po$tn!na plaSana v 'gotovTnl sobota 50. septembra 1955 Štev. 5 J? 2 Leto VII. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK *aa Uredništvo la ustravai Maribor. Ooapoaka uk 11 / ToIefooorednHtvn 2440.opravaS46S Izhaja razanjnedelja-la'praznikov vaafc dan ob lO.tal V*Valja projamaa v upravi a> po poiti 10 Din, dostavljali na dom ,12 Dia / Oglasi po aaallra / Oglaaa n anrajema tudi oglaanl oddelek .Juta* v Ljubljani r Petini ialtovni Mtan M. 1L40B 77 JUTRA’ 99 Naše obmejno ozemlje in občinske volifve SVARILO PRED LAŽMI NEODGOVORNIH HUJSKAČEV. je rva leta po našem osvob.ojenju so bi-v slovenskem severnovzhodnem ob-ejnem ozemlju napravljene velike na-ru m v naci°nalnem državnem ozi- • Namesto da bi se bilo obmejno ljud-v?j je bilo še vse prežeto z duhom ejsnnh razmer, ki so stremele po čim- jn^[a.^nji germanizaciji, z besedo u_, Janiein pridobivalo za nacionalno in b ri®tično čustvovanje, se je hujskalo, huM, n razdvaia,° potom strankarskih Jskačev tistih bivših strank, ki so vodi-r a }6S ^as ^v°3no Pobdko, eno r a z d i-d n o- doma, drugo, pomirjevalno v Beogradu. Na ta način ni bilo samo "■“ogo zamujenega, marveč tudi razdrte-'n pokvarjenega za dolgo vrsto let ali e|o za cele generacije. Konsolidacija azmer v našem obmejnem ozemlju seje p lce.Ja šele s politiko 6. januarja L 1929. 31 'nlrno lalrko trdimo, da se je zgodilo teh zadnjih letih v nacionalnem in dr-avnem oziru toliko, kolikor bi se nikoli e bilo dalo, če bi bilo ostalo pri razme-a" Dred 6. januarjem. goto v nam Je zdeI° nU]no P°trel’no u* nasfa ’ prfden preidemo do položaja, ki vami33 k- tUžajočimi se občinskimi volit-nekat f r 1° bilo pričakovati, menijo ozpmpH JlK^6 tudi o našem obmejnem jn , JU’ne sanio na bivšem Kranjskem vra -’ se z občinskimi volitvami *«*>. stari časi, ko so lahko hujskali in Ho T-/• V?^ce nemoteno in nekazndva- • 11 ljudje, ni jih sicer veliko, bi. radi v n®hiem ozemlju znova poru š i l i slo- ™;ki je nastala v zadnjih štirih letih ter n]čili plodove storjenega dela. Pri svoji gl*aciji se poslužujejo starih metod be-opnia nepoučenih z 1 a ž m i, ki so skoraj !Pljive, so pa vendar v stanju koga za-ehati k krivemu presojanju položaja. a^i se je z vseh merodajnih mest več ko ohsi 0 Posedalo, da morajo biti sedanje »nske volitve čisto gospodarsko-ZVg3va zadeva, spravljajo ž njimi v šniih° razna »prerokovanja« o skoraj-ZoPetsVc*ikili spremembah«, ki naj bi ske uSpravde na površje bivše partizan-rav ^dolomce. Taka agitacija je na-na n k* zločinska, ker ni osnovana šr. 7 0 eilj resnici, še bolj zločinska i>a je naše obmejno ozemlje! Zato je tre-zaklicati vsem tem ljudem: Roke proč ^našega obmejnega ljudstva! v«eh VeJ,avn‘h in nespremenljivih izjavah drg M vodijo usodo našega naroda in razu^6 ’n ce*° p0 °bstoječih zakonih, se in,J!!?re Pred 6. januarjem 1. 1929. ne nikoli več vrniti. Uprav smešno iz- m°i-ejo Je Zato, da bi mogle tak »prevrat« zvati kakšne občinske volitve v kakšni vasi našega obmejnega ozemlja! Vodstvo Jugoslovanske nacionalne stranke, ki je edina javno priznana stranka v državi in edina, ki zastopa čisto politiko, izvirajočo iz načel 6. januarja in obstoječe ustave, je ponovno in nedvomno poudarilo, da ne more biti prav nobenih, niti najmanjših sprememb. To je bilo ponovno naglašeno tudi v četrtek v Beogradu na sestanku ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča, predsednika JNS Ni-' kole U z 11 n o v i č a, glavnega tajnika stranke ministra dr. Alberta K r a-m e r j a, ministra Ivana Puclja, notranjega ministra Zike Laziča, bana dr. Draga Marušiča in podbana dr. Otmarja Pirkmajerja. Na konferenci so pa omenjeni ugotovili tudi, da imajo vsi enake poglede na vsa aktualna vprašanja, tičoča se naše notranje politike. Po vsem tem je naša nacionalna in pa-triotična dolžnost, da opozorimo vse naše obmejno ljudstvo, naj se ne da begati in slepiti po tistih, ki bi mu radi š k odo-val i. Če bi se namreč zgodilo, česar sicer ne verujemo, da bi v kateri naši občini dobili oblast v roke bivši partizani, bi od tega imela škodo samo občina sa-ina, trpela bi pa tudi enotnost nacionalnega dela, ki je pri nas potrebno kakor nikjer drugje ne v toliki meri. Po sedanjem ustroju poslovanja samouprav more biti to poslovanje plodonosno pač samo tedaj, če gre vedno roko v roki z vsemi političnimi oblastvi. Občine, ki bi hotela voditi drugačno politiko kakor politična oblast, banovina in država, si sploh ne moremo zamišljati. Taka občina bi se sama izločila iz splošnega sestava in prišla bi v navzkrižje z vsemi temelji, na katerih sloni država. Zato smo trdno prepričani, da hujskačem nihče ne bo nasedel. JNS je sestavila že povsod svoje liste, ki bodo v kratkem objavljene. Na njih je zbrala ljudi resnih stremljenj in popolnega vsestranskega zaupanja, ne oziraje se na to, kateri stranki je ta ali oni pripadal pred I. 1929. in pred ustanovitvijo sedanje mogočne nacionalne vsedržavne fronte. Župani in odborniki, ki bodo izvoljeni na teh listah, bodo najboljša garancija, da se bo v našem obmejnem ozemlju nemoteno nadaljevalo nacionalno delo v duhu vsedržavne politike in da se bodo reševale smotreno in pametno vse velike gospodar ske, socialne in kulturne naloge, ki čakajo naše občine. Zato še enkhit: Naše obmejno ozemlje mora ostati enotno na strani politike vsenacionalne in vsedržavne misli! Zadnji Francoski predlog Nemčiji ^ GLAVNE TOČKE ZA SKLENITEV RAZOROŽITVENE KONVENCIJE. PRED ODGOVOROM NEMČIJE 30. septembra. Včerajšnja 'čašo Tribune«, katere glavni kiav11*^ *ma teSne prijateljske vezi z fete J0 atneriškini delegatom na kon-ob ?c « razorožitev, sporoča, da je predvčerajšnjega sestanka v UL. »a in Paula-Boncourja slednji fliu ,mativnl formi sporočil nemške-t6rJh*ananjemu ministru pogoje, po ka--j Združene države, Anglija in kohv . pripravljene podpisati naučijo 0 razorožitvi. Ti pogoji so *' t’ avtomatska kontrola V tes ?Ka. oboroževanja za dobo 4 let. dobi ni potrebno, da bi se ome- njene države razorožile; 2. v dobi 4 let se Nemčija ne sme oboroževati; 3. vsaka odgoditev razorožit vene konference je izključena. Dopisnik pariškega »Daily Maila« pa je doznal, da je Paul-Boncour na omenjenem sestanku izjavil von Neurathu, da so vsi njegovi predlogi zaključni in predstav Ijajo najskrajnejšo mero, s katero se hoče Nemčiji dobro. Tudi je Paul-Boncour izjavil po konferenci, da se bo sedaj Nemčija prav gotovo izjavila in da bo morala omistiti svoje zavlačevanje. Silo kuda M svuda! V ŽENEVI JE POLEG RAZOROŽITVE V OSPREDJU VPRAŠANJE GOSPODARSKE UREDITVE PODONAVJA. ŠTEVILNE KONFERENCE ZUNANJIH MINISTROV. najboljši poznavalec srednjeevropskih PARIZ, 30. septembru. Tukajšnji diplomatski krogi posvečajo veliko pažnjo pravkar zaključenemu zasedanju držav male antante v Sinaji in sklepom o srednjeevropskem vprašanju. Splošno se na-glaša, da bi omenjeni sklepi lahko služili v zvezi še z drugimi predlogi, ki so bili sprejeti v Stresi, kot baza za nadaljnja pogajanja. V ta namen bo sedaj najbrže v Ženevi konferenca predstavnikov držav male antante z zastopniki velesil. Ni izključno, da se bo tekom teh pogajanj po dal dr. Beneš v Rim. Pričakuje se tudi, da bodo prispeli v Ženevo pariški poslaniki držav male antante in se bodo udeležili pogajanj, katerih glavni smoter je, da pride do pogajanj med zastopniki male antante in Avstrije ter Madžarske. Francoski politični krogi izražajo željo, naj bi ministri zunanjih zadev podonavskih držav izdelali program svojih zahtev. Širijo se nadalje vesti, da so zastopniki italijanske vlade izdelali predloge o uporabi tržaške luke in da bo vodil v tej smeri pogajanja državni podtajnik Suvich kot raznjer. PARIZ, 30. 'septembra. Včeraj popoldne sta se sešla v Ženevi oba zunanja ministra dr. Beneš in Titniescu z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Doll-fussom, s katerim sta konferiraia dve uri. Na sestanku se je razpravljalo o možnosti sodelovanja Avstrije in Madžarske z malo antanto pri urejevanju vprašani Podonavja. Soglasno je bilo ugotovljeno da je načrt, ki ga je izdelala mala antanta najboljša sinteza predlogov Francije in predlogov direktno zainteresiranih držav. ŽENEVA, 30. septembra. Danes popoldne se bodo sešli ministri male antante s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Dopoldne se je Beck posvetoval dve uri s francoskim zunanjim ministrom Paulom-Boncourjem. Zatrjuje se, da bo Paul-Boncour po ženevskih konferencah obiskal Varšavo. Obenem se izve, da bo italijanska delegacija izročila še danes vsem državam svojo spomenico o gospodarski reorganizaciji Podonavja. Nemičja toži o pomanjkanju razumevanja IZJAVA MINISTRA GOBELESA. NEMČIJA ZAHTEVA SAMO ODPRA-VO RAZLIKE MED ZMAGOVALCI IN PREMAGANCI. pravila. Nikdar pa ni imela Nemčija namena svojih notranjih razmer vsiljevati drugim narodom, ki jih spoštu- ŽENEVA, 30. sept. Zelo značilne z-d Hitlerjevo politiko so izjave, ki jih je dal Gobeles tujim in domačim novinarjem. Gobeles izjavlja med drugim, da je nemški narod iznenada konsta-tiral pomanjkanje razumevanja, s katerim tuji državniki zasledujejo novo miselnost Nemčije. Nacionalno-socia-iistična vlada v Nemčiji ima absolutno večino, je od naroda izvoljena in je prav narodni socializem storil Evropi veliko uslugo s tem, da jo je rešil boljševizma. Kar se pa tiče Židov, je bilo popolnoma naravno, da jih je Hitlerjeva vlada nasilnim potem od- je, kakor tudi zahteva spoštovanje za sebe in nikdar ne misli na revanžo. Nemčija odločno zahteva, da se zbriše razlika med zmagovalci in premaganci. Nemški narod