6t* 83. V Gorici, v soboto dne 22. julija 1911. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. liri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 78 »* • • f*V **•«¦¦ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novertUetu, »Kažipot bo Goriškem ia firadiščanskem" m dvakrat v letu nVozni red že-lesnic, parniko? in poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI Vae za narod, svobodo in napredek !c Dr. K. Lavrič. Uredništvo .»nahaja v Gosposki ulici št. 7 ' Gorici v I, nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i. nadstr. na lovo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati točo Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vm. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko ¦m vsebino oglasov odklanjamo ; vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tfrlofon ftt. 83. ~~ HGor. Tiskarna" A. Gapršček (odgov. J. PabčiČ) tiska in »al. Preveč ognja. Zakurili so in sedaj gori; vroče je in gori in nastal je velik ogenj, v katerem naj zgorijo primorski državni poslanci----- V tej reči je bilo preveč razburjanja, • pretiravanje je šlo pred hladnim presojanjem. In pri nas Slovencih se tako rado pretirava in krivo sodi. — Pred otvoritvijo parlamenta je bilo polno besed stresenih v javnost, da naj se ustanovi skupni jugoslovanski klub, naj sedanji moment najde cele može, ki prav precenijo položaj in ustvarijo jugoslovansko enoto po vzorcu češkega enotnega kluba. Primorski poslanci so se tega držali m goreče so nastopili za skupen jugoslovanski klub. »Slov. Narod« pa je pisal dne 13. t, m. v članku »Jugoslovani v parlamentu« tako-let »Jugoslovanska delegacija dosedaj skoraj nikdar ni vedela izrabiti svoje emi-noutne politične važnosti, katero je omenil tudi mmisterski predsednik. Raztrgala se je na frakcije i p. klube, ki so le prevečkrat paralizirali drug drugega mesto, da bi vsaj paralelno delovali. Tukaj treba korenite reutedure. Tudi v jugoslovanski politiki so zadeve, ki morajo biti skupne, v katerih vsako nasprotovanje povzroča narodno škodo. Poslanci, ki izprevidijo, da je temu tako, pa morajo imeti tudi toliko poštenosti in odločnosti, da se izjavijo v važnih vsenarodnih zadevah za skupnost in da to skupnost tudi lojalno podpirajo in vzdrže. Naziranje v jugoslovanskih političnih krogih je ideji skupnega jugoslovanskega kluba ugodno, to se mora konštatirati. Tam, kjer bi moralo delovanje naših jugoslovanskih parlamentarnih organizacij itak iti paralelno, tam naj se najde možnost skupnega, enotnega nastopa. Kar je manj, bi bilo nezadostno, kjer pa bi se ta meja skusila prekoračiti, tam je nepotrebno in zato škodljivo. Vesti o novo ustanovljeni Zvezi južnih Slovanov, do danes niso še resnične. Šele v nedeljo bo na Dunaju zbranih to- liko naših poslancev, da se bo moglo o zadevi govoriti. Naj pa se zasuče to vprašane tako ali tako, naj se mesto dveh klubov ustvarijo, kakor je svoj čas že na-migaval »Slaw. Tagblatt« trije, klerikalni, dalmatinski, in slovensko-brvaški, da vsak način bodo naši poslanci morali dati na vprašanje po skupni organizaciji odločen odgovor. Ne dvomimo, da se bo cela jugoslovanska delegacija zavedla dalekosežnosti svojih tozadevnih ukrepov. Ako hočemo Enotni Jugoslovanski klub, tedaj mora obsegati vse jugoslovanske strankarske organizacije, da nam uspešno izvojuje in obvaruje pristopne politične pozicije. Skupnosti pa, ki bi obsegala le del naše delegacije, jugoslovanska javnost ne bo priznavala. In nje uspešnost bi bila nad vse dvomljiva.« Prav tako! Podpišemo z obema rokama. Vedelo se je pač, da jugoslovanski poslanci v enem samem enotnem skupnem klubu ne bodo sedeli, marveč da se grupirajo ter si potem ustvarijo potrebno skupnost. Sodih) se je na sploh, da 'najverjetnejše pride do šusteršičevega kluba in Zveze južnih Slovanov, torej dve .skupini. ki bi si potem poiskali potrebno enoto. Ali namesto tega imamo Susteršičev klub, Narodni 'klub, klub dalmatinskih naprednih poslancev, ljubljanski državni poslanec stoji izven klubov___ Padli so po primorskih poslancih in zlili nad nie svoj žolč. Drža vrni poslanec dr, O. Rybaf pojasnjuje korake primorskih poslancev v pismu na »Slov. Narod« tako-Ie: »Vsled povsem neresničnega poročila lista »Jutro« od prošle srede o ustanovitvi »Hrvatsko-slovenskega kluba« je bila slovenska javnost tako mistiHcirana, da je morala udobiti o mojem in mojih kolegov iz »Narodnega kluba« nastopu popolnoma krive vtiske. Ker so najbrž one neresnične vesti zakrivile tuai različne resnici ne odgovarjajoče trditv v člankih objavljenih o našem postopanju v vašem cer.j. listu od srede, apeliram na vašo ob- jektivnost z vljudno prošnjo, 'da., objavite sledeča pojasnila q tej stvari. Nieden od članov sedaj ustanovljenega »Narodnega kluba« ni mislil na vstop v Šusteršičev klub. -Ni torej res, da so to skuhali v Trstu in da so se tam moke me-rodajne osebe že pred mesecem ogrevale za vstop v omenjeni klub. tKar so omenjeni primorski poslanci nameravali, se vje-ma popolnoma s tem, kar je tudi vaš cenj. list v različnih člankih in posebno toplo še na predvečer ustanovitve »Hrvatsko-slo-venskega kluba« priporočal, namreč zvezo vseh jugoslovanskih parlamentarnih skupin po vzoru skupnega češkega kluba in nemškega »Nationalverbanda«. Žalibog to vsled odpora dalmatinskih poslancev ni bilo mogoče. Omenjenih pet poslancev je zato smatralo za najprimerneje, da se konstituirajo v poseben 'klub. Ta klub pa ni bil samo začasno ustanovljen, temveč obstoji še danes. Ne odgovarja nadalje resnici, da se je skupina, ki tvori ta kluib, formelno vpisala v klerikalni Susteršičev iklnb, temveč se je kot