u— Klemenčičeve krajine in tihožitja v Kos:vem salonu v prehodu nebotičn'ka bodo razstavljene še nekaj dni. Ljubitelji upodabljajoče umetnosti si jih lahko ogledajo tudi čez praznik. u— Cika Sava nas je včeraj obiskal v uredništvu in naprosil, "da objavimo njegovo zahvalo predvsem dobrotniku, ki mu je za časa bolezni poslal zdravnika, nadalje zdravniku dr. Ivanu Lcgarju za zdravniško pomoč, vsem, ki so mu med boleznijo pošiljali hrano in ga obiskali ter sploh vsem Ljubljančanom, kj so mu na kakršen koli način izkazali kakšno uslugo. Cika Sava je nazadnje izrazil željo, naj pristavimo, da njegov pozdrav in zahvala veljata vsem meščanom razen »dvem hudičevim ženskam«, ki že sami vesta zakaj. Ciko Savo bolezen na pogled ni preveč prizadela, še vedno je orjaške postave. Kakor smo ga bili vajeni videti na ulici. Vidnejši znak prestane bolezni je le bledica na obrazu Simpatičnemu in radodarnemu Ciki Savi želimo, da bi si č'"m prej opomogel in zadovoljno živel med nami. u— Delavska prosvetna prireditev. Po-kraj;nska delavska zveza vabi delavce in nameščence, zlasti pa svoje člane in odbornike in njih družine na delavsko prosvetno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 21. marca ob 4. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti. Na sporedu so pevske in recitacij ske točke. | žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in • cvetja — »»ROŽA«« cvetličarna u— instrukcije in priprava za privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5/in. Diplomirani filozofi nudijo dijakom uspešno pomoč in šolsko pripravo iz vseh predmetov: dopoldne od 8—11, popoldne od 3—6 vsak dan. Priprava je pod strogim nadzorstvom v moderno opremljenih prostorih. Honorar zmeren. Priprava tudi za privatne izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8—11 in od 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-ni. Instrukcije. Spominjajte se slepih! NOV ROMAN DK! NOV ROMAN DK! Ravnokar je izšel in se začel naročnikom dostavljati šesti roman naše zbirke »Dobre knjige«. Je to H. P. Jaccbsen: Risnan iz feretshi-nsifcssreke dsfce: »Borba z bogovi« je zgodovinski roman, ki mu doslej v naši prevodni književnosti menda ni primere. Dogaja se v kretsko-mikenskem času, v veliki kulturni dobi skoro dva tisoč let pred Kristusom, v krajih sončno opojne zemlje in vinsko dehtečega Sredozemskega morja, v vsej barvitosti davno poteklega življenja. V teku živo razgibanega in nenavadno napetega, krepko oblikovanega dejanja se nam odpre svet običajev, bivališč, noš in navad predhodnikov starih Grkov. Junak romana je kraljevič Nakari-tos, sin mikenskega kralja Agesilaja, junakinja pa kraljična Ariatani, lepa hči kretskega kralja Haramada. Večno lepa zgodba o njuni ljubezni, ki premaguje najtežje ovire in klubuje bogovom samim, dela roman čudovito sodobnega, kar po svojem nastanku tudi res je. V »Borbi z bogovi« je resničen pesnik prikazal grški svet, kakršen je bil pred 3500 leti. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatičnih dogodkov. To pa ni tista površinska napetost, ki uteši bralca samo v trenutku in jo takoj spet pozabi: ona učinkuje v globino in ohranja v bralcu željo, da knjigo spet in spet bere na novo in doživi tako vso krasoto tega dragocenega mozaika, ki se iskri od sončne barvitosti velike kulture kret- sko-mikenske dobe. * Roman »Borba z bogovi« ima 264 strani ter se dobi v broširani in vezam izdaji. Naročniki ga dobe tako, kakor so ga naročili. Nenaročniki si ga lahko nabavijo v knjigarnah ali v upravi naših listov v Narodni tiskarni. — Vezana knjiga velja 25.— lir, broširana pa 10.— lir. Prihodnji zvezek DK bo izšel v drugi polovici aprila in bo prinesel prvi del svetovno znanega romana o Indiji »Veliko deževje«. Drugi del bo sledil v začetku maja, v juniju pa bodo naročniki dobili privlačni roman iz sodobne družbe »NIHČE SE NE VRNE«, delo popularne italijanski pisateljice Albe de Ces p.e des. — Naročite se na »Dobro knjigo«! Iz Spodnje štajerske Obratna nezgoda. 161etna tovarniška delavka Marija Bračkova iz Maribora, se je ponesrečila med delom. S stružnice ji je od-letel kos železa v stegno. Prepeljali so jo v bolnišnico. Pri šesti cestni zbirki so na Spodnjem štajerskem nabrali: v celjskem okrožju 92.000 RM (lani 77.312), v mariborski okolici 46.000 (42.816), v Mariboru 92.000 (63.628), v Ljutomeru 17.000 (12.395), v Ptuju 52.000 (38.958), v Brežicah 27.000 (20.267), v Trbovljah 20.000 RM (lani 17.595). Gostovanje gojencev glasbene šole iz Gradca v Trb°vljah. Pod vodstvom rektorja Državne glasbene visoke šole v Gradcu dr. Feliksa Oberborbecka je prišla v Trbovlje gostovat skupina gojencev. V dvorani Heimatbunda je kvartet zaigral nekaj Mozartovih skladb, pevci pa so zapeli nekaj njegovih pesmi. Promocija. Na graški univerzi je bil pro-moviran za doktorja vsega zlravilstva Herbert Holler, sin strojevodje v pokoju iz Maribora. Tovorne liste in druge tiskovine je treba pisati z latinico. Nemški listi objavljajo poziv vodje državnih železnic, po katerem morajo biti tovorni listi in vsake vrste tiskovne, ki se uporabljajo v železniškem prometu,' pisani z latinico, češ da mnoge pomožne moči na železnici ne znajo čitati gotice. lje. Obvezniki so bili razdeljeni v skupine po 150 oseb, ki vsaki pripada zdravnik. V bližnjih dneh bodo prvemu transportu sledili še nadaljnji. Vojaški oder v Beogradu z uspehom uprizarja veseloigro »Ljubezen je stvar sreče«, ki jo je napisal Reinhold Bernt. Pred preosnovo marionetne jugoslovanske vlade v Londonu. Beograjski dnevnik »Donauzeitung« poroča, da je treba pod pritiskom Moskve v kratkem pričakovati preosnovo emigrantske jugoslovanske vlade v Londonu. V ta namen je bil po poročilih šve Iskih listov pozvan iz Amerike bivši hrvatski ban šubašič. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 18. marca, ob 17.30: Ples v Trnovem. Red Četrtek. Petek, 19. marca, ob 17: Primer dr. Hirna. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdoL Sobota, 20. marca, ob 17.30: Veliki mož. Red B. OPERA Četrtek. 18. marca, ob 17: »Thajs«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek. 19 marca, ob 14 Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Cene od 20 Lir navzdol — Ob 17: Beg iz Seraja. Izven. Prvi nastop Nade Stritarjeve sopra-nistke. — Cene od 28 Lir navzdol. Iz Srbije Odkrito komunistično skrivališče. Organi srbske varnostne policije, so v neki vasi blizu Cačka odkrili skrivališče okrožnega komiteja komunistične stranke. Na posestvu nekega kmeta je bilo podzemsko skrivališče, ki je služilo tudi za skladišče orožja in municije. V njem so našli velike količine propagandnega materiala. V zvezi z odkritjem skrivališča so oblastva v čačku izvršila mnogo aretacij. Prvi transport obveznikov delovne službe. Iz Beograda je v petek odpeljal prvi transport obveznikov delovne službe, rojenih 1. 1917. do 1921. V Boru bodo ostali štiri mesece na delu. Na dvorišču gasilske vojašnice je bilo zbranih 750 mladih mož, ki jih je nagovoril beograjski župan Jovanovič. Vsak izmed delovnih obveznikov je dobil na pot kilogram kruha, pol kilograma slanine, četrt kilograma salame, četrt kilograma šunke in pol kilograma sladkorja. Razen tega je dobil vsak tudi delovne čev- Radio Ljubljana ČETRTEK 18. MARCA 1943 XXI. 