želi sodelovati pri reševanju vseh velikih problemov in mlada Nemčija daje popolno garancijo za red m mir. Ona . ne bo nikdar stavila nemogočih predlogov, in bo spoštovala vse pogodbe, ki jih podpiše, v. - Potovanje kraljevske dvojice ATENE, 30. sept. Posebni dopisnik »Elefteron Vim«, ki spremlja bivšega predsednika vlade, Venizelosa, v Carigrad, sporoča, da se bo naš kralj na povratku iz Romunije ustavil v Carigradu in da se bo ob tej priliki sestal s predsednikom republike Kema-lom pašem. V Carigradu bo sprejel v avdijenco tudi predsednika grške vlade, ki bo prav radi tega ostal v Carigradu. ATENE, 30. sept. Vojni minister Condilis je odpotoval na Krf, kjer bo nadzoroval tamkajšnjo posadko in bo ob priliki obiska jugoslovanskega kralja zastopal grško vlado. Bolgarsbo-jugoslovanski klub SOFIJA, 30. sept. Drevi bo tu usta novni občni zbor boigarsko-jugoslo-vanskega kluba, ki se je osnoval po osnutku jugoslovansko - bolgarskega kluba v Beogradu. Iniciativo za ustanovitev tega kluba je dal bivši minister Kazakov, ki so mu pri tem pomagali Stojanov in drugi odličniki. Francosko učiteljstvo PARIZ, 30. ■septembra. Konilikt med vlado- in. učiteljstvom se je zelo poostril. Prosvetni minister de Monzie je namreč izda! okrožnico, v kateri graja hujskanje učiteljstva k stavki in za neizpolnjevanje vojaških obveznosti. Učitelji groze se>-daj še bolj s stavko in pričenja se boj za to ali je moč socialističnega učiteljstva večja ali avtoriteta države. Komunisti podpirajo v celoti marksistično učiteljstvo. V ta namen je de Mouriž obiskal danes tudi Daladierja. VAN DER LUBBE PRIZNAL*. LIPSKO, 30. sept. Na včerajšnji raz pravi je obtoženec Van der Lubbe po daljšem oklevanju prizna! in s težavo odgovoril na predsednikovo vprašanje, da je zažgal nemški parlament. Tudi je potrdil vse izjave in ugotovitve preiskave, ki mu jih je predočil predsednik. Razprava prc'd posebnim sodiščem v Lipskem za presojo zadeve požiga nemškega parlamenta je bila odgodna in se bo nadaljevala šele prihodnjo sredo. PO OBISKU POLJSKIH PARLAMENTARCEV. VARŠAVA. 30. sept. Delegacija polj ske parlamentarne skupine, ki je pred kratkim obiskala Jugoslavijo, je obvestila včeraj predsednika vlade in senata o podrobnostih obiska v Jugoslaviji in naglasila v svojem poročilu Jzredno prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni poljski parlamentarci pri vladi in pri vsem-jugoslovanskem narodu. Tudi je delegacija izročila predsednikoma vlade in senata darila naše skupščine in senata. Dnevne vesti Pred uresničenjem vprašanja vrtnarske šole v Mariboru 2e spomladi se je porodila misel, naj bi se v Mariboru, ki je v zadnjih letih mnogo izgubil na svoji veljavnosti, ustanovila prepotrebna vrtnarska šola. Vprašanje pa je v zadnjem času že tako daleč dozorelo, da se je mudila v Mariboru posebna komisija, ki so jo tvorili zastopniki banske uprave, inženjer Sadar in vrt-marski referent Trampuž ter zastopniki mestne občine mariborske s podžupanom Rudolfom Golouhom na čelu. Komisija si je ogledala naprave in bivšo DžamonijevO vrtnarijo ter je po vsestranskem razmotrivanju in proučevanju prišla do zaključka, da bi omenjeni prostor, jn .objekti tuji najprikladnejšr za vrtnarsko šolo. Že z ozirom na to, da je-v Mariboru klima najprikladnejša in pa 'da je ustanovitev take Šole v naši banovini ‘ nujno potrebna, je komisija izdelala stvarne predloge, ki jih bo predložila banski upravi in mestni občini mariborski. Najti bi bilo potrebno primeren aranžma med banovino in mestno občino mariborsko. Po stavljenih predlogih naj bi banovina kupila bivšo Džamonjevo vrtnarijo, mestna občina mariborska pa naj bi prevzela vrtnarsko šolo v svojo o-skrbo in naj bi v ta namen ustanovila poseben konzorcij, ki bi upravljal omenjeno podjetje. Šola bi bila enoletna in bi bilo prvo leto sprejetih 10 do 15 gojencev, ki bi stanovali v internatu. Pouk bi bil teoretičen in praktičen. Vprašanje vrtnarske šole je odvisno sedaj samo še od banske uprave, ki naj bi objekte in pa prostor kupila, ter od mestne občine mariborske, ki naj bi šolo oskrbovala. Veliko oviro dela zaenkrat finančna plat. ker ni razpoložljivih de narnih sredstev, vendar pa .ie pričakovati, da se bo našel primeren izhod in bo Maribor dobil to novo in potrebno ustanovo. Iz kaznllnlške službe. V zadnjem času so se izvršile pri osebju moške kaznilnice v Mariboru sledeče izpremembe: vpo-kojen je bil g. Anton Šlander, namestnik upravnika; za strokovnega poslovodjo u-radniškega pripravnika je bil preveden Alojzij Vales, zvaničnik; premeščena v mariborsko kaznilnico sta paznika Josip Podgorelec iz Sremske Mitroviče in Viktor Gorišek iz Stare Gradiške, v kaznilnico v Stari Gradiški pa je iz Maribora premeščen paznik Budimir Nikolič. Vpo-kojena sta bila tudi podnarednik Andrej Lutman in paznik Karol Benčina. Sodniški Izpit sta opravila včeraj pri predsedništvu apelacijskcga sodišča v Ljubljani gg. dr. Odon Planinšek in Dušan Pipenbacher, oba sodniška pripravnika pri tukajšnjem okrožnem sodišču. O. dr. Planinšek je opravil izpit 7. odličnim, g. Pipenbacher pa s prav dobrim uspehom. Mladima sodnikoma čestitamo! Poziv mariborske davčne uprave. Mariborska davčna uprava poziva vse davčne obvezance, da poteče rok za vložitev prijav za odmero zgradarine za prihodnje leto 1. oktobra. Davčni obvezanci morajo vložiti prijave za vsak zgradarini podvržen objekt, ki je v katastru posebej popisan. Za več objektov lahko davčni obvezanci vložijo eno prijavo samo tedaj, če imajo vsi objekti isto hišno številko. Vsa natančnejša pojasnila glede zgradarine pa so razvidna iz poziva, ki je nabit na uradni deski na tukajšnji davčni upravi in pri mestnem županstvu. Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru otvori svojo letošnjo sezono prihodnji teden. Na vidiku so zelo interesantne prireditve, kakor proslava Danca Grundtviga, ustanovitelja ljudske visoke šblc, proslava Tiirge-nijeva, koncert pariškega tria itd. Prvo predavanje ima v petek 6. oktobra g. dr. B. Škerlj, priv. docent v Ljubljani, in sicer o svojem potovanju po Norveškem na podlagi filma in skioptičnih slik. Naslednji teden pa Ivo posvečen jjopolnoma spominu Grundtviga. O Danski bo govoril na podlagi skioptičnih slik g. prof. Baš, o delu in pomenu Grundtviga ga g. ing Kukovec. Troje navedenih preda-vaaj tvori mali nordijski ciklus, Najjačji jugoslovanski režiser In naj-jačja jugoslovanska drama povojnih let v mariborskem gledališču. Opozarjamo na letošnjo otvoritveno predstavo, ki bo jutri 1. oktobra. Uprizorili bodo Krležino dramo »Gospoda Glenibajevi« v režiji dr. Branka Gavelle. Otvoritev dramske šole bo v nedeljo, 1. oktobra ob 10. uri dopoldne v mali kazinski dvorani (gledališko poslopje). Lahko se še priglasijo novinci. Šelo vodi glavni Težiser J. Kovič. Zbor harmonikarjev »Pomladka Rdečega križa« je na svoji včerajšnji seji sklenil, da ustanovi lasten zbor malih liar monikarjev, in sicer pod vodstvom gosp. strok, učitelja Vilka Šušteršiča, ki je do sedaj poučeval harmonikarje ISSK Maribora. Starši, ki reflektirajo na pouk po g. Šušteršiču, naj se blagovolijo javiti 0-imenjenemu osebno na deški mašč. šoli v Krekovi ulici 1. Prijave sprejema vsak popoldan od 3.—5. Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ulica 11. PKEDSVEM I TRIOlRON-tiVl! & Novo delo o naši domovini. Prof. dr. Fr. Mišič, znani opisovalec lepot in zanimivosti naših krajev, je izdal v Celju knjigo »V porečju bistre Savinje«. Zanimivo delo je tudi grafično opremljeno in ga krasi 31 slik. O knjigi bomo poročali obširneje v rubriki »Kulturne vesti«. Šesta redna seja mestnega občinskega sveta bo, kakor smo že poročali, v četrtek 5. oktobra v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so razni predlogi in vprašanja ter poročila posameznih odsekov. Za sprejem in za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo je zaprosilo 33 prošnjikov. Nadalje je na dnevnem redu poročilo o reviziji javne kuhinje in 3 prošnje za dovolilo za obrt zastavljalnice. Med prošnjiki je tudi mestna občina sama. Mestni občinski svet bo na seji razpravljal tudi o načrtu novega mostu v meljskem predmestju, o zgradbi delavskega azila v Gregorčičevi ulici, o kanalizaciji Tomanove ulice, o regulaciji Pobreške ceste in o raznih prošnjah za par celacijo. »Trboveljski Slavček«, ki je prinesel s svoje turneje po bratski Češkoslovaški republiki in z Dunaja prve lavorike iz tujine, bo dne 7. oktobra ob 20. uri v »Unionu« izvajal svoj turnejski program. Mladi zbor je že na svojih prejšnjih koncertih očaral mariborsko občinstvo, zato smo prepričani, da bo o priliki koncerta napolnilo dvorano do zadnjega kotička Vstopnice se dobe v trgovinah Zlata Brišnik in Hoffer. ADVOKAT KAPUS VLADIBOJ naznanja, da jc otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta 24. Maribor, dne 26. septembra 1933. Izjava. Uredništvo »Pohoda« preklicuje vse trditve, iznešene proti Slovenskemu športnemu klubu Maratonu v Mariboru v »Pohodu« dne 3. junija 1933. pod naslovom »Slovenski športni klub Maraton«. Prepričali smo se, da so vsa v cit. članku navedena predbacivanja popolnoma neosnovana, neresnična in brez vsake podlage ter za klub kot celoto kakor tudi za vsakega poedinega člana do skrajnosti žaljiva in krivična. Prepričali smo se, da vrši Slovenski športni klub Maraton poleg svoje športne naloge v odlični meri tudi nacionalno vzgojo svojega članstva ter se radi tega vodstvu kluba iskreno zahvaljuje, da jc odstopilo od kazenskega postopanja, ki ga je vodilo proti uredništvu »Pohoda.: pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Uradne ure pri carinarnici. Od ponedeljka naprej je uvedeno pri tukajšnji glavni carinarnici novo uradovanje, in sicer so uradne ure ob delavnikih od 3. do 12. in od 14. do 17. ure. Uradne ure na carinski pošti pa so ob delavnikih od 8. do 14. ure. Prošnja na hišne posestnike. Fn dinar več ali manj, se čuje od marsikaterega, ki bi radevolje prispeval vsak mesec protituberkulozni dinar, če bi se povsod zbiral. Zato je efekt zbirke odvisen največ od direktnih inkasantov, t. j. hišnih gospodarjev, oskrbnikov ali hišnikov. To golo resnico potrjuje tudi praksa. Tam, kjer so hišni gospodarji (oskrbniki — hišniki) na mestu, je tudi dinarski prispevek siguren, reden in točen. Zato prosimo in iskreno želimo, da prav vsaka hiša z vsemi najemniki pri dinarski akciji sodeluje. Gg. hišne posestnike (oskrbnike hišnike) ponovno prosimo, da prevzamejo, v kolikor že ne izvajajo, to človekoljubno delo, gg. stanovanjske najemnike pa, da se odzovejo polom hišnega gospodarja prošnji lige, ki hoče s postavitvijo azila tuberkuloznim, utrniti marsikatero solzo trpečemu ljudstvu. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sira-kova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Jutri na obmejno Kaplo. Prijatelji naše meje in razna nacionalna društva, pohitite jutri z »Mejaši« na obmejno Kaplo, ki vas željno pričakuje. Naj bo jutrišnji naš pohod na Kaplo še veličastnejši, kot je bil zadnji k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Iz Maribora se odpeljemo s prvim jutranjim vlakom do Brezna, odkoder krenemo peš na Kaplo. Odzovite še vsi, ki le morete, jutri vabilu naše obmejne postojanke! Sokol II. Pobrežje bo vprizoril v nedeljo 8. okt. veseloigro »Stari grehi«. Ne sme nihče izostati, kdor se hoče nasmejati. Našo včerajšnjo notico glede preložitve tombole popravljamo v toliko, da se bo tombola, kor smo zapreke odstranili, vršila jutri, dne 1.' oktobra. Studenški športni klub v Studencih (nogometni odsek) priredi veselico združeno s trgatvijo v nedeljo, 1. oktobra 1933 v vseh prostorih gostilne Mraz v Studencih. Ob 3. (15. uri) popoldne. Godba, ples, vstop prost. Pomočniški odbor prireja plesno .šolo v mali dvorani Narodnega doma. Pričetek v torek, drie 3. oktobra ob 20. uri, te; se nadaljuje vsak torek in petek. Poučeval bo g. Simončič. Kdaj bo konec? Včeraj sta stikala po dvoriščih hiš našega mesta zopet dva mlada Nemca, fant in dekle, s kitarama in prepevala nemške pesmi. Kdo puščate ljudi v državo in kdo jim dovoljuje to iz zivanje, ki ima čisto določen pamgerman-ski namen? Vsi ti trubadurji so hitlerjev ci, večinoma buršaki, ki hodijo k nam po načrtu, da vzdržujejo stike z našimi Nem ci, »študirajo« naše razmere in morda tu di vohunijo. Ker hodijo s kitarami pod pazduho, bi se lahko takoj izsledili, prijeli, zaprli in poslali po odgonu tja, od koder so prišli. -Ge je v mestu prepovedano beračenje, bi moralo biti še bolj prepevanje potujočih buršakov iz Avstrije in Nemčije, ki tudi pobirajo darove! Vandalizem. Včeraj je bila zaradi slabega tiska nečitljiva naša notica o pljuvanju na slovenske napise in lepake, zato jo ponavljamo. V zadnjem času se namreč dogaja, da neka nemčurska mularija pljuje na slovenske napise in lepake ter jih drugače onesnažuje. Nekaj dni so ti »kulturni" ljudje pljuvali v napise in izložbe trgovine g. Laha, potem so pa opljuvali lepake Narodnega gledališča. Zaenkrat to le ugotavljamo. Kino Union. Do vključno ponedeljka najnovejša opereta »Amor na vrvici« z dražestno Magdo Schnelderjevo in Al-hachoni Rcttyjem. Sledi film velikega presenečenja »Sanje vsake žene«. Gustav Frbhlich, Nora Gregor. Grajski kino. Od danes dalje vesela, smehapolna vojaška humoreska; »Na povelje, gospod narednik«. Ralph Artur Roberts, Ida Wiist, Albert Paulig in Margot Wulter igrajo glavne vloge. Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pločnih boleznih, škrofulozi in ra-hitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše jc. velike važnosti ureditev delo,vanju črev 7. uporabo . naravne »Franz Jose!« grenčice. Narodno gledali^ REPLRTOAR. * Nedelja, 1. oktobra ob 20. uri: »Gospodjf Glenibajevi«. Otvoritvena predstava. Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. oktobra ob 20. uri: »Roksi*-Premiera. Red B. Le še nekaj dni se sprejemajo prijave za gledališki abonma. Prva predstava v abonmanu bo v torek, 3. oktobra ter na* proša gledališka uprava vse one, ki se nameravajo abonirati, da to store do tega dne. Otvoritvena predstava bc- t nedeljo, 1* oktobra ob 20. uri. To pot se bo občin* stvo seznanilo z najmočnejšo jugoslovafl-sko dramo po vojni, s Krležinimi »G®* spodi Glembajevimi«. Za Maribor bo ta predstava še poseben dogodek, ker jo J® naštudiral najboljši jug. režiser dr. Bran* ko Gavella, ki si je v tujini pridobil odličen ugled ter je povabljen za reži!® »Glembajevih« tudi v Prago ter v Pari* V torek, 3. oktobra bo druga premi®* ra te sezone. Uprizorili bodo v režiji nega režiserja Jožeta Koviča izborno veseloigro »Roksi«, ki radi svoje zelo duhovite in zabavne vsebine doseza povsod velike uspehe. . Ljudje, ki trpe na otežkočeni telestd potrebi in ki jih radi tega mučijo krvfl® prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi f možgane, glavobol, močno utripanje sf* ca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sD2* nice, fišurah, hemeroidalnem zamotk1-fistulah jemljejo za iztrebljenje čreves® zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz J0* šefove« grenčice. Vodilni zdravniki k* rungičnih zavodov izjavljajo, da se P®* služujejo »Franz Josefove« grenčice P9 operacijah z najboljšim uspehom. . Ne vprašajme kam? Dnevi so krajši, zato grem od 1. oktotr’ najraje v gostilno Žohar, na Tržaško cest# kjer se mi nudi le prvovrstna vinska ljica. Sveža jedila vsaki čas in vsakovrstna razpolago. Porcije velike, cene n**’*’ Pečenice, zrezki, piške itd. Za obilen obisk se priporoča ____________________________Beti K. ŽoM£ V nedeljo 1. oktobra trgatvena veseli* ca. Železničarska godba, ples, dobra k®®* ljica. Gostilna Weber, Pobrežje. Tomše, Pekre, jutri na ražnju odojki. Drevi vsi na trgatev »Dravea v f®* stilni Sluga, Studenci. Splitsko grozdi®* Jagode v jeseni. Zvesti prijatelj naš®** lista g. Jos. Jarčič je dobil pod Sv. t>f* banom zrele jagodo, ki so vsekakor kord v tem času, in jih prinesel v uredništvo. Tat v stanovanju. Včeraj dopoldne je splazil v stanovanje brivskega pom®0* nika Ivana Domačija, stanujočega v roščevi ulici, neznan tat in mu odnes® nov jesenski plašč in 300 Din, ki . imel shranjene med perilom. S plenom ■' izginil brez sledu. Štiri aretacije. Preteklo noč je aretirala Franca B., ki je pijan razgr®5a na Glavnem trgu, nadalje 2 krošni^j Petra K. in Daniela B., ki sta krošniafl' brez dovoljenja po Mariboru, in stare£a' že policiji .znanega potepuha Ivana Vse štiri aretirance je policija danes izf0.j čila okrajnemu sodišču, kjer bodo pfe,e zasluženo kazen' za svoje grehe. Nezgoda šolskega upravitelja. Šolske* upravitelja Franca Čepeja iz Kamnice J včeraj popoldne pred kavarno »Bristo v Vetrinjski ulici popadla slabost, da je zgrudil in obležal nezavesten. P°khc ni reševalci so ga prepeljali v marfb® sko bolnišnico. a Dve nezgodi. Na Remšniku jc včer popoldne doletela 23!etnega delavca J sipa Dovnika huda nezgoda. Po nesre ^ nem naključju je prišel z desno roko mizarski stroj, ki mu je odtrgal 4 pPj* Prepeljali so ga v mariborsko bolnišn* Tja so pripeljali mariborski tudi 21etno v Jezdarski ulici stanu! ' Verico Seškovo, hčerko sodnega ura ka. Dekletec je doma tako nesrečno P dlo. da si je poškodovalo levo nogo- Vremensko poročilo mariborske tn& orološke postaje. Davi ob 7. uri ie Ka toplomer 14.1 stopinj C: minimalna te peratura je znašala 13.5 stopinj G; ba ^ meter je kazal pri 16.3 stopinjah . meter je reduciran na ničlo pa 739.8: .vlaga 93; vreme je jasno in solnčno. rclativl)® Zanimivo predavanje za slikarske obrte. že V včerajšnji številki smo napovedali za danes zvečer predavanje za slikarje in sorodne stroke. V poročilu so Se Pa vrinile nekatere pogreške, ki bi niogle motiti pravilnost objave. Strojno predavanje priredi na prošnjo tno-pospeševalnega zavoda Zbornice ?a TOl znameniti strokovni učitelj slikarske in pleskarske stroke Ernst Oldcn-rueli iz Thtiringcna, ki danes dovrši za-evni tečaj v Ljubljani in se bo na poto-anju na Dunaj ustavil v Mariboru, m ,°vna šola S- Oldenbruclia ni po-ln°'-a samo za njegovo ožjo domovl-denhlarveč uz'va svetovni sloves. G. 01-slik rUC^ zas'eduie namen, da dvigne s DarS^° umetnost do večjega ugleda in m °Ve^anjem strokovnih sposobnosti po s„|5a zboljšati materielni položaj sobota lr^ega’ črkoslikarskega, pleskarske-zar J'cars^ega >n v zvezi s tem tudi mi-tapetniškega in sedlarskega i. a- Predavanje spremlja nazorno raz-0vame- Navodila g. Oldcnbrucha so rist°. Po'Judna- lahko razumljiva in ko-Ud i'abna S0 v Ljubljani mojstri, ki so se n e Prvega predavanja in so prvot-hil' t-t • uuvodilom z neko skepso, do-vkl' h POpo'no zaupanje in se je — Jub razmeroma visokemu prispevku OlHPr'u S'*° preko -0 mojstrov, ki so g. nrira- a naprosili’ da je v Luibljani edil enotedenski tečaj. Sloves, ki si pr.