samostojen klub zvezala v svrho enotne taktike v narodnih vprašanjih s »Hrvatsko-slovensko zajednieo«. In tej oba kluba Obsegajoči formaciji je »bilo dano ime »Hr-vatsko-slovcnski klub«. »Narodni klub« je torej ohranil svojo politično individualnost in je na ta način vsaj deloma uresničil namen stvoriti narodno zvezo po vzoru <če-i škega kluba. Ni res nadalje, da je pri tem dr. Šusteršlč izjavil, da sprejme omenjene hrv«,ške in slovenslj. poslance, da pa ne sprejme dr. Ravniharja. Ravno nasprotno so primorski poslanci izrecno poudarjali, da smatrajo za svojo prvo in najvažnejšo nalogo zvezo spopolniti s tem, da pritegnejo tudi ostale jugoslovanske poslance, seveda ne v Šnsteršičev klub, temveč v Zvezo. O sprejemu pa se ni moglo sklepati, ker ni bilo še nobene priglasitve za vstop. Primorski poslanci so pri svoji akciji nastopali z najčistejšim namenom koristiti narodni stvari in so se glede potrebe skupne zveze razlikovali od dalmatinskih poslancev le v tem, da so to potrebo smatrali za nujno in aktualno, 'dočim so hoteli dalmatinski poslanci, ustanovitev zveze odložiti na poznejši čas, ne da bi pa določili niti približnega rdka. V ostalem pa so Hudi 'dalmatinski poslanci, kaleor tudi vaš cenj. list priznali potrebo take zveze. Dosledni svojim nazorom smo storili prvi korak za vresničenje naše ideje v nadi, da s tem olajšamo tudi ostalim jugoslovanskim poslancem odločitev. Nismo torej zaslužili, da se nas sedaj sumniči. Svojega prepričanja nismo spremenili in ga tudi nikomur na ljubo ne spremenimo.« Z besedami dr. Rvbafa je vsa reč dovolj pojasnjena. iPrimorslki poslanci stremijo po Enotnem Jugoslovanskem klubu, •ki bi moral obsegati vse »jugoslovanske strankarske organizacije, kakor je bila v »Slov. Narodu« nas ve tovarna. Pokazali so to tudi s tem, da so hitro pramenih svoj »Primorski narodni kluib« v »Narodni klub«, v kateri imajo pristop tudi Nepri-moici. V ta klub lahko vstopi tudi dr. Ravnihar. Mi bi prav želeli, da bi vstopil v ta klub, potem ootno videli, kako drži »Hrvatsko-slovenski klub«, v kateri hočejo, kakor pravi dr. Rvjbar, pritegniti tudi ostale jugoslovanske poslanice, torej doslej: dr. Ravniharja in Dalniatince,..... Vsi oni pa, ki so razburjali našo javnost, niso delali prav. Tako razburjanje le Škoduje, zavaja v krivo sodbo in že naprej onemogočuje vsako pojasnilo. Gregorinovim voiiicem priporočamo mirno presojanje teh reči. Naj se ozirajo na naše besede. Dr. Gregorin pa stopi tudi imed svoje volilce ter jim pojasni vse to zapletanje tako, da bodo videli, kako je v resnici. Le ne se preveč razburjati in ne soditi v preveliki razburjenosti, ker v takem vskipevanju se navadno ne zadene pravo! VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Šestdeset iraokov, gospod predstojnik.« »In s tem lahko živite?« »Da, gospod predstojnik.« »Od Česa se pa živi pravzaprav tu v Rovboni? Grozno gnezdo! ... Dam vam od danes naprej tristo frankov na mesec, ali prosim vas, uredite vse tako, da se mi ne bo treba za nič brigati.« Potem se obrne zopet h gospodu Pelussinu: »Sedaj ko je to opravljeno, dovolite mi vprašanje: ali bi mi »odstopili vašo hišo, če zapustite Rovbono?« »Ne grem proč, ostanem tu, dobite pa lahko čedno hišico, poleg orožniške postaje.« »O, zadovoljen sem z vsem, ali želim seveda hlev za svoje konje.« »To bo težko, tu bodete težko dobili dober hlev. Ne vem nikjer ...« »To so grozne razmere! Ali povejte mi, gospod tovariš, ali ni tukaj razen vaše cenjene osebe — s katero računam na prijateljsko občevanje — še drugih ljudi?« »Kakor se vzame gošpdd grof, vi ste precej ,bojno' navdušeni?« »Da, unimster me je samo zato imenoval, da bom hodil po okolici in kričal: republikanci so hudobneži!« »In ali je to Vaše lastno prepričanje?« »Moje? Niti najmanj! Imam jako ljube prijatelje, ki so republikanci, meni je to vse eno. Kar želim, je samo, da se do volitev ne bom dolgočasil; do takrat pa upam, da pozabim Coralio, da bom šel lahko v "Pariz nazaj.« »Če ste tako miroljubni, gospod grof, vam bo lahko ustreženo, seveda če ljubite lov ravno tako, kakor jezdar-jenjc; potem prebijete lahko ta dva meseca jako prijetno, kajti okolica je res lepa in lov dober.« »O, lov je moja najljubša zabava!« »Žalibog so vsi naši lovci sami republikanci.« »To je nerodno«. »Dežela je republikanska, gospod grof, malomesčani pa mislijo, da je gosposko, če so reakcijonarni, pa tudi ne povsod, kajti v Dauphirieji je polno izobraženih ljudi...« »Ti malomesčani so mi popolnoma tuji.« » V Rovboni je pa, kar se Imamo zahvaliti našemu županu, večina bonapartistična.« »Bonapartisiična? O, sovražim bonapartizem! Rad priznam, da se brigam jako malo za politiko, sem sicer, kar zahteva moj stan, reakdjonaren, ker so bili tudi moji predniki, sam pa imam popolnoma svoje prepričanje. Če vam je prav, gospod tovariš, predstavite me lovcem, toda obvarujte me znanja z bonapartistično sodrgo — teh ne morem videti.« — — Rovbonenčanom je jako imponiral naslov novega predstojnika zglaševalnega nrada. Grof! To je bil res jako odličen gospod! Občudovali so njegove konje, njegov voz in njega samega, kadar je jahal visoko na konju skozi mesto, da je glasno odmevalo po kamenitih cestah. Nikdar še nismo slišali, da bi dal kdo v hlevu napraviti tla lesena, kar jim 3e (pa dalo največ govoriti, je bila vest, da hoče plačevati svojemu pisaču mesečno tristo frankov. »Da«, so rekli, » tu se šele vidi, kaj je prava odličnost, plemenitaši so popolnoma drugi ljudje, kakor pa republikanci, lahko torej razumemo, da nočejo nič slišati o njih.