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved čas»- — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.45: Pesmi in romance. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10; Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Vojaške pesmi. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče »Cetra«. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: -Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert orkestra »Cora«. 21.00: Simfonični koncert, voli dirigent Victor de Sbato. 22.10: Predavanje v slovenščini. 22.20: Pesmi za vs» okuse, vodi dirigent Segurini. 22.45: Poro čila v italijanščini. ga je imela pri nastanku ahajske civilizacije Kreta. Raziskavanja, ki so se v zadnjih petdesetih letih izvršila na trojnem področju arheologije, prazgodovine in antropologije, piše de Reynold, so daleč od tega, da bi nam dala odločilne izsledke, če so taki sploh mogoči. Nedvomno pa so skrajšala razdaljo med nami in začetki naše civilizacije. Danes ne gledamo več na problem grške in rimske kulture tako, kakor v času klasične zgodovine: v teh dveh kulturah ne vidimo osamelega in izjemnega pojava, marveč nadaljevanje in medsebojno oplo-janje. Da se izoblikuje in razvija neki narod in da nastane neka civilizacija, ne zadoščajo samo njegove posebnosti in njegova izvirnost: k temu pripomorejo tudi vsi drugi odnosi — vojni ali mirovni, vseeno — z drugimi narodi, predvsem s sosedi, pa tudi s tistimi, ki bivajo na mejah narodovega obzorja. Grška civilizacija takisto ni delo.ene same rase, zakaj položaj grških tal tega sploh ne dopušča. Ali je treba še opozarjati, da so obstajale že tedaj evropska, azijska in otoška Grčija; da je bil Grk pomorščak (grška thalasso-kratija), trgovec in kolonizator, ter na razsežnost in zapletenost egejskega področja? Grška je bila samo ime za sikupnost raznorodnih ljudstev, ki sta jih povezala skupaj jezik in duh. Raznorodnost ljudi je bila najboljša rodovitna prst za onovitno omiko. Grčija je sicer plačala to svojo slavo s politično slabostjo, vendar se po pravici vprašujemo, ali bi se bil helenizem sploh povzdignil do svoje univerzalnosti, če bi ne bilo v grškem ljudstvu korenite različnosti? Ako pa razdelimo ves donos te raznorodnosti na dva osnovna tipa, vidimo, da je Grčija čudovit uspeh sodelovanja med severnjaki (Nordijci) in Sredo-zemci (Mediteranci). Prav zaradi tega se pojavlja kot Protoevropa, kot najstarejša podoba bodoče skupnosti evropske civilizacije. Cim bolj se bo sproščala vplivov Azije, bolj se bo uveljavljala ta njena vloga. V času, ko se sredi viharnih bojev za bodoče lice civilizacije obnavlja zavest evropske skupnosti, je poučen tudi takle pogled v dobo, ko je v težkih krizah nastajalo jedro vse naše omike. Naš jezik Jezikovna paša 61. Boleč — Bolesten — bolezenski (patološki). »Ako vpliva bolestna '"zprememba na posledice nezgodnega dogodka.« Tako nekdo razlaga določila o nezgodah. Menda je ni bolj skrotovičene slovenščine od one, ki jo imajo naše zavarovalnice. Poškodba, ki boli, je boleča; žalostna vest, ki nas zateče, je bolestna — bolečina je torej telesno, bolest pa duševno neugodje! Zgoraj pa je misleno, da bolezen, ki je obstajala že pred nezgodo, vpliva nanjo in naopak n. pr. če nezgoda zadene človeka s sladkorno boleznijo, je stvar drugačna, kot če zadene poprej zdravega človeka; to pa ni bolestna, marveč bolezenska izprememba! Takisto: bolezenski znak, pijanost. ljubosumnost. 62. Posledica nezgode. »Posledica nezgodnega dogodka.« Ali je mogoča še večja nerodnost v izražanju! Ali ni lepše in vsaj tako točno, preprosto: posledice nezgode. 63. Okužim se s čim. »Kakor znano, danes lahko točno ugotovimo, dasi je bil kdo nakužen za tbc ali ne.« Tako berem v higienskem članku. Nemec pravi: mit Tuberkulose ange-steekt. To prevajati z »nakužen«, je približno isto, kot je napravila ljubljanska anatomija, ki je rekla za angewachsen »na-raščen«. ko vendar pravimo okužen s čim in priraščen na kaj. Gornji stavek bi se potemtakem pravilno glasil: dali je bil kdaj kdo okužen z jetiko ali dali je kdo kdaj obolel na jetikl. Okužiti ali celo nakužiti se »za čim« — to je pa jezikovna zabloda! 64. Oboleti, bolehati, bolan biti na čem — umreti za čim. O tem sem že ponovno govoril, največ v Zdravniškem vestniku 1941 št 3. V Kliničnem besednjaku je parkrat v tem zmeda — so pač razne roke oblikovale njegovo končno podobo. V Popravkih in dopolnitvah (Jutro 20., 21. II. ter 3. III. 1942) sem nanjo opozoril. Kdor si takrat Kliničnega besednjaka ni popravil, najde v njem celo upravičilo za napake, ki jih grajam. 65. Kirurgična operacija. »60.000 kirurških posežkov.« Tako nekdo fantazira o številu operacij, ki jih naj bi bil nekdo napravil v svojem življenju. Blagor mu. kdor to verjame! Kdo in kako jih je pa štel? »Kirurški poseg« ali »kirurški posežek« je doslovna prestava nemškega chirurgi-scher Eingriff. Po slovensko rečemo: ki-rurgična operacija ali na kratko operacija, kadar je iz zveze jasno, za kako operacijo gre. Dr. Mirko černič. ZAPISKI Petdesetletnica kiparja Lojzeta Dol;narja. Te dni so listi priobčili vest. da obhaja 19. t m. petdesetletnico odlični slovenski k:par Lojze Dolinar. ki biva v Beogradu. Vest pa je za mesec dni prezgodnja, zakaj po SBL se je Dolinar rodil 19. aprila. Nedvomno se bo torej okrog 19. aprila nudila prilika, da se naša javnost spomni dela in zaslug uglednega umetnika. Iz italijanskega slovstva. Alberto Frat-tini je spisal daljšo študijo »Poesie di Leopardi«, v kateri se vrača k nekaterim vprašanjem neugnano mikajoče pesniške zapuščine velikegf recanatskega roiaka. — Antonio Bruers je izdal pri Zanichelliju knjigo svojih »Saggi sulla letterabira ita- liana e straniera«. — Pri Bompianiju j* izšla filozofska knjiga Giovanija Getto: »Storia delle storie letterarie«. — Pri Mednarodni knjigarni Leo Lupi v Neaplju ji izšla Severia Cilibrizzija »Storia parl<*~ mentare, politica e diplomatica dltalia*. — Gu:do Gonella je spisal knjigo: »Pro-supposti di un ordine internazionale«. — Ettore Valerio in Zara Algardi sta izdala monografijo o avtorskem pravu »II diritto di autore«. — Izšla je nova izdaja knjige Giuseppe Ferrarija »La disfatta della Francia«, s članki, ki so izšli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a jim sedanji položaj Francije daje neko novo aktualnost Ferrari je videl že tedaj v Tretji republiki počasni zaton francoskega mednarodnega vpliva in evropske moči. — V Mondadorijevi zbirki »Lo specchio« sta izšli zbirka krajše proze D:na Buzzatija »I sette messaggeri« in potopisni eseji kritika Em:-lia Cecchija z Grške »Et in Arcadia ego*. Režiserski naraščaj v Rimu. V najnovej^ šem zvezku časopisa »II Dramma« ie izšto poročilo o zanimivi produkciji mladih režiserjev. učencev na Kr. Akademij; drn-matske umetnosti v Rimu. Produkcija je bila prejšnji mesec v študiju »Duše« pofl vodstvom profesorja za režijo na tej Akademiji, Guida Salv:nija. Mladi režiserski kand:dati so preizkusili svoje sposobnosti v treh enodejankah: Pirandellovi »AlPusci-ta«, Alargonovi »II capello a tre punte« in Čechovj »La nozze«. Prvo Je zrežiral Vladimir Kos, učenec Negrija in Gas*-manna. drugo Mario Landi. tretjo pa Ni-colo Accursio Di Leo, slednj: ob sodelovanju souče^cev. med kateremi sta bila R<»-vat in Božič. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „Jutrov" ffglasni oddelek! llčjott paradižu vske delte za r\ ~*a jugovzhodu nnšega kontinenta, tam, - temni valovi čmega m:rja oblivajo xno obalo, je še košček samotne deže- '-"3, kjer se človek še ni dodobra vgr.ezd'1 i je zaradi tega ostala nemoteno pribeža-e mnogoštevilnih gostov iz živalskega ta. Posebno skupina divje zaraslih oto- - v š r ki strugi Donave je med ptič-svotcni močno priljubljena, P-nava ie v svojem spodnjem teku po-: ;omo. drugačna voda kakor smo mi va-na£ h rek. Razčlenja se v nešteto ro-ov. ki je vsak izmed njih ploven za to-ladje. Ob obrežju se menjujeta med r> •dovltna zemlja in stepa. Na tem-g .'i<-;h v ozadju opaz:š nešteto mlinov veter kakor da bi se vzpenjale v nebo te krr. 'e znač lne rastline. Mogočni ve-?k loči besarabsko ravnino od rodovitne brudže. Nedaleč od kmetov na polju 1 ko vidiš črne št:rklje in slišiš zateg-r ione klice drugih ptičev. Mestece Tulcea skriva v sebi vso ljub-pokrajine. Pod slikovitimi krovi hiš živi tudi nekaj tirolskih otrok, ki so tod našli zatoč šče, ob edini cesti pa srečuješ rumunske kmete v pisanih oblačilih, poleg njih može s turbani in žene v lesenih copatah, ki nosijo vodo iz vodnjaka. Na vsak korak srečaš tudi potomce slovanskih plemen v značilnih ruskih srajcah in ovčjih kožuhih. Zdi se, da vse skupaj družijo vroča pijača, tobak in sladkarije, čeprav so različne vere in govore drug jezik. Tod žive med drugimi Lipovani, pripadniki ruske sekte, ki je nekoč morala na ukaz carja zapustiti svojo domovino. V novi domovini no se tako udomačili, kakor da so že od nekdaj gospodarji donavske Delte s svojim neizčrpnim bogastvom na ribah in ptičih. nim živalskim zatočiščem, če ne hl imel snreKega vodstva domač na. Edinstveno le takšno potovanje. V ozkem čolničku drsaš po vodni gladini, k: jo tu in tam prekinja kopnina, tako da se ti zdi, kakor da te svojem novem pribežališču začnejo spet z valjenjem. Razjedajoč karroonmov iztrebek uničuje drevje in grmovje ter razširja hujši smrad kakor prihaja iz kletk, v kater-h prebivajo zveri. S svojo okolico so stalno v sporu. Uničujejo svoje male sosede, zato pa imajo v večjih svoje sovražnike. Mtaogo boTJ piijazno je med Amgtmi pticami. Po številu druga vrsta bo čaplje. Zlasti mnogo je majhnih nočnih čapelj. Slabe volje in prhutajoč sprejmejo neza-žedjene obiskovalce, segajoč e kljuni po ra- Pelikani črna štorklja Težko si predstavljamo, kakžno bogastvo ekrivajo v sebi nešteti rokavi tn prekopi, ki se cepijo od Donave in jo spet spajajo. Pogosto so ta stranska vodna pota težko dostopna in prav zaradi tega nudijo varno pribežališče številnim vrstam ptičev. Tujec seveda sam ne bi našel dohoda k omenje* nosijo v nosilnici. Voda Je tako Cista, da se vidi dno. Voziš se mimo celih gora povodnih cvetlic, srebrno lesketajočih se močvirnih rož in brezkončnih vrst zlatorumenih vodnih lilij. Skrivnostno te vabi priroda: kakor upogljivo jeklo se zasveti na rečnem dnu vitka riba, spet malo korakov naprej pa zagledaš prijazno gesko, obdano s svojim belim mladim rodom. Nenadno se primeri nekaj presenetljivega: iz bičja se dvigne skupina temnih ptičev, obkroži v loku pokrajino ln se počasi z negotovimi udarci peroti oddalji. Toda šum in čivkanje ne ponehata. Med dra-čjem je vse polno gnezd, iz katerih prihajajo jokajoči glasovi nebogljenčkov. Valjenje ie v polnem teku. Jate ptic se neprenehoma dvigajo, tako da je nebo skoraj zatemnjeno. Pozoren opazovalec lahko vidi. da je med krilatimi prebivalci na desetine različnih vrst. Ob naših domačih vodah vidimo le redke izmed povodnih prebivalcev donavske Delte. Najštevilnejši so kormorani, poleg galebov najmanjši, pa tudi najnevarnejši med mnogobrojnimi povodnimi roparji. Tak odrasel krokar požre dnevno tolikšno količino rib, kakršna bi zadostovala za kosilo štiričlanski družini. Sploh so kormorani neverjetno razsipni in požrešni. Svoj m odurnim mladičem prinašajo vse preveč plena, ki ga najbrž more iz gole naslade.. V zanikerno gnezdo, ki je največkrat ukradeno, znese samica do roba polno jajc. če se kormoranom zgodi kaj hudega, tedaj navadno zapustijo kraj in gnezdo in v dovednih rokah. Težje se pride do svilnatih čapelj, ki bodo najbrže v bi žnji bodočnosti izumrle. Morda prav zaradi tega silno skrbno vale svoje mladiče in so jim potem naboljši redniki. V njihovi bliž ni prebivajo posebne vrste čapelj. rumeni rangart imenovane, katerih mladiči se komaj razlikujejo od ostalih. Nekaj posebno redkih gostov Balte, kakor pokrajino imenujejo domačini, lahko vidiš samo od daleč — boječega kalpetra, črnobelega ib sa, sveto ptico z Nila in pelikana. Slednji se ne zadovoljuje z običajnim lovom, ampak s samico in mladiči zajezi del struge in uprizarja potem prave pogone. Na nadaljnji pet vi^iš še nove in nove vrste v strahu dvig;.j čih se ptic in opaziš marsikaj zanimivega iz njihovega življenja. Tako na primer lahko občuduješ redko obliko gnezda plašice, kijast~ z vrha vrbe viseče gnezdo, ki nudi najboljše varstvo pred pogostimi poplavami Siva gos in sivi jastreb pa rada zaupata svoj zarod neke vrsto mlečku, k! pri nastopajoči vccli tako hitro raste, da prebivalci v gnezdu ne morejo utoniti. Ves čar ptičjega ž vljenja v Balti je dr. B~rnatzck pcsnel za film, ki se bo v kratkem predvajal v kinematografih. Na levi: ameriški kormoran; na desni .angleški kormoran v svatovskem oblačilu Križem sveta Lep uspeh italijanskih modnih vzorcev v Švici. Glavna italijanska modna podjetja so priredila v Švici bogate zbirke modnih vzorcev za pomladno in poletno sezono 1943. Kakor poročajo švicarski listi, so dosegle omenjene zbirke velik uspeh. Nakup modelov in tkanin je bil zelo živahen, kar priča o visoki stopnji izpopolnitve ter kvalitete italijanske oblačilne industrije. Belgijske strežnice za nemške 1 a zarote. Iz Anversa se je odpeljalo v Hamburg 24 belgijskih deklet, ki jih bodo nastanili kot strežnice v nemških vojciških bolnišnicah. Strežnice so absolvirale predpisano skušnjo v Spaju. V teku marca olrine iz Belgije v Nemčijo druga skupina belgijskih bolničark. Velika nemška umtnostna razstava zaprta. Po 33 te ".nih je bil;., kakor poročajo nemški listi, zaprta velika nemška umetnost razstava za lansko leto. Razstsvlje-nih je bi1 o 1850 del 950 nemških umetnikov, ki si jih je ogledalo 846.674 ljudi. V primeri s prejšnjim letom je razstavo obiskalo 14=1.446 več oseb in skoro četrt milijona več k kor leta 1940. 66o/ft razstavljenih del je bilo proetanih za 3,893.321 mark, nasproti 800.000 markam v prejšnjem letu. Veliko je bilo povpraševanje po reprodukcijah. 820.700 poštnih kart, 1450 umetniških n tisov in 40.824 umetniških časopisov je bilo prodanih med razstavo. 325.000 kosov razstavnega kataloga je že mnogo pred zaključkom razstave zmanjkalo. Sanje, ki jih je potrdila resničnost izpolnitve. Iz Va'enze poročajo o zelo zanimivem defMkrr. 