-j6 l? °dlicui strokovnjak že v teh dneh uobil v Ljubljani, upravičuje veliko Hupanje, ki vlada v Mariboru za napokano predavanje pri vseli, ki se zani-za razvoj domače slikarske uniet- DrTu ^elimo' da tc "godne in izredne Pmike nikdo ne zamudi. Predavanje se Prične točno ob 8. uri zvečer in se vrši q. Prostorih Okrožnega odbora (ne rožnega urada) v Vetrinjski ulici št. *'• L Predavanj ,e ie za udeležence pov-Seai frezPia5no. bpopi i° zaldevali naši gostilničarji na zfcom/m^111 kongresu? V Beogradu so iev d te ^ gostilničarji iz vseh kra-šfann '7tue’ da sc Posvetujejo o svojih je hi!V1 j- Zadevah. Namen zborovanja zo za U ukan°viti gostilničarsko zve-rncH •VS” drzavo- P° Podkrepljenih ute-Ijena •an“'dljc bila končno zveza ustanov hailn m.,JC izvoljen za predsednika Mi-... Nikolič iz Beograda, od slovenskih bo farjev pa s*a bila izvoljena v od-f *>• Gjuro Valjak iz Maribora in g. Ci-11 Majcen iz Ljubljane.. Med drugim , gostilničarji zahtevali, da se ugotovi, l^a Je gosfilničarstvo čisto posebna stro-> strogo ločena od trgovine in obrti in va ruora imeti tudi svoja združenja. No-ustanovljena zveza bo posredovala na n r?dajnih mestih, da se čimprej spre-(] '!1 zakon o trošarini v smislu dose-stii»!» resolucij. Pridobninski davek go-Zrijvlcajskih podjetij naj se po možnosti sanje’ mprel Pa naj se uredi tudi vpra-prjre .gorskega honorarja za glasbene ska n- bik in e naj se posebna policij-Ss odd S*°^'na za koncerte, prepove naj Vatnih Janje s°k 'n daiab’ hrano po pri-*ti|Bjvr stanovanjih, kar zelo škoduje go-Vitj Carjern. Prodajo vina je treba spra-v meje zakona. Prepove naj se pro- daja in točenje vina na drobno vsem, ki nimajo predpisanega dovoljenja, zlasti pa naj se prepove prodajati vino od hiše do hiše. Tudi so zahtevali gostilničarji naj se spremeni zakon o nabavljalnih zadrugah državnih uradnikov in naj se odpravijo A'si privilegiji glede davkov in prevoznih tarif, tako da bo izključena konkurenca z drugimi podjetji. Sprejetih je bilo nadalje še več drugih predlogov in bo imela nova zveza že takoj spočetka polne roke dela. Zaprisega starešinstva Jugoslovanske gasilske iveze. Včeraj je zasedalo starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze, ki ji je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo dr. Hanžck. Seje se je poleg drugih članov udeležil tudi podpredsednik JGZ in starosta slovenskih gasilcev Josip Turk. Starešinstvo je razpravljalo predvsem o izvedbi gasilske organizacije po smernicah in v duhu novega gasilskega zakona. Organizacija gasilskih edinic mora biti izvedena do 20. oktobra. Člani •uprave gasilske zveze so danes prisegli pred ministrom dr. Hanžekom. Rdeči križ za poplavljence. Minister socialne politike in narodnega zdravja je zaprosil glavni odbor Rdečega križa, naj bi tudi on pomagal lajšati bedo poplavljenemu v naši banovini. Rdeči križ mu je odgovoril, da je že prvi dan po povodnji naročil vsem organizacijam, da u-vedejo podporno akcijo za poplavljence in da bo tudi glavni odbor RK po svojih močeh prispeval. Sicer pa organizacije RK itak v takih primerih same vedo, kaj je njihova dolžnost. Ustanovitev društva »Prijateljev Slovenskih goric«. V sredo zvečer je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor društva Prijateljev Slovenskih goric, ki ga je vodil in otvoril pomočnik finančnega direktorja v pokoju gosp. Martin Špindler. Zbora se je udeležilo precejšnje število prijateljev Slov. goric in so bila društvena pravila soglasno sprejeta. Društvo bo vzbujalo zanimanje javnosti za gospodarske, socialne in narodnostne prilike v Slov. goricah in bo gojilo zajemno spoznavanje med člani ter njih zbliževanje in medsebojno podpiranje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika novega društva g. Martin Špindler, za podpredsednika ravnatelj Zveze gostilničarskih združenj Anton Peteln, za blagajnika višji davčni upravitelj g. Jurij Kramberger, za tajnika pa g. Lojze Jagodič. V odbor so bili nadalje izvoljeni gg. Beno Gregorič,' Fran Polak, časnikarja Božidar Borko in Fran Slovan, načelnik Vargazon, dr. Grossmann, Srečko Vršič, ban čni direktor Ogrin, a za nadzornika dr. Tone Mojzer in inž. Lukman. Po volitvah je Beno Gregorič razvil obširen program izleta v Slovenske gorice 8. oktobra, ki se ga bo udeležilo okrog S00 Ljubljančanov. Velik napredek civilne aviaciie. Angleški hiinister aviatikc je te dni otvoril j mednarodno konferenco za zračne trans-1 porte. Zanimivi so bili referati zastopnikov svetovno znanih družb zračnega prometa. Pogled v preteklost nam jasno priča o silnem napredku aviatike zadnjih 3 let. Tako je znašala leta 1928. skup na dolžina vseh zračnih prog okrog 9 milj, dočim je prekoračila danes že 200.000 milj. Avioni civilne aviatike so na primer leta 1929. preleteli okrog 94 milijonov milj, dočim so v letošnjem letu preleteli nad 1000 milijonov milj. Evropa ima 16.000 milj rednih zračnih linij, po katerih leti v rednem prometu okrog 800 aparatov. Sklep te sedanje konference pa je bil, da je aviatika postala najvažnejši činitelj civilizacije in unifikacije narodov in najmočnejši instrument miru. Zopet peklenski stroji. Včeraj zjutraj okrog 7. ure je našel železniški čuvaj pod železniškimi tračnicami blizu postaje Rajhenburg 2 peklenska stroja. Eksplozivna snov je bila v škatli v velikosti 30 krat 15 cm in je tehtala vsaka škatla po 1 kilogram. Na škatlah je bila rdeča etiketa z mrtvaško glavo in napisom »1 kg 1.228«. Komisija, ki je odšla na kraj, kjer je čuvaj našel peklenska stroja, je ugotovil^, da sta stroja tujega izvora, ki eksplodirata po udarcu na kapico. Zaposlenost pri nas. V naši banovini je bilo v mesecu avgustu zaposlenih skupno 78.999 delavcev in delavk, torej 1.509 manj, kakor lani v avgustu. V avgustu je število zavarovanih članov OUZD naraslo predvsem v tekstilni stroki. Enak prirastek je zabeležiti tudi pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb. Nazadovanje pa je pri gradnjah nad zemljo, v. oblačilni industriji, v gozdni, žagarski in kemični industriji. Največje nazadovanje je v gradbeni stroki, kjer je letos za I tretjino manj zaposlenih kakor lani. Prav občutno pa je nazadovanje brezposelnosti v trgovini, kjer se je letos zmanjšalo število za 860, kar dokazuje, da se bori naša trgovina z velikimi težkočami. Tudi v strokah za predelavo mesa, blaga, kamenja in zemlje ter v čevljarski stroki je v letošnjem avgustu bila zaposlenost manjša, kakor v lanskem. Današnji trg. Kakor običajno so tudi letošnjo jesen trgi za živila zelo dobro založeni. Okoličani pripeljejo in prinesejo na trg vse, karkoli se da spraviti v denar. Na današnji trg so pripeljali kmetje z Dravskega polja 20 voz zaklanih svinj, 26 voz krompirja, zeljnih glav, kumar in čebule ter 26 voz jabolk, hrušk, sliv in grozdja. Tudi trg za perutnino je bil dobro založen in se je nudila mariborskim gospodinjam in kuharicam prav bogata izbira. Prodajali so kokoši po 25 do 35 Din, race po 15 do 20 Din, gosi in purane po 30 do 60 Din, par piščancev pa po 10 do 15 Din. Cene ostalemu blagu so na današnjem trgu nekoliko padle in so prodajali kilogram krompirja po 0.75 do 1.25 Din, čebule po 1.50 do 2.50 Din, česna po 8 do 10 Din, hrena 6 do 8 Din, paradižni-! kov pa po 4 do 6 Din. Padle so tudi cene sadja in so prodajali jabolka in hruške po 2 do 5 Din, breskve po 6 do 8 Din, slive no 2 do 4 Din, grozdje pa po 5 do 10 Din kilogram. Na novem trgu je bilo precej lesene robe in pletenega pohištva. CI KOS 1U PRAVI DOMAČI Po lestvah od Celja do Beograda. Skozi Bjelovar sta vandrala pretekli torek Celjana Franjo Verglez in Franjo Pohlin, ki hočeta doseči originalni svetovni rekord v hoji na lestvah. Oba sta brezposelna pleskarja iz Celja, odkoder sta krenila proti Beogradu. Prehodila sta na lestvah že 290’ kilometrov, imata pa pred seboj še dolgo pot. Ptuj Gledališka skupina »Istra« bo gostova* la v ptujskem Mestnem gledališču v torek 3. t. m. z zanimivim sporedom, ki je vzbudil v Mariboru veliko zanimanje. Zlasti so navdušile recitacije s spremljavo glasbe ter drugih zvočnih in lttčnih efektov, kakor tudi pesmi tenorista gosp. Jarca. Tudi v Ptuju je za to gostovanje, ki bo ob 20. uri, že sedaj veliko zanimanje. Postaja za kontrolo sodov. Pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so za uradovanje v mesecu oktobru, novembru in decembru t. 1. določeni naslednji dnevi: Oktobra dne 23., 24., 25., 26. in 27.; novembra dne 18., 20., 21. in 22.; decembra dne 19., 20., 21. in 22. Sejem za prešiče v sredo 27. tm. je bil dobro založen. Prignano je bilo 269 svinj in 132 prascev, skupaj 401. Povprečne cene: Din 6.50—8 za kg žive teže, prasci po kakovosti 120—280 Din. Smrtna kosa. Umrla je Marija Kolarič, mati profesorja Antona Kolariča, v 86. letu starosti. Naj v miru počiva! Tombola. Udruženje vojnih invalidov v Ptuju priredi v, nedeljo 1. oktobra tl. ob 18. uri tombolo v prid revnim invalidom. Težka nezgoda. S strehe je padel 65-letni posestnik Andrej Koželj iz Gradišča. Pri padcu si je polomil 4 rebra in dobil tudi nevarne notranje poškodbe. V obupnem stanju so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Branko Gavella: Miroslav Krleža 'utrišn;i premieri »Gospodov Glernba-jevih«. kau^111 tajiti čitateljera teh vrstic, v saten skušam bežno orisati silhueto pi-jih .a človeka Miroslava Krleže, da reir 1° ?)eg0v Prijatelj in režiser, kate-iflja kariera je tesno vezana s scenski-ustvPeripetijami Krležinega dramskega tkanja. Kdorkoli misli, da je prija-stiJ a^° vezano s prikrivanjem resničnosti’1 da mora režiser biti slep obože-keC1 dela, ki ga režira, vsakemu ta-niem s'a ne karakteristike samo zmanjšane sh-velikih kolektivnih sil. Noben Glein ne bi bil to, če ne bi bilo GlembajeU^ Krleža .ie po Svoii orientaciji marksis ki pa se ne zadovoljuje s shematični sprejemom