« Začudenja pa ni bilo konec, ko se (jie zvedelo, grof občuje samo s samimi republikanci, za reakcijonarce, se pa še ne zmeni, celo k županu ni šel na obisk! To je dalo ljudem misliti. »Republikanci moi torej vendar niso prenizki«, so dejali. Kmetje so pa mislili: »Če mislijo 'reakcijonarci poslati republikance v zapor, ne bi se prijaznih z njimi. Ne more biti vse tako res, kakor pravijo duhovniki.* Chanat je bil divji. »Kaj pa je to zopet en čudak, ki nam ga tu pošiljajo?« je vpil. . I ¦ Grof je srečat nekega dne gospo pl. Slepič, to ga je pripravilo, da je naredil pri davkarjevih obisk. Ko je prišel Glianatk Slepičevim, je rekel razdražen: »Ka|j pa je mislila vlada, ;da mam je poslala tega grofica? Nima niti toliko olike, da bi me obiskal.« »Pri nas je | kaže preiskava. Radi nadzorovanja šolske mladine v cerkvi bodi povedano, da učitelj ni policaj ali mežnar in da ,so mirauli 'časi kOrikbr-data. Če 'bi ibil dolžan učitelj nadzorovati otroke v cerkvi, bi bil dolžam jih madzo: rovati tudi drugod in slednjič bi jih moral staviti še spat. Če bi pa hotel opravljati službo policaja in nadzorovati otroke v cerkvi in ibi morda povlekel kakega po-rcdmeža za ušesa, bi prav gotovo (posebno pa v teh časih) prišel otrokov oče kregat se z učiteljem. .Morda Ibi se primeril slučaj po vzorcu Rustja v šol. 1. 1908./-09. Sicer je neki učitelj v nekem kraju- (ime in j kraj na razpolago) celo prosil duhovnika, naj ibi mu dal pri altiirlu^kak sedež, t|da ! bode za O Dragi ibratci! Pravite, da vam ni ljubo govoriti javno o našfih ^oirnačih razmerah, čeravno pošiljate v javnost vsako najmanjšo in malo vredno stvarco. Saj prinaša vendar »Pr. L.« vjed.i-he od kakega Nuteta ali sedanjega Mi-ijota, ampak od svoje višje šol. oblasti. Kar se pa tiče njegovega javnega življenja, sii še nikoii delal razdora v vasi in je morda še bolj veren kakor dopisnik ali marsikateri drugi Velikodolee. Največja oslarija pa je trditev, da se učitelj jezi nad tem, kar je ljudem svetega. Ker je bil učitelj bolan, se samo ob sebi razume, -ni imel šole. Ležal je od 26. 4. do 8. 5. in še-le za 36 dni pozneje je po- daj naprej je tudi ne Ibodo«. Zavoljo teg*» je tudi tuk. učitelj primoran biti »komo-. den«. ! Grdi in nesra*nni lažnik je dopisnik »Prim. L.« ker trdi, da se je učitelj izrazil, da on nima rad tega ljudstva. Samo ob seibi je pa umevno, da se v takenf slu-• čaju .ne vrača kruha za kamen. Če'bi kdo i nabival dopisnika »Prim. L.« po grbi s po-! lenom, gotovo bi mu ta ne molil kruha v i usta. . . '¦¦''.•: Napadate tudi našega Kanteta, da je grozno izobražen. Verjemite, da za našo vas je res grozno izobražen, ker v izobrazbi r. RavnihaMem« —• po- j zivljava to čislano uredništvo v smislu § 19. tisk. zakona, da objavi ta-le Popravek: Ni res, da sva podpisana stojita v dr. SusterŠičev klub, marveč je res, da sva iz dr.om Laginjo, Mandičem in Spinčicem ustanovila »Narodni klub«, ki je kakor tak vstopil, ne v Šusteršicev klub (Hrvatsko-slovensko zajednico), marveč v novo parlamentarno skupino »Hrvatsko-siovenski klub«, kateri novi klub predstavni torej zvezo dveh samostojnih klubov. , torej res, da sva podpisana kapitulirala pred dr. Šusteišičem. Ni res, da sva si midva podpisan? z omeaijenimPistrskimi poslanci le začasno ustanovila svoj klub, marveč smo si ustanovili »Narodni klub« v nadi in z izrecnim namenom, da se posredovanjem istega posreči spraviti na podlagi narodne misli vse jugoslovanske poslance v en klub, ki naj bi obstajal iz vseh posameznih jugoslovanskih parlamentarnih skupin, oziroma frakcij. Ni res, da bi se bil dr. Šusteršlč izjavil, da sprejme našo petorico v svoj klub, če pustimo ljubljanskega naprednega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja na cedilu ter da se » .' **» ta nakana posrečila, pač pa je res, o tem vprašanju sicer z dr. Šu* rče; govorilo, a se ni moglo ničesar . ;• ker dr. Ravnlhar ni prijavil vstopa narodni klub«, temveč si je pridržal konec -no odločitev glede vstopa v eno aH drugo parlamentarno skupino v smislu sklepa, ki ga je pričakoval od vodstva kranjske na-rodno-napredfie stranke v tej stvari. Ni torej res, da smo midva, Matko Mandič, prof. Spinčič in dr. Laginja klonili svoj tilnik pred Šusteršičem, vstopili v njegov klub in pustili dr.a Ravnikarja na cedilu, marveč je res, da smo poslanci združeni v »Narodnem klubu«, zahtevali, da se ustanovi nova parlamentarna formacija, ki naj bi za sedaj, kakor že navedeno, obstajala iz »Hrvatsko-slovenske« zajettnice« in iz našega »Narodnega kluba« m v katero novo formacijo bi zatrto-gla vstopiti pozneje skupina dalmatinskih poslancev, ki za sedaj m* tiotela vstopiti v novo ustanovljeni »Hrvatsko- slovenski klub« in v kateri klub 'bi zamogel vstopiti tudi dr .Ravnihar, bodisi naravnost, bodisi s pristopam v »Narodni klub«, ali v »Dalmatinski klub«. Ni torej res, da se je dr. Susteršičev klub, ki mu je ime »Hrvatsko-slovenska zajednica« .sedaj spremenil v »Hrvatsko-siovenski khlb«, marveč je res, da oba kluba obstajata eden zraven dru-zega, kakor obstoja zraven istih »Narodni klub« še nadalje, kateri poslednji klub se je konstituiral tako, da je izvolil prof. Spinčiča predsednikom, a dr.a Gregorina tajnikom. Ni res, da je Dr. Šusteršlč stavil nam članom »Narodnega kluba« edini pogoj: »Ali z mano, to je brez dr.a Ravniharja, aH ps vas ne sprejmem v svoj klub ter ni res, da smo midva, Mandič, Spinčič, In Laginja vrgli puško v koruzo ter vstopili pod Šusteršičevo komando. Ni torej res, da smo Izdali interese svojih volilcev, marveč je res, da smo po svojem prepričanju se svojim postopanjem ravnali na korist svojih volilcev ter da z mirnim srcem pričakujemo pravične sodbe svojih volilcev. Z odličnim spoštovanjem: Dr. Gustav Gregorin, drža/vrni poslanec mp. Dr. Otokar Rybar, državni poslanec mp. Priča Ivan Faganeli iz Mirna. !Priča J je Slovenec in izjavi, da ne razume ita- j •lijanščine. Sklene se, da 'bo prevajal nje- j gove izpovedbe svetovalec Strausgittl. j Izjavi, da je imel eno akcijo B. P. in ker je f rabil denar, jo je dr, Lnzzattu prodal za j 200 K ter 12 K za obresti dobil. Na vpra- | sanje, zakaj je prodal akcijo ravno Luiz- | zattu, pove da zato, ker je bii Luzzatto 1 Upravni svetnik banke. I Priča Josip Venuti je ibil upravni I svetnik banke od 1. 