55-^etna kmetica Ka-rolina Por^cH > k^on Peccetto je sanjala, kako jo je krer^a k sebi njena 52- letna sestra Matilda, poročena Poggo, ki je ležala v agoniji v postelji. Porcellijeva je bila zaradi sanj zelo razburjena ter je o njih pripovedovala svojemu možu. Čez nekaj ur se je že pokazala resničnost sanj. Prejela je namreč brzojavno sporočilo svojega svaka, naj takoj odpotuje v Savono, ker jo želi videti njena nevarno obolela sestra _ Razstava italijanskih umetniško obrtnih izdelkov v Stockholmu. Umetnostni nadzornik v švedski prestolnici je objavil in razglasil, da bo odprta prve dni aprila v stockholmskem nacionalnem muzeju razstava italijanskih umetniško obrtnih, predvsem steklenih in čipkarskih izdelkov, ki imajo svoj sloves po vsem svetu. Epidemija pegavca v Maroku. Nemški listi poročajo, da je po vsem Maroku zavladala epidemija pegavca, ki se je po zadnjih poročilih razširila tudi na ameriške čete. Prepovedano kupovanje in prodajanfe zlata na Madžarskem. Budirrpeštanska vlala je izdala odlok, ki prepoveduje izdelovanje, kupovanje in prodajo vsakršnih predmetov iz zlata. Draguljarne in zlatarji morajo prijaviti vse z: loge zlata, s katerim razpolagajo. Zaenkrat je dovoljena samo prodaja zle [tih prstanov za novoporo-česnee. Lov na risa. Pri Kiteju na, severni spretni Nemški listi poročajo: Po določbah nemšKcga gospodarskega ministra se morajo v Nemčiji zapreti samo bari in zabavišča, vsi ostali hotelski in gostinski obrati pa ostanejo odprti, to pa zategadelj, ker morajo biti sobe in postelje na razpolago ne samo poklicnim potovalcem, lemveč tudi pripadnikom vojske, ki so potrebni zdravljenja v tem ali onem kraju. V zvezi s temi ukrepi se zamenjajo moške moči z ženskimi silami, ne da bi zaradi tega bila podjetja v svojem obstoju ogrožena ali oškodovana. V hotelih, prenočiščih in drugih obratih se morajo moški umakniti ženskemu osobju. Pri dvigalih, v kuhinjah, telefonskih centralah in pisarnah ne bodo za naprej gostom na razpolago nobene osebe, ki so nudile gostom posebne vrste ugodnosti. Tako na primer odpadejo v bodeče v imenovanih podjetjih prodajalci časopisov, tobačnih izdelkov, vratarji, voditelji po hotelih itd. Za delo v pisarnah bodo upor abili v prvi vrsti vojne invalide. Hotelske godbe so morajo razpustiti, kapele ki svirajo gostom v zabavo odpadejo in ostanejo samo v takšnih obratih, kjer imajo eksistenčno privlačnost za podjetje. Postrežba v sobah se sme nuditi samo bolnikom, ki so navezani na posteljo. V bodoče odpadejo vse zabave in podobne prireditve. Gostije se ne smejo več prirejati. Kje se pokaže potreba, se sme namesto gostije prirediti preprosta južma, toda pri vsem tem je treba upoštevati določbe policijske ure. Tudi strežno osebje, ki pomaga potnikom ob prihodu ter odhodu vlakov, sme opravljati takšno službo le v najnujnejših primerih. Hotelski sli se ne smejo več uporabljati za pota izven hotela. Prav tako odpadejo strežaji v posebnih nadstropjih, sobarice in domači hlapci. »Ne morem vam povedati, kako hudo mi je za vse to, kar se je zgodilo,« je izprego-voril major, »pa saj sem vas opozoril, slovesno opozoril.. .« Nisem ga pustila govoriti. Nihče ni mogel predvidevati tega, kar se je zgodilo. A naj je bilo odkritje še tako strašno, bilo mi je ljubše kakor pa da bi morala živeti še nadalje v negotovosti. Vrnila sem se na edino misel, ki me je ta trenutek zanimala. »MoJ mož!« sem dejala, »govoriva o mojem možu. Kdo ga je pripeljal sem? Ali se je bil vrnil v hotel in ga je skrbela moja odsotnost?« »Da, vrnil se je prej, kakor Je nameraval; bil je vznemirjen, ker vas ni našel, pa je šel k Benjaminu. Ne vem, kaj mu je dejal vaš stari prijatelj, vem le, da sta on in Benjamin skupaj prišla sem.« Ta razlaga mi je zadostovala. »Ali se Evstahij ne jezi na vas?« sem vprašala. »O ne, moja mlada pevka mu je natanko popisala, kako se je vse dogodilo, a ne ona ne zdravnik ne poznata pravega razloga vaše omedlevice. Oba sta prepričana, da ste imeli živčni napad in da je vašemu možu v resnici ime Woodville. Evstahij mi je le očital, zakaj sem vas pustil v svojo hišo; toda huje je to, da trdovratno vztraja pri svoji izjavi, da vas je ta dogodek popolnoma ločil od njega. »Najino srečno življenje v dvoje je zdaj končano,« mi je dejal, »zdaj, ko ve, da sem bil v Edinburgu obsojen zaradi zastrupitve svoje žene.« Trudom a sem se dvignila. »Evstahij torej misli, da dvomim vanj? Pomagajte ml, da vstanem! Kje je? Naj ga vidim, hočem ga videti!« Toda po teh besedah sem omahnila nazaj na divan. Major je nalil čašico konjaka in me silil, da ga popijem. »Videli ga toste, obljubljam vam to, toda najprej se še malo odpočijte. Ne bo tako lahka stvar, pripraviti ga, da se vrne. Odšel je, čim je opazil, da ste ga pogledali. Skušal sem ga prepričati, ga pregovoriti, a odgovarjal mi je eno in isto: »skotska sodba! Sodba škotskega sodišča!« »Kaj pomeni ta škotska sodba?« »Evstahija so sodili na škotskem; škotski zakon pa dopušča, da se lahko sodnik, ako ne ve, ali naj obtoženega obsodi ali osvobodi, izvleče iz zadrege na ta način, da izreče obsodbo »zavoljo nezadostnih do-k&zov,< »Ali je bila v Evstahijevem procesu Izrečena taka obsodba?« »Da. in ta dvom sodišča, pa tudi javnega mnenja, ga teži že tri leta.« Naposled sem razumela... zakaj se je Evstahij pod nepravim imenom poročil z menoj, razumela sem strašne besede, ki jih je bil izrekel, ko me je prosil, naj spoštujem njegovo skrivnost. Znova sem se dvignila; storila sem svoj sklep... obupen sklep, ki ga ta trenutek ne bi zaupala nikomur razen svojemu možu. »Peljite me k Evstahlju,« sem prosila majorja, »dovolj močna sem, da lahko prenesem vsako vznemirjenje.« Major mi je molče ponudil roko in me peljal iz salona v dolgo in ozko sobo, ki Je služila za kajenje. Moj mož je bil sam v tej sobi, sedel je ob kaminu. Vstal je ln me molče pogledal. Major je odšel in zaprl za seboj vrata Evstahij se ni ganil s svojega mesta, da bi mi stopil naproti, jaz sem stekla k njemu in mu ovila roke okrog vratu, on pa se še vedno nI premaknil. »Evstahij nikdar te nisem ljubila tako kakor sedaj!« sem dejala. Nikdar nisem čutila do tebe tako velike nežnosti kakor v tem trenutku.« Osvobodil se je iz mojega objema in ml pokazal stol, naj sedem. .. »Hvala ti, Valerija,« je odvrnil hladno ln zadržano ter sedel. Vstala sem, šla sem mimo njega in seaia nasproti vratom. »Zakaj hočeš oditi? Kako naj te prepričam da verjamem v tvojo nedolžnost? Ako bi mi zaupal resnico tedaj, ko sva si prvič povedala, da se ljubiva, bi se prav tako poročila s teboj. Kako si mogel misliti, da dvomim v tvojo nedolžnost?« »Vse v tebi je ena sama plemenitost, Valerija. Toda jaz vidim dalje od tebe. Vidim to kar bi se utegnilo zgoditi, to, kar bi se' gotovo zgodilo v neusmiljeni bodočnosti.« »Neusmiljena bodočnost!« sem ponovila. »Kaj hočeš reči?« »Ti, Valerija, verjameš v mojo nedolžnost, toda kakšne razloge pa imaš, da mi verjameš, spričo obsodbe sodišča, ki dvomi?« J »Ne potrebujem razlogov, verujem vate, kljub sodišču, kljub obsodbi.