marksističnih formul, tem^ pravi marksist, ki se je od genialno mojstra naučil najvažnejše, in to je: k° kretna analiza dane stvarnosti, la KO kretna analiza ni našla v njegovenr sedanjem dramskem ustvarjanju konen * ga izraza, temveč še leži razmetana številnih publicističnih delih, vendar m gov dosedanji irstvariteljski vzgon daj^ najboljšo garancijo, da zaključena končna analiza ni daleč niti nje£°ve^ dramskemu ustvarjaniu. Kaj hočejo? UŽ O LOJALNOSTI NEMŠKE MANJŠINE. PROGRAM NOVEGA VODSTVA »SCHULVEREINA JUDMARK«. VAŽEN DOKUMENT ZA NAŠE ODNOŠAJE DO TUJERODCEV. V Mariboru so izzivajoči nastopi naših »miroljubnih« Nemcev vedno bolj pogosti- Izgleda,*da jim je greben že- zrasel daleč čez glavo, kajti Hitlerjev evangelij ie čuvstvo germanske »nadvredno-sti« vcepil že globoko v meso in kri. Prijatelj našega lista je v neki rnari-°rski kavarni te ljudi vzel nekoliko pod r^bnogled in je imel pred dnevi sijajno -pruiko, da se prepriča o njihovih mislih ,n željah. S čudovito nestrpnostjo ti Judje nanire£ dan za dnem v kavarni Pričakujejo nemške in avstrijske liste, ki mahoma razgrabijo, da »nepoklicane« še le po dolgem čakanju pride do lih. Okrog 17. ure se zbirajo ta nem-Ka »lojalna« omizja in prične se organiziran k>v za novicami. To bi sicer ne bi- lo mc posebnega, saj ima vsak človek Pravico, da čita legalne liste — čeprav P°zemske. Toda stvar mariborskih ornimi ni tako »navadna«! Kdor ima večkrat Priliko, da si stvar pobliže ogleda, opazi, Qa gre tu za lov čisto posebne vrste! S Posebno naslado iščejo vse, kar bi uteg-do uteči naši cenzuri! Zlasti dame ka-ej0 veliko navdušenje, kadar se pojavi v. ustih Hitler v svojih pozah, kadar Go-rinž figurira kot »Held« in kadar so ilu-strovani listi polni vojaških revij in hit-lerjanskih parad. »Schau, \vie fesch!« gre °d ust do ust... Toda to še ni višek vsega zanimanja! Ko odkrije ta ali oni čistokrvni Tevton Posebno dnevno novico, takrat jo nosi osebno od mize do mize, da seznani s sen Zacijo vse rojake — »sotrpine«. To bi si P-orali ogledati oni naši neverni Tomaži, i verujej0 v bajko, da nemška narodna Soanfna povsem mirno prisega na na-tod Vno miselnost. Morda na videz, hi a r.;,esni^ i'e zadeva drugačna in tu-Politika dr. Krafta pa stvari ničesar spremeniti ne more! V Mariboru imamo nešteto dokazov, a so naši nemški someščani orientirani angermansko in članek v »Kampfu« nam j® ‘o domnevo samo potrdil, tako da ivar danes smatramo kot neizpodbitno, čredno veselje je vladalo pred dnevi °krog nemških omizij, da je. nehote podajalo pozorno že tudi okolje. Odobravanja, žareči obrazi, šepetanja in namigovanja brez konca in kraja. Kaj je ven-"ar posebnega? »Fetn, kollosal, groBar-^ ■ •.« in podobni’vzkliki so dvigali raz-h°loženje, da ostali gostje niso mogli do 'sta- Končno se je našemu prijatelju po ,?bri uri čakanja posrečilo ujeti članek, ,1 ie sedaj v naših rokah. Služi nam lah-hot nov dokument nemške ekspan-?lvnosti. Članek obravnava stanje in program »Schulvereina-Siidmark« po letni skupščini in v nadpisu »Kaj hočemo?« daje pobude in smernice vsem svojim trpečim rojakom v tujini. Po zbirki lOOmili-jonov grošov v Avstriji je program v ostri opreki z vladno politiko, saj povsem jasno izraža svoje simpatije veliki Nemčiji. Zato so program natisnili samo nemški listi, v avstrijskih ni smel iziti. To je tem bolj zanimivo, ker sedaj vsaj vemo, kam pes taco moli! Vse avstrijsko obrambno delo ob naših mejah je usmerjeno v hdtlerjansko smer. S tem moramo v bodoče računati in program, ki ga mariborski Nemci po kavarnah tako silno odobravajo, nam bodi m emen-to za naše ukrepe! Program med drugim pravi: 1. Hočemo v pokrajinah, ki jih ogra-žajo tuji sosedje, jačiti nemško zavest s poglobitvijo vseh kulturnih in gospodarskih ustanov. To je tem važnejše, čim manj so se sosedje odrekli svojim željam po našem ozemlju. 2. Hočemo ohraniti avstrijski del nemške kulture v trdnem in neomajnem edin-stvu s celokupnim nemštvom, zato odklanjamo vsak internacionalni vpliv, ki hoče našo germansko samobitnost ugono. biti! Želimo, da vsi pripadniki našega naroda sodelujejo pri tem podvigu in da postanejo zavestni člani velikega nem škega naroda. 3. S silno močjo nemške univerzalnosti hočemo doseči, da bodo oni nemški rojaki, ki jih je St. Germain odcepil od naše domovine, srečno izbojevali svojo pripadnost k vesoljnemu nemštvu! Trdno verujemo, da pripada nemškemu narodu v Avstriji tudi po razpadu stare monarhije kulturna naloga, segajoča daleč preko mej avstrijske republike! (!) 4. Zahtevamo, da se Avstrija čimpre; združi z Nemčijo, ker nam je samo s tem zajamčena rešitev pred propadom in pred slovansko nadoblastjo v kakšni ob-donavski državni zvezi. 5. Z vsemi silami hočemo delati na to, da se verige versaillske in saintgermain ske pogodbe raztrgajo, ker-so osnovane na lažnjivem vprašanju vojne krivde. Za to je potrebno neprestano poučevanje naroda o teh tisočkrat ovrženih skrpu calih! Naše narodne manjšine morajo v vsem območju srednje Evrope pridobit pravico do samoodločbe! ♦ Za nas ob severni državni meji so z objavljenim najijovcjšim programom »Schulvereina in Siidmarke« dolgo skri-vane karte naših Nemcev razkrite! Treba je samo, da jih spozna tudi vsa jugo slovanska javnost! Poslovanje davčnih uradov in njih organov RAZGLAS DRAVSKE FINANČNE Zadnji čas so se začeli množiti razni aPadi na organe finančne uprave, češ, ,a ic njihovo poslovanje nezakonito, jj^arno neutemeljeno in celo nesocialno. ohvati se davčnim strankam opetovano oljubljajo razne splošne davčne revizi-e’ ^sc to daje dravski finančni direkciji °vod, cla izdaja sledeča pojasnila in navodila; ^redvsem se opominja, da so organi nančne uprave že po svoji prisegi in radni dolžnosti vezani, da vrše svoje qs1p vsestransko pravilno in po zako-.u- Dravska finančna direkcija vrši v Cni oziru nad njimi po svojih specialnih ^Poslancih stalno in strogo kontrolo. Sa-I 0 naravno pa je, da se vzlic vsemu tu!rU pri °dnier> davka morejo zgoditi tun- 1K)samezili pogreški, zlasti ker so t di prijave davčnih zavezancev, ki naj ^ °rijo najvažnejšo podlago za odmero ^avkov, večinoma vse prej ko neopore-p Naloga pritožbenih inštanc je, da p?plavh° pogreške odmernih organov v '7-ivnem postopanju. Zato naj vsi dav-1 zavezanci, ki domnevajo, da so jih .Rani davčnih uprav ali pa davčni od-kfJ' 'e^0s Prcobdavčili, takoj vložc — ka-g 1 dosedaj pritožbo na višjo finan-0 upravno instanco. Uverieni naj bo- DIREKCIJE V LJUBLJANI. do, da bo finančna direkcija njihove pra vočasno vložene pritožbe najvestneje proučila in event. pogreške v odmeri davka popravila, če so prizivni predlogi stvarno in zakonski utemeljeni. Resno pa mora dravska finančna direkcija davčne stranke svariti pred tem, da bi se zanašali na kako odredbo splošne davčne revizije. Takih splošnih davčnih revizij zakon o neiiosrednih davkih sploh ne pozna. Zato bi davkoplačevalci, ki bi z ozirom na obljubljeno splošno davčno revi zijo, opustili svoje pritožbe, škodovali le samim sebi, ker bi jim med tem potekel pritožbeni rok in bi s teni dejansko zgubili možnost, da bi se jim mogla odmera davka prizivnim potom popraviti. Povod, da se očitajo organom davčnih uprav sedaj razne nepravilnosti, je dala predvsem odmera zgradarine in deloma tudi odmera pridobnine. Da so ti očitki neosnovani, sledi nujno ,iz sledečih pojasnil. Da se je letos zvišalo breme zgradarine, tiči vzrok predvsem v tem, ker se je zvišala davčna stopnja zgradarine za nove hiše. Dočim je znašala davčna stopnja za novo zgrajene hiše popreje 3%, znaša ta sedaj 6% odnosno 12%. Ker je davčno stopnjo zvišal poseben zakon, se povišanj te- zgradarine pač ne m ~ -> J>y am* To blago učinkujoče milo odstrani nesnago, barve in tkanine pa prav nič ne kvari. Za vse dni, za kuhinjo in dom ter za periio vseh vrst: samo ..ALBUS" terpentinovo milo. more naprtiti organom davčnih uprav. Pri ostalih hišah pa se je davčno breme zgradarine zvišalo zaradi tega, ker so se stanovanja, ki jih vživajo hišni lastniki sa mi in njihovi sorodniki, obdavčila v sorazmerju z najemninami, ki jih plačujejo njihovi lastni najemniki odnosno, ki se piačujejo za slična stanovanja v najbližji njihovi okolici. Pravkar navedeno velja tudi glede zgradarine za poslovne lokale hišnih posestnikov v lastnih hišah. Ta postopek odgovarja povsem zakonu. Bilo bi pa tudi vse prej ko socialno, če bi organi finančnih uprav v sedanjih gospodarsko težkih časih, ki težijo zlasti pridobitno šibkejše sloje, postopali drugače. Zlasti bi se lahko očitala nesocialnost finančni upravi, ako bi ostala pri davčnih privilegijih, ki so jih hišni lastniki vživali v tem oziru zakonski neosnovano vsa zadnja desetletja! Organi finančne uprave bi pa grešili tudi proti temeljnemu načelu davčne zakonodaje, ki zahteva, da naj bodo davčna bremena za vse enaka, ako bi ostali pri dosedanji — nezakoniti — praksi, kakor se to opetovano in javno zahteva. Kar se tiče odmere pridobnine, ki zadnji čas pravtako nudi povod za razne javne kritike in pritožbe, pa se omenja, da je odmera tega davka za letos šele v razvoju. Le malo je namreč davčnih uprav, ki so že dovršile odmero tega davka. Zato so očitki, ki se v javnosti uveljavljajo glede pridobnine, pač pfe-uranjeni. Sicer pa ne odločajo o višini tega davka organi davčnih uprav, ampak davčni odbori, v katerih so tudi zastopnik; davčnih zavezancev. A tudi v prizivnem postopanju ne odloča finančna direkcija, temveč reklamacijski odbor, v katerem so prav tako tudi člani iz vrst davkoplačevalcev. Že ta moment