1905 do zadnjih dni. I Priča izpove kakor prejšnji upravni svet- I niki, namreč da je vse zaupal ravnatelju I CoMe-tu, da je podpisaval vse večinoma I ne da bi prej čital. O odpustu- Colleta ga je j obvestil preds. Lenassi. Motiviral je od- j pust s tem, da je zasačil Colleta pri gri. | Zgube da so znašale 100.000 K, da pa so I bile krite s hišami Colle-ta. O bilanci ve I toliko, da se je v dotični seji slikal polo- I žaj banke kot precej ugoden. Pozneje so.I prišle denarne stiske; garancijo za nove I zneske je podpisal tudi on. Če bi bil ve- J del za slabo situacijo banke, bi ne pod- I pisal. Nekega dne je videl na mizi v ban- I •ki menice tvrdke Wassermann. Takoj se S mu je dozdevalo, da niso dobre. QIede na I to je dobil nalog svetovalec Mistruzzi, naj I gre v Pirij. O zadevi Coirforti ve samo to- I r liko, da je bilo podjetje prodano tvrdki I Bertolini iz Parme in da je to transakcijo I odobril upravni svet. Drž. pravdnik: Ali I se vam ni dozdevalo, da se je zaupalo I Coiticrtiju več kredita, kakor ga je bil do- I volil upravni svet? Venuti: Da, v oči mi I je padlo neko pismo,, ki. sem je podpisal, j Glasilo se je za jako velik znesek. Toda I ravnatelj me je pomiril, češ, da je tvrdka I solidna in da smo kriti s hipoteko. Drž. I pravdnik: Ali vas ni Lenassi pomirjeval I v neki seji, češ, da ne bo nikakih izgub? I Venuti potrdi. Drž. pravdnik: Pozneje je I Lenassi rekel glede izigub pri Confortiju, I da bi te utegnile znašati največ 50.000 K? I Venuti potrdi. Drž. pravdnik. V seji uprav j I nega sveta, ko je bila predložena bilanca, I ni-li predsednik govoril o izgubah pri ig-I ri, o odpisih itd.? Kaj je sploh rekel? Ve-¦ nuti: Predsednik je samo rekel, da se je I bilanca napravila z vso možno natančno-I stjo. Priča ni nikoli govoril z nikomur pri I banki o izgubab. Če bi fbil vedel, da je to-I liko izgube, bi ne dal za sanacijo B. P. niti I vinarja. Na to so 'bile 'zaslišane še priči I Kiimer in Bozzini. Vsi so nalično enako I izjavili, da so vsi podpisovali ne da bi I -Črtali. Zavračajo torej vso krivdo na Col-I le-ta. I Zaslišujejo priče. Zaslišan je bil vele-I tržeč Anton Orzan, ki je bil tudi član up-I ravnega sveta banke. On tudi ni vedel; I če se igra v banki, vedel pa, da se je I kupovalo za tretje osebe. Pisem vseh ni I Čital, ko je podpisoval. Glede Conf.ortija I >je dovolil zneske 20—30.000 K. Colle mu | I je zatrjeval, da je vse prav varno ter da | I je tvrdka solidna. Imel je polno zaupanje j 1 v Colleja in Lenasšija. Zatrjuje odločno!, ] I da ni imel nikakih prednosti pri banki. On j I je imel bridke skušrtje z banko, stane ga j nad 400.000 K. Zaupal je tudi Luzzattu. ] I Včeraj I je naznanil predsednik, da se od priče I Chiurlo ne zaiiiteva, da pove ime one ose-I be, ki mu je zaupno raaodela, da se igra i v banki. I Zaslišan je bil potem farmacevt I VVasserman iz Pulfa, ki je podpisal menic I za 360.000 K v garancijo Colleju. Pravi, J da mu je povsem zaupal ter mu ustregel s I podpisom. Na vprašanje, če ni mislil, da I mu lahko nastane škoda, je rekel, da ne, I ker je imel Gollejevo garancijo. On ne ve I nič o igrati, o krafMi je izvedel iz listov. I J os, Vidmar je imel kontokorent pri I banki 23000 K že prva leta. Golle mu je I svetoval nakup onega gozda na Koroš-I kem. Kupil ga je za 423000 K, ker so mu I zagotovilu da je 48000 kub, m lesa po P42 I K. Ko je prišel tje, je videl, da je kupčija I slaba. Ta kupčija je bila njegova poguba. I Za 423000 K je dobil potem na dražbi ko- , maj 130.000 K. Colle pravi, da mu je bilo dovoljeno kredita 360.000 K. Vidmar ne ve nič o tem. Leta 1909. v marcu ga je pustila banka na cedilu. 'Potem je bi! zaslišan Brattl, bivši tovariš Contortijev, ki pravi, da nima on odgovarjati za nič. Med izpovedjo je vsklikni«, da pri njeni niso našli ne denarjev skritih v perilu, on ni naložil v blagajne 30.000 K, nič niso našli, kar bi se dalo zapleniti.... Zasliševanje prič se nadaljuje. Domače vesti. Masarvk o skupnem jugoslovanskem j klubu. —' Kaj pravi Masarvk? Pravi tako- I le: »Poznam primorske poslance že dolgo I osebno, so častivredni in izaslužni možje, I katere je vodila gotovo najboljša volja. I Domnevali so si, da ustvarijo s »Sloven- I sko-tu vatskim klubom« organizacijo; ki I se da, kakor hitro odpadejo za ostale iz- I ven nje stoječe poslance specijaini zadrž- I ki, združiti s celo jugoslovansko delegacijo I Zmotili so se, in mesto da bi bili storili za- I služno delo, so se izročili oblasti klerikal- I cev, ker so pozabili poudariti svoje in os- I talili jugoslovanskih poslancev pravice. I Moja sodba o njih koraku je ta, da je I bil v vsem prenagljen. Hrvatsko-siovenski I klub v tej obliki, kakor so ga pomagali I ustvariti primorski poslanci je kot skupna I jugoslovanska parlamentarna organizaci- I ja nemogoč. Odpor v slovenski napredni I javnosti kaže pravilnost toga nazora. I Pogrešek !ie storjen. Treba ga popra- I viti. Slovenski napredni poslanci morajo I uvideti, da so se prenaglili. In spoznanje I je začetek zboljšanja. »Narodni klub« je I šel predaleč ¦— treba storiti korak nazaj. J Slovenska napredna javnost pa bi naj I mirno in z upoštevanjem vseh argunien- I tov presojala dejanje svojih poslancev, ki I zaradi tega, da so storili napako, še ni- 1 kakor niso izdali svojih principov.