« »Toda tvoji prijatelji ne oodo verjeli tega, kar verjameš ti. Ko bosta tvoj stric in tvoja teta izvedela... a prej ali kasneje bosta izvedela... kaj porečeta? Verjemi mi, Valerija, napočil bo dan, ko se bo dvom in strah, ki ga zdaj ne poznaš, naselil v tvoje srce in v tvojo dušo. Ko bi mi ušla prva trša beseda, boš ti v samoti tvoje sobice, v tišini nespečne noči razmišljala o smrti moje prve žene. Spomnila bi se, da sem bil obsojen, da moja nedolžnost ni bila izpričana. Nehote bi me zjutraj pogledala z zadrego v očeh. Ker bi me to spoznanje razdražllo, bi mi morda ušla znova, še bolj trda beseda od prejšnje in ti bi se še bolj živo spomnila, da je bil tvoj mož obsojen zaradi zastrupitve, in najino življenje bi postalo muka. Glej, zato sem te bil opozoril, naj ne iščeš te skrivnosti. Kako naj bi ti stregel, kadar bi zbolela, ne da bi se spominjala tega, kar sem morda storil, ko sem stal ob vzglavju svoje prve žene? Ako bi ti prinesel čašo čaja, bi vzdramll v tebi strašno sumnjo ... dejali so, da sem vsipal arzen v čaj. Ako bi te poljubil, kadar bi šel iz tvoje sobe ... bi te spomnil sodnikovih trditev, da sem zato poljubljal svojo ženo, da bi bolničarke mislile, da jo zares ljubim. Kako bi mogla živeti v takem položaju? Dokler nisi vedela vsega tega, bi bila lahko srečna. Zdaj, ko to veš, je vse končano.« »Ne!« sem vzkliknila. »Zdaj. ko to vem, začenja najino življenje z novim ciljem, zdaj imam en vzrok več, da te ljubim. Pravico imaš do obrazsodbe, ki te bo proglasila za nedolžnega. Cemu si dovolil, da so minila tri leta, ne da bi poskusil doseči revizijo procesa? Prav, storila bom vse, kar se da storiti, edini cilj mojega življenja bo, dokazati svetu, dokazati škotskemu sodišču, da je moj mož nedolžen.« Bila sem navdušena: v sencih ml je razbijalo, glas mi je drhtel. On pa je ostal hladen. Njegove prve besede so se glasile: »Preberi si proces, Valerija ... preberi si proces.« Prijela sem ga za roke. V jezi in obupu sem ga stresla, kolikor so ml dopuščale moči. Stresala sem ga zaradi načina, kako Je govoril in zaradi tega, kako me je pogledal. »Pač, pač,« sem Izpregovorlla, »brala ga bom, vrstico za vrstico, s teboj. V njem mora biti velikanska napaka. Morali so zanemariti kakšno izpoved v tvojo korist; sumljive okolnosti niso bile dovolj razložene; sumljive izpovedi niso bilo dovolj pre-rešetane. Globoko sem prepričana, da bi ponovno skrbno in vestno zasliševanje privedlo do resnice.« Kaj vem, kaj znam! 135. Odkod izvira naša abeceda? 136. Kako se imenujejo Japonski vtteri? 137. Katere živali uganjajo »pt xlel-stvo« t * 138. Krog. Vsak gumb ura V 18. in 19. stoletju je bila urars^a obrt zelo razvita. Urarji so tekmovali med seboj kdo bo Izdelal lepšo uro. V ure so vde-lavali razne dragocene predmete. Prstani, v katerih so bile vdelane drobne uie, so bili zelo priljubljeni. Končno so prišli celo na misel nositi ure vdelane v uhane. Seveda je ostalo pri tem odprto vprašanje kakšno korist bo imela dama od take ure. sij je sama ni videla, ali pa je morala sneti uhr.n, če je hotela pogledati na njo. Mlajši bra« Ludvika XVI. Karel X., ki je vladal do lc ta 1830., je imel posebno dragoceno državno oblačilo, okrašeno z mnogimi gumb: in v vsak gumb je bila vd3.?na drobna ura. Naloga njegovega komurnika je bila na-v.jati vse te ure. Napoleonovega 'mecr, ni poznal Približno leto dni po kronanju cesr ? ko je bil Napoleon na višku svoje slave je dejal nekega dne svojemu komorniku Rad bi vedel, če je v nacionaliziranem svetu še človek, ki mojega imena ne pozna. Ce bi našli takega človeka mi morate to povedati. Kcmornik se je začel zanimati ---------------j-----------1' srrecii za j.j bi Napoleonovega imena ne Ladoškega jezera je pred kratkim nek do- ! p^p^j jn nj jih bilo treba daleč iskati mačin ustrelil risa, težkega 17 kg. Roporico so najprej op;izili v okolici v:si ter so jo v ugodnih vremenskih razmerah zalezovali dve uri, potem so jo ustrelili. Ris je postal na Finskem zelo re^ka žival ter živi posamič samo še v p. ielih Vzh~dne K re-lije. V samom pariškem predmestju je našel skromnega obrtnika, ki je živel ločeno od sveta in se ukvarjal samo z lesorezi. M~ž ni riče^ar ved"l o vel'ki fran^slei revo'u-c'ji in o smrti Ludvika XVI. Tudi o Napo1 eonu ni ničesar slišal in njegovo ime irm je bilo povsem tuje. Sledečo Črke : 10 a. 1 c. 2 d. 3 e, 2 g, 2 i, 2 k, 11, 1 m, 2 n, 1 p, 2 s, 11, 1 v, to je skupaj' 32 črk, vstavi v zgornji krog namesto tečk tako, da boš č tal v radialnih vrstah: 1—5: vrsto zemljevidov. 2—6: kraj, kjer je Kar premami svojega deda Astiaga, 8—4: tropsko rastlino, 7—3: kraj. kjer spravljamo drva. Vsaka beseda ima po 9 črk, če upoštevamo srednjo črko R, ki je vsem skupna in že postavljena na svoje mesto. • ♦ * Rešitev nalog 16. t. m.: 131 »Diskobolus« je po naše metalec diska, tiste športne discipline, o kateri pravijo, da je bil nje početnik starogrški športmk Miron (5. stoletje pred našim šteriem). 132 Izumitelj očesnega zrcala Je bil slavni fizik Hermann von Helmholtz. 133. Shakespearov zamorec Othello je junak dveh italijansk'"h oper, ki sta jih zložila Rossini in Verdi. * 134 Število »30« (6 X 6) — 6 = 30. /5 X 5) + 5 = 30, 3S + 3 = 30. Naročte se m romane DOBRE KNJIGE! ZA SMEH IN KRATEK ČAS NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA — Oprostite, že dva dni čakam tu, pa nisem videl še nobenega vlaka, — pravi potnik postajenačelniku. — Res je, toda jaz sem upokojeni postaje-načelnik in na svojo h šo sem pribil desko z napisom »Postajališče«, da bi imel vsaj iluzijo, da sem še v službi. RVSENSOVO PRESENEČENJE Nekega dne je vstal stari Rubers iz groba in odšel v Rubensovo dvorano dvornega muzeja. —- Zelo lepo, — je dejal. — twls povejte mi, gospod ravnatelj, kdo je vse to naslikal? • OLAJŠEVALNA OKOLNOST Sodnik vpraša obtoženca, če more povedati še kaj kar bi se lahko smatralo za olajševalno okolnost Obtoženec: — Da, gospod sodnik prosim, da se upošteva mladost in neizkušenost mojega zagovornika. PRED SODIŠČEM Sodnik: — Obtoženec, kako Je mogoče, i a ste se tako napili? Obtoženec: — Zašel sem bil ▼ slabo družbo Bili smo štirje ln popili smo steklenico žganja Trije izmed navzočih so pa bili abstinenti • V ŽENITVENEM URADU. Zenitni kandidat: — Rad bi mlado, lepo m bogato ženo. Upraviteljica: — Razumem: vi hočete imeti ženo. ki bi vas v vsem dopolnjevala. o DOBER UČENEC Jurček bi zeio rad imel sestrico. — Potrpi malo, — mu pravi nekega dne mati. — Ce boš priden, jo dobiš. — Kdaj pa? Jutri? ... TUDI IZHOD. — Kaj praviš, kaj naj storim? Ponoči smrčim tako glasno, da se od tega sam večkrat prebudim — Nič lažjega. Hodi spat v sosedno sobo, pa boš imel mir. • ZAMORSKA SLUŽKINJA Goepej ravnateljici so poslali iz posredovalnice za služkinjo čistokrvno zamor* ko. — Ali imate radi otroke? — Jo vpraša. — Pa še kako! Posebno pečene z zeljna-to solato, — odgovori zamorka — ln pokaže ostre, bele zobe. .i,- J - 'f v- , v S tanBke fronte: italijanski protitankovski top, pripravljen na strel proti sovražnim oklopnikom ŠPORT MedMske športne igre Zadnji izidi v tekmah v odbojki med raznfmi zavodi Ljubljana, 17. marca Tiskom" urad Fašistične zveze sporoča: Tretje kolo medšolskega turnirja v odbojki, ki je bilo odigrano 13. marca, se je končalo z naslednjimi rezultati: SKUPINA A (MOŠKI) Učiteljišče je premagalo Trgovsko akademijo 10:3. 