govori povsem jasno, da o kakem davčnem pre-obremenjevanju davčnih zavezancev po organih davčnih uprav pri tej davčni vrsti 'ne more biti govora. Naposled se očita organom, da je njihovo poslovanje pri odmeri davka nesocialno. Dotični, ki očita to finančni upravi, jc prezrl — žal — predvsem to, da se z državnimi davki pobirajo hkra^ihidi avtonomne doklade. In prav te avtonomne doklade, ki tvorijo po večini pretežni ali pa vsaj bistven del davčnih bremen, omogočajo avtonomnim zastopom, da vrše v čim največjem obsegu svoje velike socialne naloge. Končno še sledeče: Finančna uprava vrši, kakor vsako drugo upravno ob]a-stvo, svoj po zakonu določeni poslovni delokrog, ki je tem težji, ker posega v privatno gospodarstvo davčnih zavezancev. Poslovanje finančne uprave otežuje pa zlasti okolnost, da se davčni zavezanci napratn nji ne zavedajo povsem svojih davčnih zakonskih obveznosti. Cim vestneje in točneje pa bodo davčni zavezanci vršili svoje davčne dolžnosti, zlasti one glede davčnih prijav, tem lažje m tem neoporečneje bodo tudi organi finančnih uprav mogli vršiti svoje težke dolžnosti, ki se nanašajo na davčno priredbo. Finančni direktor: Dr. Valjavec, 1. r. Ss»«*rt Razpis II. pohorskega gozdnega teka, katerega priredi SSK Maraton v nedeljo, dne 15. oktobra 1933 za poedince in moštva na progi: Ruška koča—Razgledni stolp—Pohorski dom. Proga je dolga približno 7 km. Start ob 10. uri pri Ruški koči, cilj prj^ Pohorskem domu. Pravico tekmovanja imajo verificirani člani lahkoatletskih in zimskošportnih odsekov klubov, včlanjenih v J. L. A. S. in J. Z. Š. S. Za moštva postavijo klubi poljubno število tekačev, katerih prva trojica sestavi prvo moštvo, druga drugo itd. Nagrade, katere se bodo še pravočasno objavile, prejmejo prva tri moštva, prvi trije tekači z najboljšim časom in prvi trije zimskosportniki, ki so v prejšnji sezoni tekmovali vsaj trikrat. Prijavo je poslati do 9. oktobra 1933 na naslov: Grešak Ciril, Spodnješt. ljudska posojilnica, Gosposka ul. 23. Lahkoatleti morajo imeti na štartu verifikacijska dokazila, zimskosportniki pa dokazilo, potrjeno od M. Z. S. P. da so štartali v prejšnji sezoni vsaj trikrat. Mariborski »V e^arvik« ijhfra V Mariboru, 'dne 30. IX. 1933. Mlada zločinka Violeta Razvoj preiskave proti pariški zastrupljevalki staršev. Tudi največja senzacija traja v Parizu le kratek čas. Med tem pa afera mlade Violete, ki se vleče že več mesecev, še nima konca. Sedemnajstletna Violeta, dekle prikupljive zunanjosti, je namreč obtožena, da je nameravala zastrupiti lastnega očeta in mater, pa se ji ta zločinski načrt ni docela posrečil. Njena žrtev je bil samo oče, ki je kmalu po za-strupljenju umrl, dočim so mater rešili zdravniki. Zanimiv pa je ta proces radi tega, ker je mnogo bolj kompliciran, kakor so izpočetka varnostne oblasti domnevale. Violeta je podnevi hodila v šolo, ponoči pa se je shajala s svojimi ljubčki, ki jih je policija naštela precejšnje Število. V ^adnjem času je bilo ugotovljeno, da je imela mlada Violeta kar 38 ljubimcev hkrati. Pri prvem zaslišanju, ko je bila Violeta konfrontirana z lastno materjo, je skušala utajiti vsako krivdo. Ko pa jo je mati preklela, se je pričela Violeta zagovarjati na prav čuden način, namreč, da je usmrtila svojega očeta radi tega, ker ji je storil večkrat zlo. Vse te izpovedi so bile sodniku prava uganka in zato niso več verjeli nobeni njeni izjavi. V svoj zagovor je Violeta navajala, da je njen oče zelo rad prebiral pornografske knjige in da je imel doma veliko zbirko pornografskih slik. Tudi je skušala mlada zločinka prevaliti vso krivdo na nekega svojega ljubimca, kar pa se ji ni posrečilo. Sodišče je ugotovilo, da je ta njen ljubimec pilot nekje v Siriji in da se je sestal samo enkrat v svojem življenju z Violeto. Tako si bodo morali torej pariški sodniki še precej časa beliti glave, preden bodo prišli na sled resnici. Vse pa je odvisno od mlade Violete, ki napravi na človeka vtis pretkane ženske z velikimi življenjskimi izkušnjami. Sadisti preteklosti Ne samo naša nemirna, razrvana doba. marveč tudi stari časi so poznali zveri v človeški podobi. Tipičen sadist je bil Vincenzo Verzcni, ki ga je proučeval Cesare Lombroso. Verzeni je davil svoje žrtve, in njihovo življenje je bilo odvisno od tega, če je zločinec svoji strasti pravočasno zadostil. Največji užitek je imel, če je zgrabil za vrat žensko. pa naj je bila mlada ali stara, lepa ali grda. Navadno mu je zadostovalo že davljenje, vendar je pa umoril 141etno Giovanno Mottovo in 281etno Frigerjevo. Njuni trupli je strahovito razmesaril, eni žrtvi je izrezal vse drobovje, drugi pa razrezal trebuh. Mottovi so se poznali tudi sledovi morilčevih zob in morilec ie z veliko naslado priznal, da je izsesal svojima žrtvama kri. Potem je pa odnesel domov kose mesa svojih žrtev, da jih je spekel in pojedel. Lombroso je ugotovil pri tem zločincu dedno obremenjenost. Sedmič se mo$i V London je prispela te dni ameriška igralka in hčerka poslanca države Alabame, Evgenija Bancheadova, da se poroči z mladim Angležem Mc. Connel-lom. Na tem bi ne bilo nič posebno zanimivega, vendar pa je njen prihod v London vreden, da so ga zabeležili vsi angleški listi, kajti Bancheadova je bila že šestkrat omožena, čeprav je stara šele 30 let. In- ker veruje s srečno sedmi-co, se hoče omožiti sedmič. Bancheadova je mnogo bolj skromna, kakor bi človek mislil. S prvim možem je bila namreč omožena trikrat, in sicer iz usmiljenja, ker ji je fant grozil, da skoči skozi okno 18. nadstropja velikega hotela, kjer sla se bila slučajno seznanila. Kmalu sta se pa sprla in ločila, toda njuna ljubezen ni ugasnila in vzela sta se še dvakrat. Siromak je imel s tremi porokami in ločitvami mnogo stroškov, je dejala lepa Evgenija novinarjem. Drugi trije njeni možje pa niso vredni, da bi jih omenjala. Vsi trije so bili razumljiva in opravičljiva zmota, ki se je dala popraviti. Novinarji so pa kljub termi zvedeli, da je bil njen drugi mož letalec, tretji znamenit nogometaš, četrti pa velik falot, ki je romal po šestih tednih zakonske sreče naravnost v ječo, kamor je tudi spadal. Opica kot čebelar. Neki farmar v Ameriki, ki je gojil čebele, je imel tudi udomačeno opico, ki ga je zvesto opazovala, kadar je odvzemal med iz panjev. Nekega dne je pa farmar opazil, kako je opica segla s taco v panj po med, ne da bi jo čebele opikale. Tedaj mu je šinila v glavo misel, da bi bilo pametno, če bi dresiral opico, da bi odvzemala čebelam med. Po kratkem času je dresura uspela in opica je opravljala sama skoraj ves posel pri čebelah. Ali more zdravnik ugotoviti pacientovo bolezen V Berlinu je bil te dni zaključen proces, ki je zbudil splošno zanimanje. Hi-storiat dogodka, o katerem je razpravljalo berlinsko sodišče, je bil naslednji: Neka žena, ki se je že delj časa zdravila v neki berlinski bolnišnici, je izvedela od svojega zdravnika, da ima raka. Ta zdravnikova ugotovitev ji je šla tako na živce, da je kmalu na to znorela in so jo morali oddati v norišnico. Dočim je sodišče nižje instance razsodilo, da je omenjena bolnica znorela zaradi zdravnikove nepazljivosti, je višje sodišče izreklo razsodbo, da je zdravnikova dolžnost bolniku odkrito povedati bolezen, ki jo pri njem ugotovi. Način pa, po katerem zdravnik razkrije pacientu bolezen, je vprašanje zdravniškega takta. Vendar pa mora biti ta ugotovitev v vsakem oziru zelo oprezna in iskrena. Tudi je državno višje sodišče v svoji razsodbi naglasilo, da ni kaznjivo, če se zdravnik posluži pogrešnega takta. Krafft-Elbing pripoveduje o nekem Menesclavu, ki je leta 1880. umoril štiriletno deklico. V njegovih žepih so naJšli obe otročičkovi ročici, v peči pa glavo in obžgano drobovje. V Berlinu so imeli pred leti sadista, ki je z naslado po-končaval v živalskem vrtu ptice. Vsaki ptici je pregriznil vrat in izsesal kri. V Pragi je pa živel v drugi polovici preteklega stoletja neki Dirsch, ki je umoril neko žensko, njeno truplo je pa razrezal ter kose mesa skuhal in pojedel. Veliko delo sovjeiske Rusije Nedavno je bil otvorjen Staljinov bal-tiško-belomorski preliv, ki so ga zgradili deportirani sovjetski državljani pod nadzorstvom GPU v 20 mesecih. Če pomislimo, da je zahtevala zgraditev Stalji-novega preliva poleg drugega 21 milijonov kubičnih metrov zemeljskih in skalnih stavbenih del ter 390.000 kubičnih metrov betonskih, nam postane jasno ogromno delo, ki so ga napravili izgnanci. S tem prelivom je nastala vodna pot med Baltiškim in Belim morjem. Preliv je komplicirana hidrotehnična stavba, segajoča od mesta Povenca ob Oneškem jezeru do belomorskega pristanišča So-roki v dolžini 221 km. Preliv tvori celo vrsto novih jezer, vodnih stavb, jezov in prelivov. Na misel, spojiti Baltiško morje z Belim, so prišli Rusi že davno, ker je sistem jezer v teh krajih sam kazal na no- vo vodno pot, da bi ne bilo treba ve£ piuti okrog Skandinavskega polotoka, kajti za pot iz pristanišča Soroki do Leningrada so rabili parniki celih 17 dni. Zdaj sc je skrčila ta pot na 6 do 7 dni. razdalja med Belim in Baltiškim mor jem pa za 4000 km. Poleg velikega tranzitnega pomena -» prevozna kapaciteta se ceni samo v eni smeri *na tri milijone ton —'je preliv važen tudi zato, ker vodi skozi Karelijo, bogato na gozdovih in rudah, ter spaja s pomočjo Marijnskega vodnega sistema Belo morje z ogromno mrežo vodnih cest volžkega, kamskega in moskovsko-okske* ga bazena. Gospodarski pomen baltiško* belomorskega preliva je nedvomno zelo velik. Smrtna obsodba in devet odsekanih prstov. Japonski vojni minister je te dni Prfrl jel paket s strašno vsebino. V dragoceni skrinjici je ležalo devet odsekanih mezincev, ki so bili zaviti y, svilo. Tej strašni pošiljki je bilo priloženo pismo, v katerem prosi devet častnikov milost za nedavno na smrt obsojenega atentatorja na ministrskega predsednika Inukaja-Častniki so izjavili, da se oni sicer strinjajo s sodbo, vendar prosijo milost # svojega tovariša. V primeru, da se njihovi prošnji ne bi zadovoljilo, bodo napravili harakiri. Minister je bil ginjen i® vzkliknil: »Kdo more sumiti y. bodočnost takega naroda!