« I j Kar se tiče očitane prenagljenosti in I ; pogreška, je zavrnjeno očitanje v pismu i j dr. Rybafa, v današnjem uvodnem članku objavljenem. Masarvik pa odkrito priznava njih dober namen in najboljšo voijo. — Treba pač upoštevati, da tu gre za skupnost, tisto tolikokrat od vseh strani povdarjano skupnost, ki zabteva, da domači spori ne sežejo na Puntaj v taki meri, da bi bilo tarrj nemogoče vsako skupno delo, kivkoršnega potreba se povsodi navaja. AH bo mogoča taka prava skupnost, aH bo držala — to pa bomo videli. Mogoče le sv. Duh navda dr. SusterSiča s potrebno mu -jugoslovansko pametjo!!? Z odtočnim »da«. — *Prof. Masaryk je odgovoril na vprašanje, je-li skupnost parlamentarne organizacije vseh Jugoslovanov potrebna, v splošnem z odločnim da. I »Po analogiji enotnega češkega kluba se da taka organizacija gotovo tudi ustvariti. I Treba pa predvsem poudariti, da so iz | kompetence češkega skupnega kluba iz- j ločena vsa strankarsko-sporna vprašanja: i na moj in predlog bivSega tovariša dr. Drtine, je po pravilih E. Č. K. prepuščena posameznim klubom, oziroma poedinim j članom popolna svoboda ne le v gospo- | darskih, temveč tudi kulturnih, predvsem cerkvenih in nabože^skih vprašanjih. Poudarjam, da so ta pogoj sprejeli predvsem tudi naši češki klerikalci. Delokrog enotnega kluba je torej stroigo omejen na ona vnrašanja, v kateriJi se vse stranke lahko odločijo k skupnemu nastopu, ne da bi pri tem morale na ta ali I oni način kršiti svoj specijalno strankarski j program. I To bi moral biti tudi predpogoj, po I katerem bi se ne smeli slovenski napredni poslanci odločiti za vstop v jugoslor vansko enoto. Brezdvomno bi se dalo potom take skupne organizacij,« marsikaj doseči. Nje veliki pomen leži v tem,,da bi »brala vse I jugoslovanske glasove ter preprečila, da se razbijajo in tako medsebojno paralizi-rajo«. Pogoji za zvezo s »Hrvatsko-sloven skini klubom so ti-le: Dr. Gregorin, dr. Laginja, prof. Mandič, dr. Rybaf in profesor Spinčrč stopajo kakor »Narodni klub« v zvezo s »Hrvat-sko-slovensiko zajednico«, s ikatero tvorijo napram vladi in dragim parlamentarnim skupinami eno edinstveno 'parlamentarno in taktično enoto pod imenom »Hrvatsko-siovenski klub«, smatrajoč 'kakor dogovorjeno, da se. jeden 'podpredsednikov »Hrvatsko-slovenskega kluba« voli iz članov »Narodnega kluba«, ter da si pridržujejo avtonomno postopanje v prašanjih, ki se tičejo »zključno njihovih volilnih okrajev. V vseh vprašanjih, >ki< spadajo v delokrog »Hrvatsko-slovenskega kluba«, odločuje, kar je sicer samo po sebi umevno, majoritetni princip. Tostvarno treba pretresti prej označeno stališče Čenov nasproti jednotnetnu njihovemu klubu ter primerjati isto s tu navedenimi pogoji. Razmerje mora biti urejeno tako, da je prostora v enoti za i vsakega poslanca. Kakor pri Čehih! i Obsojamo. — Današnje »Jutro« je I priobčilo iz Črnič »odprto pismo na po-j slanca dr. Gregorina«, delo jednega Člo-vekg. »Pismo« kar prekipeva ogorčenja, da je Gregorin vstopil v Šusteršičev klub! Pojasnilo v današnjem'listu iz peresa dr. Gregorina in dr. Rybafa pa spričuje, kako je s podtikanjem poslancu dr. Gregorinu, da je vstopil v Šusteršičev kluib. Naj to pojasnilo dobro prečita prizadeti v ČrniČah pa bo videl, kako se je prenaglil v svoji sodbi. Skrajno neumestno je ono »odprto pismo«. Obsojamo to pismo. Dr. Gregorinu pa se ni treba na isto čisto nič ozirati. — Če bi bilo pri »Jutru« količkaj razsodnosti, bi ne bilo priobčilo takega pisma. I Taka gonja samo škoduje napredni stvari! »Slovenec« in poslanec Ravnihar. — I »Slovenec« je neznansko vesel, da je os-I tal napredni ljubljanski 'poslanec dr. Rav-I nihar izven klubov. »Slovenec« piše: I »Ljubljanski poslanec je v parlamentu edi-I na veša, ki sania tava sem ter tja in mora I zdaj pri Čenih tnkati, da ga vsprejmo. I Menda ga bo oče Masarvk vzel v svoje J naročje. Tam se bo kuhko zavzemal za I razporoko in svobodno šolo, kako pa bo I mogel vspešno zastopati koristi ljublian-I skega mesta, to si lahko vsak sam pred-I stavlsja. Kako se bo ozirala vlada na Lju-I bljano, slovensko 'prestolico, koje posla-I nec ni med Jugoslovani, ampak »mora ta-L bnhovati pri Čehih, ki mu svojih odseiko-I vih mest ne bodo odstopili! Dobro si je I izbrala liberalna Ljubljana. Čestitamo!« I Tako je toreij veselje »Slovenčevo«. I Na to pa prav hinavsko pozdravlja »Hr-I vatsko-siovenski klub« z besedami: »Po-I zdravljamo ga kot Jugoslovani, ki nam je J v prvi vrsti na srcu prospeh in ibodocnost I celokupnega slovenskega in hrvaškega [ naroda v okvirju' habsburške monarhije«. j O celokupnosti govori biriavec v tem I pozdravu. Ali celokupnost razume tako, I da ne sme biti 'pole% poslanec ljubljanske- I ga mesta___Taka podla in protisloven- I ska pisava pač ne unore biti opora Hrvat-I sko-slovenskemu klubu. Šusteršičevo gla-I silo tako samo podira Hrvatsko-siovenski | klub ter zapira'vstop ostalim (poslancem. I Družabni večer v hotelu »Siidbahn«. I — Po zaslugi g. Jos. Medveda se je vršil I v torek v hotelu Siidbahn prijeten dru-] žabni večer, pri katerem so v pevskih ] točkah nastopili g.a Jawurek, g. Trošt in I gospica Medvedova. Gospa Ja\vurek nam I je znana i'z svojih nastopov pri koncertih I Pevskega in glasb, društva, ter je tudi to I pot nudila udeležencem tega večera s j svojim krasno izvežbanim sopranom mno-I go užitka. Nov nam je bil g. Trost. Poleg I*svojih študij, vežba svoj glas na dunaj-I skem