10:2, Srednja tehn čna šola je premagala klasično gimnazijo 6:10. 10:0 10:4, II moška realna gimnazija je premagala IV. moško realno gimnazijo 10:6. 10:1, in I. moška realna gimnazija je premagala III. moško realno gimnazijo 7:10. 10:2, 11.9 Stanje: Srednja tehn čna šola 6 točk. klasična gimnazija. I moška realna gimnazija. II. mo= ška realna gimnazija in učiteljišče pc 4 točke. IV. mošk realna gimnaz-ja 2 točki. III. moška realna gmnazija in Trgovska akademija po 0 točke. SKUPINA B (MOŠKI) L mešana meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 10:0. 10:1. II. moška meščanska šola je premagala II. mešano me-čansko šolo 10:6. 5:10. 10:5. II. mcška realna gimnazija je premagala klasično gimnazijo 10:6 7:10. 10:7 IV moška realna gimnazija je premagala I. moško meščansko šolo 10:2. 10:3 in I moška realna gimnazija je premagala III. moško realno gimnazijo 12:10 10:6. 10:5. Stanje: I mešana meščanski? šola 6 točk klas čna gimnazija, II. moška realna gimnazija IV. moška realna gimnazija. II. moška meščanska šola in I- moška realna gimnazija po 4 točke, III. mešan meščanska šola 2 točki. III. mo» ška realna gimnazija, I. moška meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 0 točk. SKUPINA C (ŽENSKE) Trgovska akademija je premagala učiteljišče 0:10, 11:9. 12:10, Trgovska šola jt premagala II. žensko realno g mnazijo 10:7. 10:2, I. ženska realna gimnazija je premagala obrtne šolo 10:1 10:7 in Trgovska šola je premagala I- žensko realno gimnazijo 10:2. 5:10 10.4 Stanje: Trgovska akademija in Trgovska šola po 6 točk, I. ženska realna gimnazija 4 točke, učiteljišče 2 točki, obrtna šola n II. ženska realna gimnazija po 0 točk. SKUPINA D (ŽENSKE) I. mešana meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 12:10, 10:4, II. ženska meščanska šola je premagala II. mešano meščansko šolo 7:10, 12:10, 10:1. II. ženska realna gimnazija je premagala I. žensko meščansko šolo 10:0, 6:10, 10^5 in I. ženska realna gimnazija je premagala klasično gimnazijo 10:5, 5:10, 10:0. Stanje: I. mešana meščanska šola 6 točk, klasična gimnazija I. ženska realna gimnazija in II- ženska realna gimnazija po 4 točke, I. ženska meščanska šola, II. ženska meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 2 točki in III. mešana meščanska šola o točk. Dva pravniška dogodka Table-teniški turnir na Kodeljevem, nogometna tekma v šiški Športno življenje pri. nas se bo polagoma le razmajalo. Za jutrišnji praznik sta se priglasila dva prireditelja na dveh različnih terenih. SK Mladika bo po tradiciji letošnje zimske sezone izvedla še en table-teniški turnir za prvenstvo Most in Kodeljevegia. — Igrali bodo v naslednjih disciplinah: moštva,, posamezniki in pari. juniorjev ter posamezniki seniorjev, po možnosti pa tudi mešani pari. SporeJ se začne na praznik popoldne ob 14. in se bo nadaljeval v petek dopoldne ob 9., potem v soboto popoldne ob 15. ter zaključil v nedeljskih dop. urah. Za turnir so prijavljeni vsi najboljši ljubljanski igralci, tako da obeta biti kar se da zanimiv. Vstopnima bo nizka. Razen table-teniških igralcev pa. se bodo jutri, prvič letos, v popolni tekmi pokazali tudi nogometaši. Pobudo je dal Hermes, ki je povabil na svoj stadion v šiški enajsto-rico Marsa. Da bo imela prireditev še privlačnejši okvir, je poskrbljeno tudi za pred-tekmo, v kateri bosta igrali enajstorici Marsa II in žabjeka. Tekmi bosta odigrani na Hermesovem stadionu jutri od 14. cM je. Še iz nedeljske kronike Nogomet prihaja zmerom bolj na plan Že dolgo se nam tako dogaja, da smo z nedeljsko kroniko nekoliko v zaostanku, pa je včasi le prav, da nekoliko pogledamo okrog sebe, kako in kaj se drugi udejstvujejo v športnem življenju. Brž ko je sonce malo bolj pogledalo na zemljo. že so na vseh koncih in krajih začeli tekati za okroglim usnjem. Ne mislimo na tiste, ki so zadnjo nedeljo enako počeli na travniku blizu Kolinske tovarne in smo se jih tudi mi spomnili v nekaj vrsticah temveč na tiste z naše bližnje in daljne soseščine — razen po Italiji, katere bogati nogometn spored smo že obravnavali v torkovi številki. V Mariboru na primer so gostovali Trbo-veljčani proti tamkajšnjemu železničarskemu moštvu in se po enakovredni igri vrnili v svoj revir neporaženi — po remisu 1:1. Na Dunaju so ono nedeljo imeli tudi več prijateljskih tekem, med katerimi omenjamo: Post SG—Admira 2:1, Sportklub—Reichsbahn II 4:4 itd. Brez presenečenja so se končali v nadaljnjem prvenstvena srečanja na Madžarskem, kjer je vodilni Csepel dobil partijo proti Kolosvaru s 3:1, Novosadčani pa so to pot naleteli na zelo trdega nasprotnika Szolnoka, ki so mu z 0:4 morali prepustiti obe točki. Celjski tableteniški igralci so si v soboto in nedeljo pripisali še dva pomembna uspeha. V prvenstvu moštev štajerskega okrožja so gladko dobili prve tri igre proti Gradčanom in nato prepustili ostali dve točki brez boja gostom. Tudi v tem dvoboju se je pokazal v najbolj^ luči mladi Celjan Vrečič. V medmestnem dvo> boju Celje—Gradec so prav tako zmagali domačini s 4:2. toda to pot je moral nadobudni Vrečič prepustiti svojo točko najboljšemu gra-škemu igralcu Rabitschu. Zagrebška Concordia je konec minulega tedna gostovala v slovaški prestolnici Prvo tekmo proti vojaškemu nogometnemu moštvu je do- :: KMETOM IX JOŽICAM za god NAS j J ; SPOMINSKI KRUŠNI KROŽNIK. — <; o KLEIN, LJUBLJANA, WOLFOVA j tM>MMMM»»MMH«»M>»K«»t»MMM»>- bHs • 3:0, ▼ drugI igri pa je morala kloniti pred fonairirr. državnim prvakom Bratislavo z 2:3. * Po odpovedi Italije je švicarska nogometna reprezentanca dobila v Hrvatski dobrega nado-mestnika. Hrvati bodo nastopili dne 4. aprila v Curihu. teden dni pozneje pa bodo imeli spet mednarodno tekmo, in sicer proti Slovaški v Zagrebu. Portugalska in Španija sta se sporazumeli za medsebojno nogometno tekmo, ki naj bi bila v Barceloni. Prireditev bodo bržkone določili na one dneve, ko bo v Barceloni proslava 450. obletnice povratka Krištofa Kolumba iz Amerike. Bolgarski nogometaši se pripravljajo leto«, kar za šest mednarodnih tekem. Najprej se bodo dne 6. maja pomerili s Hrvatsko, nato pa 6. junija z Madžarsko, obakrat na svojem igrišču v Sofiji. Proti Slovaški nameravajo Bolgari nastopiti dne 12. julija v Bratislavi, potem pa še proti Rumuniji dne 19. septembra v Sofiji in za slovo od sezone še enkrat preti Madžar* ski dne 24. oktobra v Budimpešti. Načrti te vrste pa res niso kar tako! MALI OGLASI iu« slutbo plača aa vsako besedo I, _jo ea dri. tn prov. takso —.60. za da- JanJs naslov* ali Slfro L 2.— Najmanjši Iznos ea te oglase Je L 7.—. — Za ženitve tn dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1,_t za vse druge oglase L. —.60 za besedo za drž. ln prov. takso —£0. za dajanj« naslova alt Slfro L 3.—. Najmanjši tznos ea te oglase Je L 10.—. Pohištvo Hišni posli iščejo službe Precizno žepno uro in verižico kupim. Ponudbe na ogl. oud. Jutra pod »Dobra ura«. 