« Škatlico z mezinci, k> so v alkoholu, je minister postavil n® častno mesto v svojem kabinetu. Če mati in hčerka hkratu rodita. V Madridu se je pred kratkim čuden primer. Mati in hčerka sta v iste«* času rodili. Na nesrečo pa jo babica P°' zabila novorojenčke na nek način oz313' čiti, da bi se vedelo, kateri je od mater® in kateri je od hčerke. Ta babična P®* zabljivost je bila za mir v hiši, kjer st® obe prebivali, usodna. Eden novorojen' čkov je bil lepši kot drugi, in to je bil® povod, da sta se pričeli obe materi Pff! pirati in celo tožariti pred sodiščem. J1 je imelo težko nalogo. Hčerka je dosle®' no zatrjevala, da je lepši rojenček nie®’ njena mati pa prav tako ni hotela mati rojenčka, ki mu; je usoda bila ma®! naklonjena. ŠIRITE ..VEČERNI«!! M«»ff 92 OCEANOPOLIS »Izgubili smo vse razen dveh. Deloma so jih otrpnili deloma pobili deloma pa ujeli. Najhuje je, da so dobili upor niki v roke njihovo orožje in tudi izolir-ne aparate. Tako so oboroženi enako kakor naša obramba. Gotovo so izteknili tudi še ostalo orožje, ki je bilo skrito v dvorcu.« »Ministrstva še niso napadli?« je vprašal Tutalis. »Še ne,« je rekla Moraja, »toda zdi s? mi, da se bo to zgodilo vsak trenotek.« »Kaj ste ukrenili v obrambo?« se je obrnil Tutalis k Nubisu. »Naročil sem zapreti in zabarikadirati vse vhode, razvrstil sem pa tudi straže, in sicer tako, da so najzanesljivejši ljudje na najnevarnejših mestih. Toda naša obrambna moč je šibka. Večino smo izgubili v dvorcu, kamor smo bili prej poslali skoraj vse stražnike ministrstva in precej orožja. V palači je sedaj samo še nekaj stražnikov s tremi častniki. Zato smo oborožili vse osebje ministrstva od uradništva do slug in celo ženske. Bojim pa se, da vse skupaj ne bo zadostovalo, če nas napadejo naenkrat z večjo močjo.« »Morali bi dobiti pomoč iz predsedstva«, je pripomnil častnik Saris. »To je trenutno popolnoma nemogoče,« je odvrnil Tutalis in ga ošinil z jeznim pogledom. »Vsaka zveza z našo palačo in ostalim mestom j*> prekinjena. Vozila ne funkcionirajo, po cesti pa je prehod nemogoč, saj jo napolnjujejo ogromne množice ljudi.« »Zakaj se ne gane predsedstvo!« je vzkliknila Moraja. »Morali bi napasti množico in jo premagati.« »Vstaja se je pričela tako nepričakovano, da je v predsedstvu vse brez glave«, je odvrnil senator. »Nikomur se ni posvetilo, da bi bilo treba preiti v ofenzivo.« Še preden pa je izgovoril te besede do konca, se je zaslišal zunaj na ulici silen krik, ki je dokazoval, da so revolucionarji prešli v napad. Vsi so planili k oknom. Zunaj so kakor morje valovale ogromne množice ljudi. V svitu električnih bakel so izgledale kakor krdela prikazni iz neznanega sveta. Ljudje v kabinetu so onemeli. »Napadajo«, je vzkliknil čez nekaj časa Nubis. »Prva sta Doljan in Jafis«, je dejala Moraja. »Njiju dva bi bilo treba ubiti, pa bi bilo vsega konec!« »Čakajte, še ena rešitev je«, je dejal nenadoma Tutalis, pograbil za roko častnika Sarisa in ga povlekel za seboj. Za njima sta stekla Moraja in Nubds. Ustavili so se na koncu hodnika pred nekimi vrati, o katerih nihče ni vedel, kam vodijo in kaj zakrivajo. Tutalis jih je od-prJ z naglo gesto in prižgal električno svetilko, ki je v trenotku razsvetljila maj hen prostor brez okna. V njem so zagledali aparat nenavadne vrste. »Pomagajte!« je velel senator in sam zgrabil za vzvod. Aparat se je premaknil in hip nato so se že pričela vrteti njegova kolesa. Naglo, toda previdno so ga peljali po hodniku v kabinet ter ga postavili k srednjemu oknu. Upravljal ga je Tutalis sam. »Kaj je to?« je vprašala Moraja. »Videla boš takoj«, je odgovoril senator. Naravnal je aparat s cevmi proti množici, ki je še vedno butala spodaj na ulici proti palači. Potem je pričel vrteti neka kolesca in pregibati vzvode. Hip nato je aparat že deloval. V posebnih akumulatorjih nakopičene energije so uži-gale posebne vseuničujoče žarke, žarke smrti... »Poglejte na ulico«, je vzkliknil Tutalis, ko je pritisnil na zadnji vzvod. Moraja, Nubis in častnik so planili k drugemu oknu in opazili strašen prizor. Smrtni žarki so kakor kosa travo kosili množico vstašev. Ljudje so padali kakor snopi drug na drugega. Vpitje je ponehalo, preostalih se je polotila strašna groza; pričeli so bežati na vse strani in v nekaj hipih je bil prostor pred palačo ministrstva notranjih del popolnoma očiščen. Samo po tleh so ležala trupla pomorjenih. »Žarki ne dosegajo onih, ki so tik spodaj ob palači!« je vzkliknila Moraja, ki se je bila nagnila skozi okno in pogledala v globino. »Tudi te bomo dosegli,« je odgovoril hladno Tutalis, ustavil za trenutek delovanje aparata ter pričel naravnavati cevi skozi okno v navpično globino. Hip nato so smrtni žarki zopet švigali na hj1* co in morili vse, kar so dosegli. Tuta*®’ Moraja, Nubis, Saris in vsi ostali, ki * bili zbrani v sobi, so se sklanjali čez °K' na, da bi videli, kako padajo še zadffl' ki so napadali vhod v palačo. . Toda prav v tistem trenotku, ko so h' li že trdno prepričani, da je napad d®' bit in so rešeni, se je zgodilo nekaj cela nepričakovanega. Častnik Saris. * je stal pri oknu poleg Tutalisa, se je 11' nadoma z bolestnim vzklikom zgrudil tj tla in obležal negiben. Vsi so se obrij’ proti njemu, toda pri tem so jim oči nile tudi mimo odprtih vrat, ki so vod’ s hodnika v sobo. Med dvermi sta sta Doljan in Jafis, obdana od desetor’^ svojih najzvestejših ter merila proti tih svoja orožja. In še preden so se zave® li, kaj se dogaja, so že ležali otrpnje’’’. _0 tleh vsi Tazen Moraje in Tutalisa. Ed’® njima dvema so vstaši prizanesli. Mor®’ je tako osupnila, da je pozabila celo dv»? niti svoje orožje, ki ga je držala v r kali. Prebledela je kakor stena in vz» petala. Tudi Tutalis se ni ganil.•• .. ^ »Gospod senator,« je spregovoril mirnim, toda energičnim glasom Dob j »napravili ste strahovit zločin, st ste množice ljudi, da bi rešili svojo oi)i nad zadnjimi potomci slavnih Atlan toda tudi to zadnje grozodejstvo vas rešilo. Prav tako ni rešilo vaše hc J kateri se morate najprej zahvaliti za da je napočil konec vaše slave. Larm ^ vaju pobili na tla ali vrgli skozi °kn Prodaja št' iJ"Unc- Maistrova ulica ___________________ 3496 zna?VEŽE KISLO ŽELJE. Por”? "^boljše kakovosti pri-Trn Berdajs, Maribor. ■čilPbode. 3576 rž JEMENSKO PŠENICO. DtiJž-^h od semenogojske grahn10 Beltinci, ter ozimno ie A *ma na zalogi za svo-M»rune Kmetijska družba, ‘aribor. Meljska cesta 12. KJE SI BIL? Pri Starmanu bil sem na Melj ski cesti; se zna, — tam je dobro za pr ti in jesti. Brezhibno, okusno je vsako jedilo in najboljše vrste je vina obilo, V hiši, na vrtu je mnogo prostora; postreže se dobro, brez vsega odmora. V senci sediš na vrtu, na klopi, pri dežju pod streho v okra šeni lopi. So mizo okrogle in dolge na vogle, zabava te petje in — igra na kroglje. Prijateljev, znancev tam naj deš veselih, ki radosti poln jim življenja je kelih. 3683 Karo W III cevln so sedaj PREKLIC! Podpisana Macu Marija. Kettejeva ul. 3. obžalujem in preklicujem žalitve in obdoi-žitve, katere sem izrekla na-pram g. Keteeu Lojzetu iz Pobrežke ceste 130, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Maribor, dne 29. septembra 1933. — «Macu Marija. 6021 EDINO V MARIBORU. V Vaši navzočnosti operemo s paro posteljno perje (higije-nično) kg Din- 9. Tapetniška dela izvršujem strokovno. Cena konkurenčna. Prosim za obilen obisk. B. Jagodič, Vojašniški trg 1. od Koroške ceste 7 navzdol. 3700 KOŽUHI V VELIKI IZBIRE. Izdelava novih kožuhov, kakor tudi moderniziranje starih v ^rokovnjaški izvršitvi po najnižjih ijcnah. Julijana Šo-per, krznarstvo. Maribor. Glavni trg 9, zraven tnanu-fakturne trgovine Majer. 3714 KONEC KRIZE! Soseda rekla je sosedi: »Čemu si zbirate mesarje — ko Joško Močnik v naši sredi vse za male da denarje, da v tej hudobni krizi vedno dobro je na mizi! — JOŠKO MOČNIK, mesarija, Kettejeva ul., vogal, 3720 POZOR! GRAŠČINSKO VINO! Dvorni svetilnik dr. Gustav Kokoschinegg. Počehova, pro daja staro in novo vino od 5 iitrov naprej, liter po Din 4,— in 6.—. 3677 MODERNI FOTELJI. lota-postelje, otomane, pregrinjala. posteljne garniture, odeje dobite najceneje pri Novaku, Koroška 8. Vetrinjska 7. 3674 Prodam GRAMOFON kot ročni kovček in 27 plošč poceni prodam. Krekova 14, liišnik. 3678 KUHINSKO OPREMO. novo. poceni prodam. Ogleda se: Slovenska 24, dvorišče. 3704 PRODAM HIŠO s šestimi sobami, kabinetom, dve kuhinji, klet.-vrt, za Din 130.000. Eventpelno prodam tudi polovico hiše, dve stanovanji. Naslov v upravi. 3712 LISIČJO BOO. lepo, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati od 12. do 14. ali od 17. do 19. ure v Prešernovi ulici 19. priti. 6018 NEVESTE IN ŽENINI! Prodam iz svojega velikega skladišča takoj: kompletne spalnice, jedilnice, kuhinje itd Cene nižje, ki so sploh mogoče. Prilika, kot je še ni bilo. Alfred Viclicr, zaloga pohištva, Koroška 53. Maribor. 3715 Kupim ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 GOSPODE sprejmem na stanovanje., Ale-i ksandrova cesta 17, dvorišče. I. nadstropje. 3666 OPREMLJENO CISTO SOBO s posebnim vhodom iti električno lučjo oddam. Magda-lenska ulica 50. 3675 MALO SOBO s posebnim 'vhodom oddam. Frankopanova uiica 4. 3679 ODDAM POCENI opremljeno sobo. sprejmem tu di gospode na hrano. Grajska uliea 2, Mir. 3680 STAREJŠO UPOKOJENKO vzamem na hrano in stanovanje. Smetanova ul. 33. 3696 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Zupan. Zagata L za gostilno Žoher na Tržaški cesti. 3695 SOSTANOVALCA sprejmem v celo oskrbo. Koroščeva ul. 2 3702 SOBO z dvema posteljama takoj oddam. Glavni trg 2, 1., 7. 3705 DVE MALI »ZEPHIR«-PEČI kupim. Naslove pustiti v upra vi »Večernika«. 3629 PUPI.M HIŠICO na periferiji Maribora. Plačam nekaj gotovine, knjižice, drugo sigurne obroke. Ponudbe pod »Železničar« na upravo" »Večernika«. 3639 Sobo odda KABINET s posebnim vhodom takoj oddam. Magdalenska ulica 79. 3657 LEPO. CISTO. PARKETI-RANO SOBO z vso oskrbo ali brez. oddam. Sodna ulica 30, II, desno. ' 3654 SOBO PRI PARKU. izredno lepo in okusno oprem ljeno. zračno, z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom, se odda s 1. okt. eni ali dvema solidnima osebama. Vprašati: Vrazova ul. št. 6. priti., levo. 6020 OPREMLJENO SOBO s kopalnico, sohično. oddam s 1. oktobrom. Strossmajcr-jeva ul. 8. II. 3660 Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13 vse vrste šol po zelo nizkih cenah. Javni in privatni uslužbenci se lahko poslužujejo ugodnosti plačavania v obrokih. DVA DELAVCA Sprejmem na stanovanjc. Mlin ska ulica 9. na dvorišču. 3708 SOBO s posebnim vhodom oddam po nizki ceni. Kolodvorska ulica 3. II., na hodniku. 3710 OPREMLJENO SOBO. posebni vhod, na lepem kraju, poleg sodišča, takoj oddam. Wlldenrainerjeva ulica št. 11. III. 3707 STANOVANJE v novi hiši, soba ih kuhinja, klet. drvarnica in vrt- oddam s 15. oktobrom. Kralja Petra cesta 81, pri Studencih. 3686 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam mirni stranki. Krčevina št. 13. pri Lovskem domu. 3690 Službo išie DVA POŠTENA FANTA vzatnem na stanovanje. Koroška 74, pritličje, levo. 3709 LEPO OPREMLJENO. zračno sobo z električno razsvetljavo, z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista. 6017 Stanovanje ŠTIRISOBNO STANOVANJE v centru mesta, iužno ležeče, bližina parka, oddam s 1. novembrom 1933. Ponudbe pod »'1100« na upravo. .3623 Za Solarje in dijake KARO fevlje iz zdavstvenih razlogov samo z III USNJATIMI la podolati GOSTILNIŠKA HČERKA želi mosto natakarice v hotelu ali restavraciji, kjer bi se učila tud: kuhati. Najraje v Mariboru. Naslov v upravi »Večernika«. 3691 Službo dobi STANOVALCA s 4. delovnimi močmi, sprejmem. Pogoji dobri. Zenkovič. Pivola št. 6. pošta Hoče. 3676 INKASANT z malo kavcijo, ki obvlada slovenski in nemški jezik, se sprejme takoj. Naslov v upr, lista. 3719 Pouk Al LADA DAMA Francozinja (Parižanka) daje potile iz francoščine otrokom in odraslim. Ponudbe pod št, 3694 na upravo »Večernika«. 3694 SOLOPETJE poučuje Skvarča. Maistrova ulica 19. II. 3637 ENGLISH LESSONS . Miss Edith OxIey, Krekova ulica 18/11. Govorne ure od 11. do 12. in od 20. ure naprej. 364? NEMŠČINA ZA ODRASLE. Lahka, hitra metoda, siguren uspeli. Začetni pouk. pravopis. konverzacija. Naslov' v upravi. 3646 Lokal LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48. mizarstvo. 2Z7L LOKAL oddam s 1. novembrom,. — ■Vpraša še Vetrinjska ulica J3. Lah. 3701 Posest HIŠE, POSESTVA, GOSTILNE. vile. trgovine, mHne. ugodno prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21, 3711 Kupujte svoje potrebščine pri naših ^serentih i im [■ modnega inozemskega blaga. Ogled neobvezen! TEKSTILIJ A Maribor, Maistrova ulica it. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek nlačuje iz svojega. Za iesemko »zono Vant-priporočamo tedne barfiente za obleke v najiepših vzorcih in vezavah Volneno btago za obleke v zadnjih’modnih vezavah Bbgo za kostume in plašče izborne kva&teie Svileno blago v zadnjih modnih barvah Blago za podlage, najraznovrstnelše modne okraske in ves krojaikl pribor Tekstllana BOdefeldt preje R Mlchelltsdt Maribor, Gosposka ulica 14 Zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora Začetek tečaja 1. okt 1933 Tozadevne prijave in informacije za novince daje Jajnik g. Guštin dnevno od 9,—12. ure. Grajski kino. Kdor se hoče prijetno zaba-vati, biti poceni postrežen z dobrimi jedili in okusno kapljico, naj ne pozabi na gostilne Kosi?, tik novih vil na koncu Koroščeve ulice. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube naše ljubljene hčerke in sestre Milenke Verbič učenke IV. razreda, izrekamo tem potom vsem, ki so nas tolažili naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za tolažbo v bolezni in ganljiv nagrobni govor, enako dr. Turšiču za njegov požrtvovalni trud, učiteljstvu in součenkam in pevskemu društvu za pretresljivo petje, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in-končno vsem darovalcem prekrasnega: cvetja. M a-ri to o r, dne 30. septembra 1933. Žalujoči ostali. novo dospele v veliki izbiri najceneje pri Mari Kumie Maribor, Stolna ul. 1 Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi vskladiščenja izvršuje najceneje Prva Jugosl. transportna d. d. Schenker & Co., Maribor-Meliska c. 16 tel. 2044 Sposoben bački mlin išče Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 13.460/2379—1933. V Mariboru, 23. septembra 1933 dobro vpeljanega pri pekih in trgovcih v v Ljubljani, Celju, Mari boru In Zagrebu Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega poklica na upravo »Večernika« pod »Štirje mlinski zastopniki.. 3656 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■g Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svojo BRIVNICO iz Frankopanove ulice štev. 25 na Frankopanovo ulico Sl. 5 Britje Din 3#—, striženje Din 5'—. Cenjenim strankam se priporoča še v nadalje Jakob Logar, brivec. JFord” zastopstvo, Maribor Aleksandrova cesta 6 obvešča, da gospod Ivan KarbeutZ ni več v naši službi. Obenem javljamo, da je vstopil kot zastopnik gospod Ladislaus KardeS nsBunmststss Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za dobavo • montažo cevovoda za vodovod v zgradbi carinske pošte I. JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO. za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob spielerjevi ulici I. JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO. ter za popravilo carinskih skladišč- ob Einspielerjevi ulici f iMariboru II. JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO. vse tri na dan 14. okiobta 1933 ob 11. uri. v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v, Mariboru- P* jasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu H* pravnih stroškov med uradnimi urami istotam, soba štev. 3 Ponudbe naj se glase v, obliki popusta v odstotkih (&& z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znašajo: 1. za dobavo in montažo cevovoda za vodovod Din 67;»$* 2. za popravilo lesenih ramp Din 48.674-^ 3. za popravilo carinskih skladišč . . . , . Din 60‘37(*® Za vsako izmed dobav je predložiti posebno ponudb0 v posebni kuverti. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Stttžbc11 Novine br. 70/XXFX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne Sz razglasa o - licttadh v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske baflO^ ne in na* razglasni deski mestnega1 načelstva mariborske#- MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. #*! Čitajte ..Veternik" I E IX 1980/33-7 Dražbeni oklic Dne 15. novem. 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Prepolje vlož. štev, 173 Cenilna vrednost: Din 17.400'75 Vrednost pritikline: Din 125*— Najmanjši ponudek: Din 15’068*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sroiko sodfife v Mariboru, odd. IX. dne 13. septembra 1933. gfimiJUHftjiamtiimniiiiiiiiiiiHiuiHiiiiHHHiiiiiiiiiiiiii,...,,.iiiiiliiiiiiiniiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuinm»mniiimiiminiiiniiiiiiiiimMmmniiiiiiinmiinimmm Zahvala In priporočilo! 1 Zahvaljujemo se vsem svojim cenjenim gostom za številen obisk ter se priP9,’ ročamo za nadaljnjo naklonjenost istih v naših prostorih v Vetrinjski (preje »Pri kmetu*), kjer bomo od 1. oktobra naprej točili pristna Ijntomer®** vina in nudili izvrstno kuhinjo. — Dobrodošli! Stlbler v restavracija .Mesto Ljutomer* (vogal Vetrinjske ul. in Glavnega Otvoritev P. n. občinstvu vljudno sporočam, da sem otvortf rr: " Spec. trgovino laiprlkladnelšlh daril ta namiznega oredia. katero blago dobivam iz svetovno znanih tovarn, kojih sloves daje jamstvo za kakovost in trpežnost ter trajno vrednost izdelkov. Direktna dobava iz vodilnih tovarn mi daje tudi možnost, razpečavati blago po cenah, ki izključujejo vsako konkurenco. Da bi od mesečnih plač živečim odjemalcem, olajšal nakup, odobravam uradništvu plačilne ugodnosti. S prošnjo, da si ogledate izložbo, se priporoča 3684 SLAVKO MARKOVIČ« trg. s kov. izdelki« MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 40 Cevitrala : MARIBOR Podružnica: OSE JR v laeta^noripalači na oglu Gosposke.Slovenska ulic« nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge no knjižice in lekoCI račun proti najugodnejšemu obrestovan ju s- ^afltelj varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina a celim aoojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno izdaja koozorcii »Jutra, v i vdiliaui; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA' v Mariborr