konzervatoriju. Zapel je v svojem I krasno donečem baritonu nekaj točk solo-| spevov. Njegov obsežen. glas je v obče I imponiral, kar je dokaaal ponovni aplavz. j Čestitamo mu. Enako nova nam je bila J tudi gpspiča Medvedova. S syojim srčka-I nim nastopom že na prvi mah očara po-I slušalca. Ima pa v resnici res mnogo obe-I tujoč glasovni materijal. Divili smo se nje-I nemu krasnemu prednašanju v solospevu I (»Oj ti Črna ciganka«------). Želimo jo še Ivečikrat slišati. I Po laško in po nemško razglašajo v I Gorici razne tvrdke, zaloge itd., da imajo i na prodaj tako in tako blago. Po sloven- sko 'rte" naznanijo TiicV usti jujejb švojčfcla-go na to pa ravno Slovencem! Slovenci'v Gorici pa1 vedo; 'kaj je mjihdva dolžnost | nasproti takim prodajalcem. LaSIfi-iri nemški lepaki veljajo= pač le zakafce in Nem- ;| cei¦— Ne .pdhajaiiite tudi prireditev, kamor se vabi le po laSko in (nemško! — Slovenščina mora priti do prave, veljave v goriškem mestu! Kaii bo š briško železnico, sprašuje nekdo'v »Prismajencu«. Odgovorili so mu, da stvar se ni izpustila iz vidika. — Ha! Brice imajo klerikalci za norca z železnico; tudi merijo jim jo pred voiitvami/| po vplitvalh se jim pa smejejo. Niso -pa je »izpustili iz vidika«, ker.pri prihodnjih vo-litvaih 'bodo zopet norce brili z ibrisko železnico! Vse nove lekarne v Gorici imajo samo laške napise; tudi stare, samov Gosposki ulici je še napis »lekarna«. Vse lekarne v Gorici živijo po veČini od Slovencev. Če bi Slovenci nehali Ihoditi v te lekarne, jih morajo takoj več kot polovico zapreti. Zato pa zahtevam";, da imajo vse lekarne v Gorici tudi slovenske napise. Naznanila, katere lekarne imajo ponoči službo in katere so odprte Ob nedeljah in praznikih popoldne, so le laška. Zahtevamo, da se naznanja lekarniška slučba tudi v slovenskem jeziku. — V tem ozira morajo nam pomagati tudi slovenske stranke, ki prihajo v lekarne v Gorico. Vsi morajo .zahtevati slovenske naipise in slovenska naznanila! Tudi to je velika krivica, da so vsi lekarnarji v Gorici Lahi! — Glede napisov in naznanil moramo doseči svoje opravičene zahteve. Slovenci pač nismo samo za to tu, da bomo Laihe redili, oni pa bodo nas »spoštovali« s prepiranjem- in zaničevanjem našega jezika! Vojaške vaje 1911. — RezervnJki in nadomestni razarvniki se ipremeste v neaktivno razmerje takoj po dokončanih vajah dne 7. iseptembra... Po pisarnah uporabljano moštvo se odpusti 15. septernlbra. Prvi turmis orožnih vaj za rezerviste in nadomestne rezerviste *raja od 17. do 29. avgusta (pri pešpolku 27 in 47 od 20. avgusta do 1, septembra), drugi turnus pa od 26, avgusta do 7. septembra. Rezervisti in nadomestni rezervisti drugega turnusa se bodo udeležili večjih jesenskih vaj in bodo morali Sbiti že izvečer 28. avgusta pri manevrih. Pehotna ibrigadna poveljstva bodo nameščena 21., divizijska pa 27. avgusta v. okrožju, kjer ibodo vadili podrejeni vojaki. Izpred sodnije v Trstu. — Gospod Josip Babic, iz Rodika, bivši kandidat za goriški deželni zbor, j. dim a vnetim rodoljubom najprisrčnejšb zahvalo za darovane lepe knjige in želi tudi svojemu društvu v Sv, Križu obilo uspeha. ,, Veliki Dolf ^ 9. t. m. se je tu vršilo usteno^nd dfflštšveno zborovanje »kmet-sko izobraževalnega društva Veliki Dol«. Zborovanja se je udeležilo 20 napred-njakov/ntoogi so, iž sfrahu pred stariši m drugimi ljudmi,' ostali doma, ki se pa pozneje skoro gotovo vpišejo v društvo. I Sklicatelj A. Roje pozdravi navzoče in pojasni društvena pravila. Izmed 20 navzočih- naipVedrijakov so stf vsi vpisali v društvo in plačali po 1 K vstopnine. Predsednikom je bil z vsklikom izvoljen naš znani Kante; prav tako so bili z vsklikom izvoljeni odborniki: Rebula Franc, Mrku-ža Friderik, Živec Alojzij, Rebula Alojzij, Grgič Alojzij in Perčič Viktor, Podpredsednik je: Rebula Alojzij, blagajnik Mrkuža Friderik, tajnik Grgič Alojzij. Za začretek smo sklenili naročiti »Edinost«, »Sočo«, »Primorski Gospodar« in »Primorski 'list«. Društvo- pristopi »Zvezi narodnih društev na Goriškem«. K sklepu poživlja'predsednik društ-venike k složnemu delu v prid naši mili slovenski domovini, vabeč jih, da se vselej in povsod dostojno vedejo, da bodo v vzgled vsej občini, cesarju se je zaklicalo trikratni živio. Na tem mestu bodi omenjeno, da je bilo to društvo krvavo potrebno, ker tukajšnji ljudje nimajo prilike se drugače izobraževati. Društvu kličemo: živi, rasti, cveti!- Pevsko - bralno društvo »Tomaj«, združeno s »Ciril Metodovo podružnico v Toma ju« priredi dne 20. avgusta t. !. veliko veselico, na korist Ciril Metodove družbe. Vspored je jako obsežen, zato so* vljudno naprošena vsa si. bratska društva, katera se blagovole udeležiti veselice, da objavijo vsaj do 25. t. m. ime pesmi, s katero mislijo sodelovati. Ob enem so naprošena vsa si. društva, da ne pri-rede isti dar v obližju nikake veselice. Vspored se objavi pravočasno. Odbor pevsko-*bra!nega društva »Tomaj« in podružnica Ciril-Metodove družbe. frpsko-ol)rtiie in gospodarske vesti. Uvoz prašičjega mesa iz Srbije. —» Po zadnji, med Avstrijo in Srbijo sklemje-l ni trgovinski pogodibi določeni kontingent uvoza prašičjega inresa iz Srbije bo jzčr-pan še tekom tega meseca. Do 12. t. m. se; je izvozilo iz Srbije k nam in na Ogrsko 43.336 prašičev. Najvišji vmport pa je dp-< lečen na 50.000 prašičev. Srbsko poljedelsko ministerstvo že opozarja srbskd živinorejce na to okolnost. Politični pregled, j Poslanska zbornica. — V seji 21. t. mi je poslanska zbornica s 367 od 429 odda-i nih glasov izvolila posl. Svlvestra za predsednika. Za podpredsednike so bili izvoljeni Italijan Conci, Poljak German; krščanski socijalec Jukal, socijalni demokrat Pernerstorfer, Jugoslovan 'Pogačnik* Rusin Romanczuk in Ceh Zdarsky. Na to je sledila volitev zapisnikarjev, -- Potem ko je bila zbornica konstituirana, je predsednik naznanil, da bo čestitat o priliki zaroke nadvojvodi Karol Franc Josipu. Na to so bili prečitani številni došli spisi, na kar je prišlo do burne debate pri glasovanju o dnevnem redu prihodnje seje. Vlada je predložila veliko število za* konskih načrtov, predloženih že v prejšnjem zasedanju. Naučni minister je predložil zakonski naCrt tičoč se ustanovitve samostojne jnridične fakultete z italijanskim učnim jezikom na Dunaju. — Posl. dr. Šusteršič je stavil predlog, tičoč se ustanovitve državnega monopola za zavarovanje, življenja. Vlada je predložila zakonski načrt, da se zavarovanje proti nezgodam razširi tudi na obrate pomorskega plovstva in pomorskega ribarstva. — Zbornica je sklenila, da bo najprej razpravljala o "bančni predlogi in je s 194 pfOU 168 glasom odklonila predio« soci-jalnih demokratov, naj bi se najprej naz-pravljalo 6 pomankanju mesa. Med debato >y dnevnem redu je prišlo med socialnimi demokrati- m nemSkimi nacijonalci do hrupnega prerekanja. — Po zaključku seje so nekateri obiskovalci 'galerije protestirali proti odklonitvi socijalnodemokratlčnega predloga. Prihodnja seja v torek« Prvi izgred v drugI ljudski zbornici. — Koncem seje 19. t. m. je bil v zborniki prvi izgred. Sprli so se Rusiihi in Rusi. J&rsmi so namreč, izjavili, da ne- priznavajo spojitve Ukrajine s kraikovsko Vojvodino. Rusi so pa ugbvanjali, ker ruščina ni priznana kot jezik in narodnost v Avstriji. Poslanca Starudh in Trylowski sta klicala: »Rnsini smo! Proč z Rusijo«! Forstner: »Odlazite v Rusijo, če Vam je tam tako všeč.« Starircih kaže s prstom na Markowa, ki se je podal na predsedniški eder: »Kaj dela tam? l")oli ž njim!« Choe Staruchu: »Saj je poslanec, kot Vi in ima zato pravico, da gre na oder.« Staruoh Ghocu: »Vi podpirate narodnega izdajalca. Sramota! če toi kak Čeh tako izdal svoje ljudstvo kot je Markow Rusine, mu odtrgate glavo. Sramujte se«. Med takimi in podobnimi prijaznostmi se je zaključila seja. »Nemška narodna, zveza.« — Parlamentarna komisija Nemške narodne zveze je sklenila predlagati, naj se nakaže deželam 20,000.000 K za Izboljšanje učitelj-sklh plač. Razpravljali so tudi o vprašanju draginje .mesa.. Zaradi krvavih dogodkov v Droho-boczL vloži tudi klub poljskih socialnih demokratov nujen predlog, ki zahteva: 1. Naj zbornica izreče svoje obžalovanje zaradi dogodkov in svoje simpatije žrtvam. 2. Naj se uvede stroga preiskava in krivci 'kaznujejo brez obzira na njih položaj. 3. Naj se žrtvam in zaostalim določi popolna odškodnina. — V utemeljitvi se naglasa potreba, da se izpremeni volilni zakon, čigar pomanjkljivosti so omogočile one dogodke. Tako se zahteva tudi zakon, ki naj določi, da je vlada v 'polni meri odgovorna za škodo, katero prozroče njeni organi. Italijanski socialno demokratični poslanci, — Italijanski socialno-demokratični pjsl&uci Pittoui, Oliva in Battisti ter ru~ tenski socialni demokrat poslanec Wytek so se priklopili klubu -nemških socialno demokratičnih poslancev kot gostje. Avstrija in Albanija. — Dr. Krek je interpeiiral včeraj v poslanski zbornici i lede nemirov v Albaniji, ali hoče minis-ter-skt predsednik storiti vse potrebno, da Mori Avstro-ogrska svojo pristoječo jej eLe ueprekofilji?o »rudrtto katero ima prednost pred rsemi dragimi dra BtiCnitoi Čistil, kroglicami in greaSloami. Cena orig. škatlje K2*- Ponarejanje s« sodtiljsko iMleduJe. RoIIb-vo Franc, žganje in tal x& ribale ilvota. — BoleMne olajSt^oCe in okrepCujote sta-rotnano sredstvo proti trganja in rehJajenja vsake ?rtte. OrV.steklenica K 2-- Na prodaj po vseh lekarnah ^&^ in mirodilntcah. Glavna lekarn« A. M6LL, o. in kr. dvorci ulolatk, Dna]. Tuchlaaoen 9. Zalojra v Gorici v lekarni: A. Gironcoli. soriška kolesarska zveza. Nedeljska cestna dirka Kobarid-Tol- mln (13','a km) se je izvršila v vsakem obziru v najlepšem redu* in v zadovoljuost gledalcev. Zanimanje med dirkači tri sploh med občinstvom je bilo veliko! Dirka se je pričela ob 2\ 2 uri pop. Priglašenih dirkačev raznih'kol. društev na 'Goriškem je bilo 11, ki so se vsi vdeležili dirke. Izid dirke je sledeči: 1. Alojzij Semolič (»Miren«) rabil 16*3". II. Slavko Šinrgoj (»Gorica«) rabil 16'6". III. Slavko Petelin (»"Danica«) rabil 16'56". IV. Alojzij Srebr.nič (»Solkan«) rabil1 \T2\ Društveni prvak kol. društva »ilottea« za leto 1911. g. Slavtko Šinigoj. K dirki juniorov se je priglasilo 9 dirkačev, od teh se je dirke vdeležilo 6. Izid iste je naslednji: I. Anton Bašin (»Gorica«) rabil 17*30". II. Alojzi] (Kamel (»Solkan«) ralbil 17'44". HI. Janko Rivec (»Gorica«) rabil 17'58". IV. Anton Tfevržan (»Gorica«) rabil 18r32". Splošno rečeno, so dirkali takrat prav dobro dirkali, zakar jim tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo. — In ta dirka naj siuži sploh v spodbudo in v razvoj -našega kolesarskega športa s pr >#taitvjj>ttyQyjfc$2^ jovib^p.ofito--¦ y Po dirki so se dniTtva*'in*"6*Dčinstvo padala na veselični prostor, »kateri je bil za ta dan okusno okinčan in* zvečer -čarobno razsvetljen. Ob 6. uri je psrčela .veselica združena z umetno polževo dirko, za. 