4282-7 Z Gorenjske^ V Gorjah se je pri zadnjem apelu poslovil okrožni vodja dr. Hochsteiner oci dosedanjega skupinskega vodje Dippolda, ki je prosil za odpustitev. Vodstvo krajevne skupine je prevzel Leitner, vodja žage »Gorjana«. Kranjskogorska krajevna skupina je vedno prva. Ob zadnjem obisku okrožnega vodja dr. Hochsteinerja v Kranjski gori je slednji govoril na apelu in ugotovil, da Je kranjskogorska krajevna skupina vedno na prvem mestu. Pozval je strankine sodelavce k nadaljnjemu delu in želel za prihodnji čas enakih uspehov. Na javnem zborovanju je Kranjskogorčane opozoril na totalno vojno, ki pomeni tudi za gorenjsko prebivalstvo zmago ali pogin. V šmaTtnem pod šmarno g°ro je imel predzadnji petek okrožni govornik Eixels-berger zborovanje kmetov, na katerem je živo razpravljal proizvajalna vprašanja. — V nedeljo je govoril v Tacnu okrožni vodja Kuss. Na zanimiv način je orisal politični in vojaški položaj in naloge, ki nastanejo za vsakega posameznika. Na delovnem uradu v Kranju je bik) zadnje dni po poročilu »Karawanken Bo-te« sila živahno. Prihajale so Gorenjke iz vseh krajev z izpolnjenimi vprašalnimi polarni in čakale, da pridejo na vrsto. Gorenjski tednik v nadaljnjem podčrtava nekatere primere požrtvovalnosti žena, za zaključek pa navaja tudi enega za smeh. Major Schmidt v Kranju. Med mnogimi drugimi mesti in kraji je major Schmidt obiskal tudi Kranj in tam večkrat govorii na zborovanju. V spremstvu okrožnega vodje si je ogledal mesto in obiskal grad Okroglo, kjer so ga pozdravih pevci z učitelj šča. Na magistratu je častnega gosta sprejel župan Morth. Priredil mu je za-kusko, nakar je major Schmidt obiskal okolico. Zvečer je v prenapolnjeni dvorani Strankinega doma govoril prebivalstvu o svojih vojnih doživljajih. Mesečni apel krajevne skupine v Kranju. Uvodoma je razpravljal o nalogah in dolžnostih blokovnih vodij organizacijski vodja Jungschafter. Krajevni šolski vocija pref. Kenda je nato zanimivo predaval o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Skupirski vodja Losch je razlagal delovno službo. V svojem poročilu o zbirki za zimske pomoč je izrazil veselje, da so Kranjčani razumeli resnost časa. Tovarišema Hahnu in Waidu je izročil knjižna darila za najboljše uspehe zbirke. Nesreča z ročno granato. V petek popoldne so našli otroci pri igranju pc jugoslovanski vojski puščeno ročno granato. 12-letna Rez:ka Pustovrhova iz Planine pri Kranju je stopila na granato, ki je eksplodirala in dekletce hudo poškodovala na no-gph. Prepeljali so jo v bolnišnico na Golnik. KUPIMO tovorni AVTO pogon na nafto ali olje, najmanjša no- X silnost 5 ton. Ponudbe na oglasni odde- | j lek Jutra pod »Industrija«. | t ..........................~ fnserira jte v »Jutru« Gospodična išče zaposlitve u pospravljanje pisarn, za postrežnico — kramo dela ročna d»la. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, dela va:ena«. 4363-1 Kot gospodinja eamorojna, grem k boljšemu gospodu. Vajena vseh gospodinjskih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna gospodinja«. 4345-1 Hišni posli dobijo službo Sobarico dobro mod spre.me hotel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 4317-1 a Iščem dekleta za vsa hišna dela. Plača in hrana dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 4329-la Služkinja pridna in pošten* z znanjem knhe se sprejme k dvočlanski družini. Naslov v vseh posl. Jutra. 4333-la f&jencifke) Zobotehniškega vajenca c irejme zobozdravnik v Ljubljani. Pogoj nižja srednja Šola. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Moška moč«. 4324-44 Hitro se naučite italijanščine in nemščine, če imate res dobro voljo do učenja. Poučujem lačetnike in nadaljevalce. — Takojšnja konverzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro se naučim«. 4351-4 Učiteljico J.iiijanščine. kouverzacijo ee i-če. Ponudb* na ogl. odd. J ;tra pod »Perfektna«. 4328-4 Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi na Blciweisovi cest' št. 29. 4350-6 Sivi čevlji popolnoma nov., semiš salo-nerji št. 37. ugodno proiam. Poizve te Salendrova 6-n. 4356-6 Bosanska preproga £X3 v enem kosu. velik kauč omarico kombiniran, pro ■lam. Ogled od 12 do 17. tire. Naslov v V3eh posl. Jutra. 4303-6 Predvojno blago za moško ob cko. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Predvojno btago«. 4313-7 Srebrne predmete stare in kovance kupim. Naslov v vseh po«l. Ju'ra. 4361-7 Avto, moto Motorno kolo 350 cem kot v novem stanju, najboljše znamke, cena 9503 lir in poltovorni avo zelo poceni naproda'. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 4357-10 Motorno kolo 20 do 250 ocm. prima marke, ki-pim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobro ohranjen«. 4362-10 p.TTffra Več tricikljev nove in rabi.en- in motorna trikolica zelo poceni naprodaj. Gasogeni Merkur. Puharjeva 6. 4356-11 Oblaiila Prodam črno rižas o obleko, en servis, zimsko suknjo, skodelice za kavo. vse staro blago. Ogl»d od 12. do 14. ure. Seharov, Flori janska 10-1. 430S-13 Parcele že od 23.000 lir proda real. pisarna Pristavec Franjo, Ljubljana. Ce sta Anelle Rea 8t 3 (blvSa Gosposvetska ce sta). J.235-M-20 Prodam trinadstropno hišo, dve enonadstropni m tri vi-sokopritlične hiše. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. 4247-20 Nepremičnine prcHiaui. dva večja travnika. Tečje zemljišče za parcelacijo, t-ireele: za bežigranom, t Šiški v bližini stare mitnice, v ii js-ali in drugo!. Zaje Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 4248-26 Stavbno parcelo o minut od trauiva/ike postaje, prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar«. 4355-20 Stavbno parcelo v Svetukrižkem jkraju v odprtem Bistemu 700 kv. m velika. po ugodni cen: prodam, ttoalitetna pisarna Kunaver Ludvik. Miklošičeva 34. 4S41-20 Hišo z 18.000 kv m zemlje, prodam. Ponudbt na ogl. odd. Jutra pod »Samo direktnemu kupcu«. 4332-20 Več omar visokih in kuhinjsk-h kredenc ter belo tamsku spalnico ugodno proda Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo. 4315-12 Biedermeier garnituro, zelo dobro ohranjeno, prodam. Reflektanti naj javijo naslov na ogl. odd. Jutra po »Garnitura«. 4330-12 lili odda Dvosob. stanovanje s kabinetom in priliklinami, odda za 1. april »Posest«, realite-na pisarna, d. z o. j., L:ubljana, Miklošičeva 4-n. 4353-21 Sobo odda Lepo sobo sončno, i hrano, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh pod. Jutra. 4360-28 Izgubljeno Slika 4 glave v proliiu, e kom deiana — Gonari — Izgubljene od Mirja do Sv. Petra 41, prosim najiitelja, da jo prinese na gornji naslov, ker mi je drag spomin. Oblak. Sv. Petra e. 41. 4848-'M Stroji Nov pisalni stroJ Continental s v oz..m 160 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalr i stroj 366«. 428529 Entl Singer stroj kateri .udi navadno šiva, prodam. Sobo na Mir ju v Gradišču ili v Centru mesta, iščem. Ponudbe na ogi. edd. Jutra pod »Takoj«. 4303-23a Opremljeno sobo sončno, z dvema posteljama, z hrano ali brez iščem za april. Ponudb«, ns ogl. odd. jLtra pod »April«. 4354-23a Opremljeno sobo išče vta dan odsotna oseba na ali ob Bleiwetsevi cesti v Kižini kavarna »Majcen«. Po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba 25«. 