'katero je vladalo med občinstvom spet veliko zanimanje. Izid umeme polževe dirke je sledeči: 1, Slavko Šmigoj (»Gorica«), H. Slavko Vuga (»Solkan«). III. Josip Mahnič (»Solkan«). III. Janko Rivec (»Gorica«). Po dokončani dirki je predsednik Jurije g. dr. Levpuščak naznanil rezultat ter razdelil darila. .V'tekmovanju goriških kolesarskih društev glede 'največje vdeležbe je dobilo diplomo bratsko društvo »Idrijska dolina« na Slapu. — Častno zastopano je bilo tudi društvo »-Sloga«: rz Idrije. Po deputaciji društvo »Miren«. Po končani razdelitvi daril se je razvila animirana zabava s plesom; škoda, da je dež nekaj motil ter tako vdeleženee pred časom razgnal. Da se je dirka združena z veselico tako sijaino rn redno izvršila, gre vsa čast in ihvala prirediteljem, za kar jim izrekamo na tem mestu toplo zalivalo. --r,-— Razne vesti. Afcad. društvo slov, agronomov »Kras« na Dunaju vabi za vstop v društvo one abiturijente, ki.se mislijo posvetiti študiju na zemljedehki visoki šoli; t. j. agronomiji, gozdarski in kulturni tehniki. Društvo :-¦-« ; Biblioteca del Popolo nad 800 po 24 h. *. •¦•. • ; fiospodtaje,zahtevane KOLIMSKO CIKORIJO iz EDINE slovenske tovarne v ljubljeni. Prostor za trgouino z talilo ali železni! z odda takoj F. CFEK, dostllatenr t Kamnika. ! Lekarna Crisfofolefti I $ v Goric f Ž ŽELODČNE KAPLJICE | z znamko sv. Antona Padovanskega. ^ Zdravilna moč teh $ kapljic je neprekosljiva. • — Te kapljice vredijo $ redno prebavljanje, • če se jih dvakrat na dan f po jedno žličko popije, a Okrepe pokvarjeni že- J lodec, stor6, da zgine a J (Varstvena znamka). y kratkem ČaSU OffliO- I tica in žrrotna lenost (mrtvost). Te I kapljice tudi store, da človek raji je. t) Cena steklenici 60 vin. ; Irisiofoiciiijcva pijača iz kine 6 in foll»7a najb^iši pripomoček pri T 1U L010/3(1, zdravljenju s trskinim oljem. 4 Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. I Iv. Znidarčič & drt stavb, tvrdka ii Gorici, Via Hlaffioli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westtal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropoianje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Ceneji kakor vsi dragi masivni stropi. Pojasnila, stat računi in proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi. |j§ožidap JJožič, pek in slatielčar -Sv. Lucija ob Soči- sprejema naročila na vsakovrstna pe-riva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene. Stedoled. Sladoledi. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slinami je Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in m. bodi Dam sveta dolžnost! ki izhaja vsak petek, ler stane četrt letno le ISO K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! naslov: iinstroDani tednik, Linbliana Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! Tehnični biro FRIDERIK RIEHTZ - GORICA ulica Ascoli štev. 20 priporoča: parne naprave, razne vsesalne naprave pliua, raznovrstne motorje in lokomobile, kompletne naprave za pekarne, parne peči, stroje za mešanje in posamezne dele strojev. Dvigala za stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice za grozdje i« diu,|o$ <» cit«i». Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen fiORICH Jos. Iferdf tehaliSCe Sten. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinlra o sooiem atellein od 9. are dop. do 5. ure pop Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali hi nakopali z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečin©, napihnjenost Itd. je- dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „Baldriannm" sn izkaže pri tnkih neprijetnostih, dokler niso še razvito, kot dobro že- lodCno vino z izvrstnim vspehom in zabraiijuje tudi slabe posledice, kakor nervozltetO, nespečnost, omotico, stisko lid. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, malinovcc in CreSnjevec, vpliva „BaldPlanumM tadi pospeSnjoCe pri zaprtju in zajedno krepilno na cel človeški organizem Dr. ^Jng^el-nOV „BALDRIANUM" ne vsebuje »ikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tndi pri daljšem uživanju. Najboljšo je, ta se ga zavžije zjutraj na tešte ali pa zveCer predno.se gre spat eno eašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebo se razredči ===== „BALDR1 z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. U Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestviu Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Campolongo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analu, Čedadu, Vidmu, 1 ulrai, Červiujanu, Ogleju itd. fce dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Eagel-nov »Baldriannm" po izvirnih cenah v vse kraje AvstroOgrske. ——-=— soarl se pred '^arejanjem! •-—-—- Zahtevajt jzrecno Dr. Engel-nov »Baldrianum". q e PALMA BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijeui PODPETHIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno iiigijeno, Roua trgouina z železnino Pinfer & kenard $ (SoFici tf Rašfelju št. f. Velika zaloga železa, cementa, kuhi.ijske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. 3)4P Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. aMWES Cenj. občinstvu se toplo priporočata Plnter ft Lenard. A. vd. Berinil Gorica, Šolska ulica št. 2,1 uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste aajhljiil lirik iz Istra, Balmdjt, ttillsttt, Sari ii M b prodajo na drobno in debelo. Prodaja ta drobao: Iroa —-^8,1*04, 112. 1-20, 1*23 m, 1*44. 1'60, i'80, 2'-, 2'4t| za loči po 72 vin. —— Na debelo cene ugodne. —~ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo * pušča kupcu do popolne vporabe olja; p vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalog« ----------------mila in sveč. -r-—— Cene zmerne; Podružnica ^Ljubljanske kreditne banke'1 v GORIC — še bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4'i»0|„ vloge v tekočem računu po dogovora. --DelnlSka glaraic« K 6,000.000. - - CfiHlrala O Ljllbljalll. - Bmm* ,»Ui« K 450.000. ; " PODRUŽNICE i Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst =^= 178865