4359-23a Sobo na Mirju v Grariišču ali v centra mesta. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 4303-2* FfTmmj Gospodična 26-letna nepremožua., poroči boljšega, značajnega in dobrosrčnega gospoda, slika za-željena. Ponudbe ni ogl. odd. Jtrra pod »Dobra iena«. 4336-25 Glasbila Gramofonske plošče dobro ohranjene dobi e že od 10 lir naprej v trg. »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 4312*36 1 platnena kovčka rabljena, iobio ohranjena. veL 80 cm. kupim. — Trgovina P.oštjančič Iva, Bleiweisova c. «>a. 4352 29 Šivalni stroj krojaški, znamke Jax, dobro ohrau.en in damski Šivalni stroj z okroglim čolničkom znamke Singer dobro ohra-n:en. prodam. Rebolj. Kamniška 13. 4335-29 Informacije Poziv očividcem* Očividci smrtne nesreče, ki »e je pripetila dne 2- oktobra 1942 ob 13. uri pred kavarno Evropo nasproti Tavčarjevi ulici, se vljudno naprošajo da se zglase nujno v pisarni odvetnika Muc Vdjema, Rimski trg 9 (poleg sodišča). 4S37-31 Pridelki Rumeno korenje in krmilno peso prodaja Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Atal-strovi ulici št. 10 4290-33 Prodam repo okrog 1000 kg. Poizve se t cvetličarni Koreika. pasaža. 43.17-3« Razno Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«. Sv. Petra cesta 2$. CITAJTE »JUTRO*? BERITE OGLASE! t Umrla je gospodična FANI LAP vzgojiteljica Pogreb bo r četrtek, dne 18. t. m. ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, 17. marca 1943. SORODSTVO Naročila za prekle lt-SeUc za liioi spicjeina Uu-t oiiarska zveza. Ljubljano. BleiweicOva cesta St. 29. 4304-7 Srebrne predmete | in star srebrn denar ku 1 pim. Pridem ogledat na | dom Cenjene naslove prosim poslati na ogi. odd Jutra pod »Srebro*. 3941 7 Jedilne serv ise iz najboljšega porcelana (Ro scnthul), krista.ne garniture za vino. srebrn ali alpaka pribor, vse za 6 oseb. v na; boljšem sanji. kupim Na slov v vseh pošl. Jutra. 4331-7 OKVIRJE IZDELUJE SPECIALIST KLEIN ■ MTOLFuVA UL. 4 >'V.."'••-" •• 4JS&-.V - -V tv;t V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod CIRIL MALAVAŠIČ trgovec na Vrhniki Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 19. marca 1943 ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica na Vrhniki, na farno pokopališče. Priporočamo ga v molitev! Notranje gorice, Vrhnika, Littlle FaUs, 16. m. 1943. Žalujoče sestre: ALBINA, MICL METKA, FRANCKA; brat: FRANCL — in ostalo sorodstvo FRANCE NOVftAKt 33 fNtemir srca .BOM AN Kristina je bila ženska, kakršne si danes ne upam več najti. Šele ko sem jo izgubil, sem vedel, kaj mi je bila. Njen porod je bil silno težak. Zdravnik me je vprašal, če je morda jezdila. Bil sem v teh stvareh precej neizkušen in ji nisem nikdar branil njene najljubše zabave. Toda prav to jo je menda uničilo. Porod je bil prezgoden in prišlo je tako, da je umrla z otrokom vred. Nisem zmožen, da bi pripovedoval obširno o tem. Saj je moja rana že morda precej zaceljena, toda vsakokrat me iznova zaskeli v srcu. Kristina je bila mrtva. Uničeno mi je bilo sleherno upanje, da bom imel srečno življenje. Pokopal sem Kristino in z njo tudi vso mladost. Nenadoma sem bil star in siv. * * * Štiri leta sem samotaril na Dunaju in skušal pozabiti. Ni bilo mogoče. Podoba izgubljene sreče se je dvigala iz vsakdanjosti kot meglica. Lebdela je pred menoj in me spominjala na Dolenjo vas, kjer je do-raščal moj sin. Na Marto zdaj nisem več mislil. Kako tudi! Živela je srečno s svojim možem in imela z njim poleg mojega že dva otroka. Ni me več vzdržalo. Napravil sem obupen sklep, da bom spravil sina kakorkoli k sebi. Če bi bilo treba, sem bil pripravljen tudi z najhujšimi sredstvi pridobiti svojo pravico. Ker mi je Kristina zapustila vse, sem lahko za dosego te pravice tvegal vse imetje. Bolan od težkih misli in vznemirjen do blaznosti sem se naglo odpeljal v Dolenjo vas. Prej sem še hotel preudariti vse možnosti, ki bi mi dajale pravico vzeti sina k sebi. Zato sem sklenil obširno govoriti z župnikom. Ko sem se ustavil s kočijo pred župnščem, so se z glasnim vriščem vsuli otroci iz šole. Še danes ne vem, kako se je moglo to zgoditi. Oba konja sta se splašila in kot divja zdirjala proti vasi. Šolarji so se vsi razen enega lahko hitro umaknili. Tega sta pa konja poteptala. Drgetaje sem pristopil k telesu, ki je bilo še živo. Obkolili so me otroci, zbralo se je nenadoma mnogo ljudi. Bil je župnik, Marta, Jernej in drugi vaščani. Videl sem, kako se je zlatih las držal prah in iz ranice na senceh mu je curljala kri. Dvignil sem v naročje svojega otroka in mu hitel pomagati. Strgal sem z njega obleko in ga odnesel v šolo. Polivali smo ga z vodo, mu pomagali z umetnim dihanjem. Bilo je zaman. Rudi je že umiral. Umiral je, toda tudi jaz sem umiral. In moja smrt bo težja kot njegova... * * * Tisti trenutek je bila v meni samo želja, da bi mogel proč. Toda telesne moči so me zapustile. Zbolel sem prav hudo in morda bi nikdar ne okreval, da me ni vsa vas stregla. 2upnik se ni mogel premagati in je povedal ljudem zgodbo o mojem življenju. Šla je od ust do ust. Ljudje so spraševali vsak dan, kako mi je. Stregla mi je tašča, mnogokrat pa je prišla tudi Marta. Zdaj me je spoznala popolnoma in mi odpustila. Rudija pa sem dal, ko sem ozdravel, prepeljati na Dunaj in ga položiti h Kristini v grob. To željo mi je izpolnila Marta. » * * Dr. Rudolf Zidarič je končal. Utrnil je ogorek zadnje cigarete, ki si jo je bil prižgal in spregovoril. »Mladi gospod, sedaj menda vidite, kakšna je moja želja. Napravite mi kip, ki ga bom dal postaviti na sinov grob. Ni treba njegove podobe, ta bi me morda žalostila.« »«Razmišljal bom o tem, gospod doktor in vam javil.« Umetnik je povzel. Življenje varn ni prizanašalo doslej, gospod doktor. To nadkriljuje po svojih delih vsako umetnost.« Odvetnik je vstal. Pogledal je na uro in dejal. »Zal vas moram sedaj pustiti. Pet je ura in koči-jaž me že pričakuje. Osnutke pa bi rad videl, čim boste z njimi gotovi.« Kipar se je priklonil in ga spremil do vrat, potem pa ga opazoval, ko je stopal počasi in utrujeno skozi vežo na cesto. * Tam je stopil v kočijo in dejal rezko. »Peljite ... na pokopališče.« » * • Na nekem dunajskem pokopališču stoji spomenik, delo velikega umetnika. Nad grobom, ki ga nenehno razsvetljujejo begajoči plameni okroglih steklenih posodic, se dviga marmornati kerubov kip. Velik je kakor odrasel človek, ki je v premišljevanju rahlo sklonil glavo. Z rokama kaže na grob, kakor da vabi še nekoga v svojo žalostno bližino. Njegovo lice preseneča slehernega gledalca z brezmadežno, svetniško lepoto, iz oči pa mu sije ljubezniva žalost v tolikšni sladkosti, da je ni mogel prezreti. Skrivnost razočarane ljubezni na licu tega keruba je vtisnjena v marmor s popolnostjo večnih umetnin. Ta kerub sameva že mnogo let na istem mestu in strmi v grob, na katerem ni nikakega napisa. Plameni svetilk pa plapolagojo neprestano, ponoči še bolj skrivnostno kakor podnevi. V teh lučih išče tolažbe nemir srca... KONEC Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za tnseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani