Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja f Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraj« za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9’50 K za četrt leta 4'80 K
Fninnu fttevllka IV w.
Reklamacije so poštnine proae. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pet k-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovora.
24. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 26. februarja 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upvavnlštvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnovč.
»Rdeči prapor”
izhaja trikrat na teden	ter	velja
Za Avstro-Ogrske	dežele:	
za celo leto	K	I4*_
za pol leta	VI	7*—
za četrt leta	VI	3*60
na mesec	VI	1*20
Za Nemčijo:		
za pol leta	K	7-90
za četrt leta	VI	4*—
Za Ameriko	• ■	
za pol leta	K	9*50
za četrt leta	VI	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo. »Rdečega Prapora". Odgodltev goriškega deželnega zbora.
V Gorici, 20. februarja.
Prvo zasedanje novega deželnega zbora je bilo Se precej dolgo. V našem listu nismo baš mnogo poročali o njem, ker v resnici ni bilo vredno. Ce izvzamemo par sej, so bile vse neskončno pnste, nekatere pa naravnost odurne. Pajer-Gregorčičeva
zveza je vladala tako jezuitično, da se je človeku kar gausilo. Največja skrb teh gospodov je bila, kako bodo paradirali pred svojimi volilci. Omenili smo že, kako se je en bloc sprejemala vsaka interpelacija ali prošnja, vložena od protinaravne koalicijo. Tu ni bilo presojanja, premišljevanja, kaj še resne debate. Na predzadnji seji ni bilo nič manj kakor 250 točk, večinoma prošnje za podpore, ki so se skoraj vse sprejele. Koliko resaobe je v takem •reševanju*, si je lahko misliti. Koliko podpor se je dovolilo na prejšoj h sejah, niti ne omenjamo.
Nikakor ne ugovarjamo, da se dovoljujejo podpore potrebnim občinam za zgradbo cest, vodnjakov in mostov, ali pa dobrodelnim zavodom. Ampak tukaj se je delalo z deželnim denarjem kakor z blatom. In odločno moramo protestirati, da se razmetavajo deželna sredstva za strankarske namene, kakor se je delalo v goriškem deželnem zboru, kjer so sipali kar iz rokava podpore klerikalnim inštitucijam, katoliškim društvom i. t. d. Ce bi imele obveljati take šege, bi imela vsaka stranka pravico do deželnega denarja, ne izvzemši naše, zakaj delavstvo plačuje deželne davščine kakor drugi ljudje.
Pa naj dajo številke nekoliko pojasnila.
Vsega skupaj seje dovolilo enkratnihpod-por na italijansko stran 723.000 K, na slovensko 872 000 K; stalnih podpor pa Italijanom4000 K, Slovencem 16.000 kron. Primanjkljaja ima proračun 1,200 000 kron. Ta se ima pokriti : 500.000 kron iz blagajniških preostan^tv, 600.000 kron pa s kreditno operacijo in z zvišanjem davka na pivo od 4 do 8 kron. Pri deželni umobolnici je proračun prekoračen za 600.000 kron, slovenski poslanci, ki so si šli ogledat stavbo, se pa po svoji lastni izjavi čudijo, da ni pre koračenje proračuna veliko večje. Imenitni inženirji so to & la Zlob ec, Marinič, Manfredo in strašno jim je pri srcu skrb za racionelno deželno gospodarstvo 1
Ob vsem tem se goriški delavci lahko vprašamo, kaj bomo mi imeli od tega dela. Zal, da nam ni treba daleč hoditi po odgovor. Nič — se glasi, la še enkrat nič. Za vse se je skrbelo, le za socialna vprašanja se ni brigal živ krst. Šolske reforme so ostale na luni. Učitelji in učiti ljice bi lahko čakali na travo, da zraste, da bi se vsaj te najedli.
Sprejela se je tudi resolucija, ki naroča deželnemu odboru, naj izdela nov občinski volilni red, ki naj bi dal tudi delavstvu volilno pravico. To bi bilo prav lepo povedano, če ne bi poznali Pajer-Gregorčičeve zveze, od katere nima delavstvo pričakovati absolutno nič dobrega. Ze danes moramo opozarjati delavce, naj dobro pazijo, ker smo prepričani, da bo treba bojev zaradi te reforme.
Naravnost komendijantovski je bil konec tega zasedanja. Na tapet je prišla paradna točka, ki jo je «Prapor» že omenil: Vseučilišče. Soglasno seje sprejel sklep, ki «zahteva> italijansko vseučilišče v Trstu in slovensko vseučilišče v Ljubljani. Kdo bi se ne smejal f Italijanski nacionalisti za slovensko vseučilišče, slovenski narodnjaki za italijansko univerzo 1 Cernu — to bi danes radi vedeli
—	čemu je bilo toliko protestnih shodov, toliko demonstracij, toliko hrupa v vseh oblikah, čemu blazni napadi na cbreznarodne socialiste*, če glasujejo gospodje z obeh strani nazadnje brez težke vesti za tisto, kar so socialistom nekeč očitali kot najgrši greh?
Še en pirizor se je insceniral v tej visoki zbornici, ki se mora omeniti. Na zadnji seji, ko so bile rešene že vse točke, je vstal neki Italijan liberalec in začel čitati interpelacijo, ki protestira proti namestitvi slovenskega učiteljišča v Gorici. Komaj je začel s svojim berilom, so vstali slovenski klerikalci in slovesno odmaršlrali iz zbornice. Vladni zastopnik je pa moral zaključiti sejo, ker ni bila sklepčna.
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.	Daije.
Take misli so rojile Saviču po glavi in so padale kakor sence v njegovo srce.
Ona mu je kmalu pregnala te skrbi. Dokazala mu je, da ni ponosna aristokratinja, kakor bi bil utegnil misliti, temveč da je dokaj prostodušno dekle, ki ima jako malo predsodkov, a nič globoko vkoreninjenih. V razgovoru se ni strašila nobenega predmeta. Včasi se je sicer zelo čudila, ako je videla velikanske razlike v njunem mišljenju, a vselej jo je lahko prepričal.
Tudi ona je nehote vplivala na njega v marsičem.
Nekoč sta se razgovarjala o siromaštvu. To vprašanje je njega vselej razburilo.
— Vi ne veste, kaj je beda, je dejal, ker je niste nikdar občutili, morda nikdar videli.
— Ali mislite, da nimam dobrega srca? je vprašala.
Oh 1 Dobrega srca! Kaj to pomeni? Z dobrim srcem ni pomagano bednim množicam.
— Ne? Jaz pa mislim, da treba baš dobrega srca. Ako bi bili vsi bogatini usmiljeni, bi bilo pomagano vsem revežem. Saj vem, da ni lepo, če se človek baha. A vam lahko povem, da podpiram siromake, kolikor le morem. Nikar ne mislite, da se hočem hvaliti; to vam pravim samo, ker je tako naneslo,
Rdečica jo je oblila ob teh besedah.
Res ima dobro srcel je pomislil Savič. Glasno je pa dejal:
— In vendar ne opravite nič z vsemi miloščinami.
— Ker niso vsi ljudje dobrega srca.
— Ne, temveč ker je beda zakon in z usmiljenjem ne zavržete postave. Drugih potov je treba in drugih moči.
— To mi ni jasno.
Savič ji je začel razkladati socialno vprašanje. Izkušal ji je pokazati, kaj je milost in kaj pravica. Ona ga je pazno poslušala. Mladi dijak je bil ves navdušen. Zdel se ji je kakor prorok. Njegov govor je močno učinkoval na njo. Vsa je gorela. Kar Žeja jo je morila po njegovih besedah.
— Kako govorite! Le pripovedujte mi, s časom vas bom že razumela.
In on je govoril dalje, razkladal ji je vzroke trpljenja, z živimi barvami je slikal muke reve-
*	žev ...
— Prav imate, je rekla, vseskozi imate prav. Bogatini zaslužijo pravzaprav vašo jezo. Vse uživajo, kar izdelujejo žuljave roke in tistim, ki jim zidajo palače In pečejo pogače, povračajo komaj subo skorjo. Prav imate. Grozno je to. Vaše slike mi trgajo srce. Toda ne preklinjajte bogatinovi Vidite, mnogo jih je, ki ne razumejo. Saj tudi jaz nisem vedela, kako je. A sedaj Vam obljubujem, da se bom učila, da bom umela vse, In tovarišica vam bom v vašem boju.
On ji je toplo stisnil roko.
— Ne preklinjam nikogar, a »bojevati se moramo..
Ob takih pogovorih sta se nujni duši približevali boljinbolj. In on se je čutil od dnedodne bolj srečnega.
— Kako bi bil mogel misliti, da učakam tako srečo?
Nasvetu ne ostaja nič tajnega. Njegovi tovarši, ki se niso nikakor mogli potolažiti, da ni zahajal ž njimi v kavarne in krčme, so izvohali njegovo razmerje do Olge. Radi bi se bili ponorčevali, toda spričo njegovega resnega pogleda so jim zamrle vse šale na ustnih.
Njegova revščina ga je tudi sedaj še jako morila. Olgina mati bi mu bila lahko kaj pomagala, če ne drugače, tako da bi ga bila kje priporočila za učitelja otrokom. Toda on je bil ponosen, milosti in protekcije ni maral. Cesto je bil gladen, a vse je potrpel in nihče ni izvedel, kako se mu godi. Olgina ljubezen se mu je zdela zadostna odškodnina za vse. In ta ljubezen je bila res tako globoka, tako iskrena, da mu je dvignila dušo nad vse dnevne težave.
Da je bila njuna ljubezen utemeljena samo v čuvstvih, bi se bila morala kmalu ohladiti. Da sta bila povsem enaka značaja, bi se bila dolgočasnost vgnezdila v duše. Toda bila sta si sorodna in vzajemno sta se izpopolnjevala.
 	Dalje	prih.
Slepec, ki je Šele prišel v Gorico, bi bil nemara mulil, da je bilo vse to resno. Ampak burka se je bila prav na lepem uprizorila po premišljenem dogovoru. Bilo je namreč na obeJ| straneh treba pokazati nekoliko as rodnega radikalizma in scena je obema prav prišla. Ako bi bili Italijani resno mislili protestirati, bi ne bili vlagali interpelacije, ampak predlog in bi ne bili Čakali na zadnjo sejo, ko pomeni interpelacilja toliko, kolikor bob ob steno.
Seveda pred zaključenjem se taka burka ne bi bila smela izvršiti, ker se tedaj ne bi bila mogla italijansko-liberalna slovensko-klerikalna kooperacija tako gladko nadaljevati. To so pa gospodje potrebovali, da so mogli spraviti pod streho, kar so hoteli in zlasti, da so mogli za svoje stranke dovolj globoko posegati v deželni žep. Ko so to dosegli, so si pa rekli: Zdaj je itak konec; zdaj lahko zaigramo malo narodnega korenjaštva, ki bo koristilo nam in vam, pomenilo pa ne bo nič. In tako se je ? godilo.
Tako se je zaključila komedija goriškega de-želnozbcrskega zasedanj«, ki bo za delavstvo prav draga, ne prinese mu pa ničesar. Zato ne moremo reči nič druzega kakor: Proč s takim deželnim zborom!
Krvav začetek bosenske ustave.
Avstro-ogrska vlada hoče na vsak način, da naj se prebivalstvo Bosne in Hercegovine navdušuje za novo ustavo. Ljudstvo se pa kar nikakor ne more ogreti tako kakor hoče gospod Burian, zakaj še turška ustava je bolj svobodomiselna od tiste, ki so jo v nedeljo razglasili v anektiranih deželah. V drugih krogih se nezadovoljnost še nekako prikriva; socialno-demokratično delavstvo pa ne mara hinavščine, pa je že prvi dan pokazalo, kako se čuti »osrečeno''. V Mostaru, glavnem mestu Hercegovine, je na dan razglašenja ustave tekla kri.
Zavedno delavstvo je takoj spoznalo, da se je v volilni red vložila vsa umetnost s tem namenom, da se delavstvu prepreči vstop v sabor. Volilci so se razdelili po verah, ustanovile so se kurije, tako da ne more delavstvo enotno voliti, razcepljeno pa seveda ne more priti do veljave. V nedeljo, ko se je slovesno razglašala ustava, se je zato v mostarskem Delavskem domu zbralo približno dvesto socialno-demokratičnih delavcev, pa so odkorali v mesto, hoteči z mirno demonstracijo protestirati proti takemu volilnemu redu. Toda v Liškovi ulici jim je naenkrat trideset policistov zastavilo pot. Na čelu te »armade* je bil okrajni predstojnik Defterderovič beg. Zadonel je naenkrat ukaz, naj se ljudstvo »razide*. Davno je znano, kako je navadno v takih slučajih. »Ukaz* sliši morda dvojica, trojica. Množica nikdar ne ve, kaj je pravzaprav. Že iz navadne radovednosti sili vse naprej. Tako je bilo tudi tukaj. A naenkrat so policisti imeli gole sablje v rokah in že so sekali na vse strani, pa so težko ranili dvoje sodrugov. Napad je ukazal okrajni predstojnik sam. Vodja policije se je sicer najprej branil, ker je razumel, da je napad z orožjem brez zmisla. A Defterdefovič je zakričal »Na moju odgovornost* in posledica je bila kri.
V tem se je zbralo že do šeststo ljudi, katere je policijska brutalnost silno razkačila. Neki sodrug je glasno protestiral proti tisti sirovosti, zato so ga aretirali in odvedli na policijo. Ta hip je množica razbila policijski kordon in se vlila proti policijskemu uradu. Tam je naletela na redarske jahače, ki so takoj začeli mlatiti po ljudstvu. Več delavcev so ranili, štiri so aretirali. Enega zadnjih so v uradu tako tepli, da je omedlel.
Popoldne je bila delavska deputacija pri okrajnem glavarstvu, zahtevat, da se izpuste zaprti delavci. Pridružila se jim je tudi deputacija iz ostalih krogov prebivalstva. Aretirane delavce so na to izpustili, a že prej je bil eden obsojen na trideset, drug na petdeset kron globe. Tudi župan Komadina je ostro grajal brutalnpst policije.
V Sarajevu je vlada prepovedala manifesta-cijski sprevod, ki so ga delavci hoteli prirediti. Tako je začelo ustavno življenje v Bosni in Hercegovini.
SahtoTajte
Evieh goatllaab,
Tinah la v Mulcih MT H
Politični odsevi.
* Od lacialno-demokratične zveie so bili v sredo poslanci dr. Adler, 'Pernerstorfer, Seitz, Nemec in Daszynski na Biener-thovo vabilo pri njem, da se pogovore o aktualnih političnih vprašanjih. Zastopniki socialno-demokra-tične zveze so izjavili, da je za nje najvažnejše, porabiti reformo državnozborskega opravilnika v ta namen, da se pospešijo in zaključijo socialnopolitični zakoni, ki so že daljši fas v odsekih. S posebnim poudarkom so naglašali, da se bodo potrudili, energično pospešiti razpravo o socialnem zavarovanju, ki se tako vleče zaradi napačnega izdelanja zakona in zaradi nastopanja vlade.
* Seja klubskih načelnikov je bila v sredo. Predsedoval ji je predsednik zbornice dr. Pattai. Od ministrov so bili navzoči Bienertb, Bil inski in Weisskirchner. Krščanski socialec Steiner je predlagal, naj bi se zakon o vojaških nova k ih brez prvega čitanja odkazal odseku, ker je nujen zaradi naborov, ki se imajo začeti 1. marca. Poslanec Seitz je odgovarjal, da zadene očitanje zavlačenja le vlado, oziroma predsednika zbornice, ker se ni parlament prej sklical. Nikakor ne gre, da bi se opustilo prvo čitanje. Dr. Adler želi iz načelnih razlogov, da se napravi konec z navado, da ge opušča prvo čitanje važnih zakonov. Končno se je sklenilo, da naj se vrši prvo čitanje, a da naj se ne zavlači preveč.
Predsednik Pattai je potem priporočal, naj bi se po rekrutnem zakonu obenem opravilo prvo čitanje proračuna in finančnih načrtov, potem pa zakon proti pijančevanju. Finančni minister je omenil, da manjka od napovedanih finančnih načrtov še dva, namreč zakon o davku na vino in zakon o monopolu na užigalice.
* Draginjiki odvek je imel v sredo vendar sklepčno sejo. V debati je dejal poslanec Reu-mann: Mi ne obtožujemo radi draginje kmetov, ampak vlado, ki omogoča draginjo z visokimi carinami in z zapiranjem mej. Na prvi seji je bil dejal poslanec 6 o 11, da bi avstrijska živinoreja lahko producirala več živine, da pa bo to šele tedaj storila, ko bo dosegala višja cene. Dejal je tudi, da se na enakem zemljiškem obsegu lahko pridobi več žita. Če se po teh besedah rodovitnost zemlje nalašč znižuje, se seveda ne more dobiti prava slika.
Poslanec dr. Reaner je ostro polemiziral z agrarci. Mi živimo v zmernem podnebju in tu se ne more nikdar producirati toliko živil, kolikor narašča prebivalstvo. Le z izseljevanjem bi se dalo to izravnati, socialni demokratje so pa nasprotniki izseljevanja. V planinskih deželah se ni moglo razviti pridelovanje pšenice, a razvija se industrija. Avstrijsko poljedelstvo ima sploh le eno bodočnost: Industrializirale. S politiko visokih carin smo dosegli n. pr. to, da moramo svoj sladkor drago plačevati, tujini je pa naš sladkor cenejši od on-dotnega. Visoka carina uničuje kmeta, ker mu podražuje produkcijske stroške. Podruževanje zemlje ima to posledico, da se kapitalizem polaščuje tal in milioni ljudi nimajo Teč upliva na zemljo. Naravno je, da imo nasprotniki prekupovanja, ampak smo za neposredno zvezo kmetov > konzumnimi društvi.
* NiSJeavitriJiki deželni ibor se je v sredo odgodil. Zboroval je od 3. januarja in je imel 24 sej. V tem zasedanju je prišlo nasprotje med poslanci iz mest in z dežele v krščansko-socialni stranki popolnoma na dan.
* Med Avstrijo lo Srbijo se začenja prava carinika vojna. Dne 31. marca 1909 je potekla naša trgovinska pogodba s Srbijo. Vsled aneksije in vojnega žuganja je bil srbski trg že skoraj popolnoma zaprt avstrijski industriji. Parlament je že v decembru sklenil pooblastilni zakon, ki daje vladi pravico, skleniti trgovinsko pogodbo s Srbijo. Ker paWeisskirchner noče dovoliti uvoza mesa iz Srbije, brez te pravice pa Srbija nima nobene koristi, še ni pogodba sklenjena. Zato je pa srbska skupština sklenila zakon, ki zvišuje carino za vsakovrstno avstrijsko blago. Tako modro se pri nas pospešuje gospodarstvo I
Rnmnnska socialna demokracija.
Minoli teden se je v Bukarešti osnovala soci-alno-demokratična stranka na tridnevnem zboru. Doslej je bilo z delavstvom na Rumunskem približno tako, kakor do lanskega leta v Bosni in Hercegovini. Delavstvo je imelo mnogo strokovnih organizacij, mnogo gospodarskih bojev, organizirani delavci so se smatrali za socialne demokrate, ampak organizirane socialno-demokratične stranke niso imeli. Politični pritisk, ki je neprenehoma naraščal, jih je končno prisilil tudi do tega koraka.
Zbora, ki se je začel v nedeljo, se je udeležilo 99 delegatov iz 18 mest. Otvoril ga je v imenu socialno-demokratične Unije sodrug Jan Frimu, ki je začrtal zgodovino socializma aa Rumunskem. Po volitvi predsedništva je zbor poslal sledeči brzojav mednarodnemu socialističnemu odboru v Bruselj:
•Ustanovni zbor šocialno-demokratičre stranke na Rumunskem pozdravlja svetovni proletariat potom mednarodnega odbora in izjavlja, da se delavski razred Rumunije pridružuje nauku in taktiki mednarodnega gibanja.
Prva točka dnevnega reda je bil strankin program. Poročevalec je bil sodrug Bujor, ki je dokazal potrebo socialno-demokratične stranke na Rumunskem in izjavil, da se mora program, ki naj vpošteva posebne rumunske razmere, v svojih načelih naslanjati na programe zapadnih dežel. Po daljši debati se je sprejela načelna izjava in ob silnem navdušenju je sodrug Frimu razglasil, da je stranka usti novljena.
Potem se je razpravljalo o političnem programu. O volilni pravici pravi načrt: < Volil na pravica se zahteva za vse prebivalce dežele brez razlike narodnosti, vere in spola, ki niso člani kakšne tuje države. * Sprejela se je tudi točka o enakopravnosti židov.
Drugi dan je Constantinescu poročal o gospodarskem programu, ki se v glavnih točkah vjema z avstrijskim prr gramom. Važna je med drugimi zahteva, da se odpravijo vsi zakoni, ki prepovedujejo gospodarska društva in stavkovalno pravico državnih uslužbencev. Sprejel se je nadalje opravilnih stranke. V strankino vodstvo ao bili izvoljeni sodrugi dr. Rakovski, Marinescu, Bujor, Georgescu, Frimu, Constantinescu in Vasilescu.
Tretji dan je Ghristescu prečital izjavo železničarjev, katerim je vlada razpustila organizacijo. Železničarji protestirajo proti progonom vlade in izjavljajo, da pristopajo stranki. Nadalje je Ghristescu poročal o strokovnem gibanju. V svojih bojih v času vladnih progonov so delavci pretrpeli 941 dni zaporov, tisti delavci, ki so bili izgnani, pa še povrh 2844 dni. Zadnje leto je bilo 56 javnih velikih shodov, pa na isoče strokovnih zborovanj. Stavk je bilo 107. Delavskih listov je pet. Strankino glasilo je «Romania Muncitoare».
Dopisi.
Trii Dr. Ryb4r je zopet na dveh shodih tolažil in »navduševal* svoje volilce, v Rojanu in Škodnju v nedeljo, dne 20. t. m. Poročal je o delovanju državnega zbora in o svojem delu. Glede obojega nam je gospod državni poslanec sporočil negativen rezultat. Prišel je s praznimi rokami pred volilce in tarnal o hudih časih. Sebe je tolažil s tem, da tudi drugi poslanci baje nimajo ničesar pokazati. V Rojanu je povedal, da so trije činitelji krivi, da je tako slabo: prvič je državne blagajne izpraznila aneksija Bosne in Hercegovine in zato ni mogoče iz njih ničesar dobiti, drugič je iskati vzrok gospodarski krizi v pomanjkanju pogodb z balkanskimi državami, ker je naš trg vsled pritiska agrarcev zopet za živino in žito z Balkana zaprt in so se zato podražila žila. In tretjič je pa obstrukcija preprečila vsako plodonosno delo državnega zbora. Prav dobro, gospod doktor, tudi Vi zvonite po toči in svojim volilcem ste povedali le p o 1 resnice. Zamolčal je gospod doktor, da je on in njegov klub bil za aneksijo, zamolčal je, da so v prvi vrsti češki agrarci in poleg njih tudi slovenski klerikalci nasprotovali pogodbam z balkanskimi državami, in da on, dr. Rybdr, z obema sedi v isti parlamentarni enoti, utajil je slednjič gospod doktor, da so baš češki radikalci, s katerimi se on in slovenski poslanci drže v bratovskem objemu s svojo brezumno obstrukcijo preprečili delovanje državnega zbora.
Če ni hotel dr. Rybar storiti svoje dolžnosti napram svojim volilcem in javnosti (naslanjamo se pač na oficijelno poročilo v »Edinosti*), odkrijemo pa mi to skrivnost. Dr. Ryb£r je s svojim predvidnim molčanjem hotel prikriti svojo lastno politično nedoslednost, drugič pa ni hotel, da bi padla senca na tisto slavno tržaško Slovanstvo. Zato se je tudi glasil zaključek v obeh govorih: tam prešerni Nemci, ki nas zatirajo, tu nedolžni in pohlevni Slovani, ki so zatirani. Zakaj ni prilil čistega olja gospod poslanec, zakaj ni odkril slo-Yf>'ki!1 lumparij?! Bolje bi bilo za tisti trpeči slovenski rod ob Adriji, da bi mu bil njegov poslanec resnico povedal, nego da mu nasip-lja nekoliko peska v oči s slovanstvom in na konec zaključuje z radikalno frazo, »da ne bo vo-tiral vladi ne davkov ne rekrutov, dokler temu Slovanstvu ne popravi stare krivice*. Velik se je gotovo zdel dr. Rybar samemu sebi v tem tre-notku, aplavz, ki je sledil tej frazi, ga je omamil, da je za tisti hip pozabij, kako grozno majhen in pohleven je on na — Dunaju.
Bnfeak. Zadruženi slovenski in hrvatski socialisti >o priredili dne 22. januarja in 5. februarja dvoje veselic, ki ata se v vsakem miru lepo obnesli. Mladi delavski klub diletantov je uprizoril igri »Hčerka rada» (Hčerka dela) in «Tko je lopov?* na splošno zadovoljstvo mnogoštevilno zbranega
Imate li bolečine? Revmatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste jih dobili Vsled pi-epiha, ali prehlada V Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni Fellerjav fiuid s mamko *EUafluid>» Ta je ret dober! To ni samo reklama! Tucat za pot<kušnjo 5 kron franko. Izdelovalec le lekarnar Feller v Stubici, Elsin trg at, 262 (HrvaSko).
občinstva. Godbeni del je pa oskrbel mladi lam« buraški zbor, ki si je že pri prvem nastopu pridobil splošne simpatije. Slovenski in hrvatski delavci si znajo torej (udi ugodno zabavo aapraviti sami v svojih organizacijah in zato nič ne potrebujejo tistih novih narodnih organizatorjev, ki se zdaj ponujajo po «Slovenskem Narodu*, ker bi radi spravili Slovence še s Hrvati v nasprotje.
Domače vesti.
— Na imovitejfee Slovence v Trstu apelira v »Edinosti* od 17. t. m. neka naivna narodno-delavska duša Le oni zamorejo menda zagotoviti obstanek sloveask;m delavcem — dolžni so to storiti iz človekoljubja(l) in usmiljenja(l) v prvi vrsti in v drugi vrsti kot — narodnj a ki(!), češ, da Nemci in Italijani pač drugače skrbe za svoje ljudi... Tu ga imaš, kakor na dlani pred seboj, lahkovernega slovenskega proletarca, ki mu narodno-delavska vzgoja zakriva jasen pogled, da ne vidi nepremostljivega interesnega nasprotstva med delavstvom in kapitalisti, in naj so ti poslednji okinčani tudi s — trobojnico. Zaman boš vpil, prijatelj, v imenu človekoljubja, usmiljenja ali narodnosti, slovenski delodajalec ti bo dal dela in zaslužka le tedaj, če bo njemu neslo. In italijanski kapitalist, kako skrbi ta za italijanskega proletarca v Trstu? Ali j h ne vidiš, teh tisoče v, trpeti in stradati kakor ti? Prijatelj, izpreglejl •Edinost* je napravila slabo uslugo «imovitejšim» Slovencem v Trstu s priobčenjem onega oklica. Govori nam za cele knjige. Cemu še posebej in to javno vpiti k imovitim Slovencem, ali niso ti že sami od sebe v imenu narodnosti resnični prijatelji in podporniki vsaj slovenskega delavca? 1 Narodni prvaki, imate besedo!
— Tržaška N. D. 0. je vsa iz sebe od narodnega in slovanskega «zaaosa», ako jo omenjsjo tupatam češki Klofačevci. Če pa pride kateri teh čeških krumirskih veličin ▼ Trst, tedaj je to za njo seveda naroden praznik. V zadnjem njenem glasilu čitamo, da se hočejo češki krumirji združiti ž njo v — slovansko internacionalo(I) Grozna beseda, najbrže je padel narodnjak v omedlevico, ko jo je napisal. No, tej famozni slovanski (internacionali* je treba posvetiti nekoliko pažnje in tudi bo treba povedati našemu delavstvu, iz kakih nečistih virov zajemajo tržaški narodnjaki svoje vzore!
— Končno io ie razgibali tudi slovenski narodnjaki v protest proti stanovanjskemu oderuštvu. Zgodilo se je to v nedeljo 20. t. ra. pod obli-gatno firmo N. D. O. Hišni posestniki namreč že več let temu kar nesramno navijajo stanarino, pred kratkim so sklenili zopetno povišanje kar do 50%. Naša stranka že nekaj let sem pritiska na občinsko upravo, da bi se resno lotila rešitve stanovanjske krize. Zahtevala je 6—7 milijonov kron v ta namen. Hišni posestniki, ki dominirajo v mestnem svetu, so dovolili 400.000 K in Gassa di Rizparmio Triestina 150.000 K. Napravilo se je 150 cenenih delavskih stanovanj — to je seveda malo, kaplja v morju — a vendar kaplja in po večini uspeh socialističnega dela. Naia stranka je to vprašanje razpravljala že po nešte-vilnih shodih in po svojem časopisju in odkar sede naši poslanci v mestnem svetu, ne zamude nobene prilike, da ne bi spravili tega vprašanja v razgovor. V mestnem svetu je dne 15. t. m. naš po-alanec sodrug Spazzal stavil štiri konkretne predloge v odpomoč stanovanjske krize, ki ao se ■prejeli in odkazali mestnemu odboru, da o njih poroča do 30. aprila t. 1. In tu imamo naše narodnjake, ki so se vzbudili ob 11. uri in ki se hočejo pri protestu proti stanovanjskim oderuhom tudi pridružiti »raznim slojem*, ki so že protestirali... Narodnjak spkh ne pozna nobenega priznanja socialističnemu delu, po besedah tržaškega narodnjaka smo le mi socialisti krivi vse revščine in bede na svetu. Refren te pesmice slišite skoro na vsakem narodnjaškem shodu. Ko je le ne morejo zapeti, pa utaje socialistično delo. Tako sedaj pri stanovanjskem vprašanju. Bodisi, ne maramo narodnjaške hvale, ta bi nas le slabo priporočala; da, mi tudi ne odbijamo od sebe narodnjakov v boju proti stanovanjskim oderuhom. Stavimo pa en pogoj: narodnjaki se morajo v tem boju otresti svojih običajnih narodnjaških manir, morajo pustiti lepo na miru k a mori stične hišne posestnike in prijeti le hiine posestnike za grlo, brez razlike narodnosti. Na nedeljskem shodu se je pa udrihalo le po kamoristb, kakor da ne bi bili slovenski, oz. slovanski hišni posestniki tudi člani truita tržaških hišnih posestnikov, t j. t mednarodnem objemu z laškimi kapitalisti, kakor da ne bi tudi slovenski hišni posestniki odirali najemnikov. Smo radovedni, kje najdejo narodnjaki zopet svoj moment.
— Napredek! «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico je te dni kupilo v Sp, Šški lepo enonadstropno hišo z vsemi potrebnimi pritiklinami. Kupnina znaša 30.000 kron, ki jo je tudi Konsumno društvo za Ljubljano in okolico takoj plačalo prodajalcu g. Jak. Burgerju t Sp. Silki. Hiša je nova, lani dograjena, stoji zraven dosedanje društvene prodajalne. Sedaj se bo tekom tekočega leta preuredila, da bo služila za društveno prodajalno v Siski ra začasno centralno skladišče.
—	Med člani «Konsumnega društva za Ljubljano
in okolico* vlada veliko veselje nad tem lepim korakom. Da, le tako naprej v prospeh konsu-mentov Ljubljane in okolice.
— Koninmno društvo za Ljubljano in okolico šteje sedaj že 520 članov. Upamo, da se bo v kratkem to število zvišalo na 600. Pristopnina znaša 1 K—, delež 20 kron. Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica, ki je^udprta vsak dan od 8. ure do 12. dop. od 7*3. pop. do ‘/,7. ure zvečer.
— S samokresom je obitrelil v Mirnu v gostilni Budihnovi Franc Marušič iz Orehovelj okoli 24 let starega Karola Besednjaka iz Mirna, in sicer v prsi. Igral se je s samokresom, nameril na Besednjaka in sprožil. Ranjenca so prepeljali t go-riško bolnišnico.
— Brezžična brzojavna poataja. V nedeljo se je oddala javnemu prometu prva avstrijska obrežna brezžična brzojavna postaja v Pulju. V bližnjem času se nameravata ustanoviti še dve obrežni brezžični brzojavni postaji.
Socialni pregled.
** Pulj. Stavbinskim delavcem na znanje! Tukajšnja stavbna tvrdka Miinz je od zidarske organizacije bojkotirana. Ošabni podjetnik je pozabil, da obstoja v Pulju močna zidarska organizacija in misleč, da se nahajamo še v prejšnjih stoletjih, je hotel odpustiti nekaj zidarjev, ne da bi jim dal osemdnevno odpoved kakor tudi §77. zahteva in kakor je bilo tudi v kompromisu sklenjeno.
Mislil je, da bo zadel na vodo, toda izpodle-telo mu je in zadel je ob trdo skalovje. Kompas ga je zmotil! Bleščeče zlato mu je zaslepilo oči take, da trda butica ni videla prihajajočih posledic. No, pa kaj je rekel: Saj imamo na razpolago žandarje in bajonete! Mogoče je mislil, da bodo delavci prišli razsajal in razbijat pred njegov hotel »Riviera*? No, za sedaj se je tudi zmotil. N ti ni vedel, da delavci kaj čitajo in kaj vedo. Delavci so mu odgovorili z bojkotom in ne s terc rizmom. Njegovi žandarji in bajoneti pa so lahko mirno brez skrbi spali. Ako pa hoče, da mu bodo žandarji z bajoneti gradili hiše in stvarjali velikanske hotele, nimamo prav nič proti temu.
Brez daljšega komentarja moramo še priložiti nekaj, kar bo zidarje zanimalo. Razposlal je namreč svoje rgante, da mu nabavijo stavkokazov, ker jih tukaj ne more dobiti za nobeno ceno. Polagamo na srce vsem aodrugom zidarjem, da se ne bodo dali vjeti na takšne liman:ce, po katerih bi utegnile nastati hude posledice. Javljamo tudi, da ostane Pulj dlje časa zaprt za vse zunanje zidarje. Torej, zidarji, ki so prisiljeni iti s trebuhom za kruhom, naj se kolikor mogoče izogibljejo Pulja. Torei, pozori Zdarska organizacija v Pulju.
Sodrngom, ki prihajajo t Aipang, se naznanja, da je ondotna lokalna organizac ja razglasila bojkot nad kavarno K6ttl pri kolodvoru. To se je zgodilo, ker kavarnar zistematično žali člane socialno-demokratične stranke in delavske časopise, dasi živi večinoma od delavskih krajcarjev.
Zadnje vesti.
Ii državnega zbora.
Oidravljenje parlamenta?
Mirno, brez običajnega hrupa in razpravljanja, brez orkestralne uverture je poslanska zbornica v četrtek pričela s svojim delovanjem. Nemški na* cionalci pod vodstvom Wolfa so grozili z najhujšim, ker je Bienerth izkrcal zroglasnpga intriganta in provokatorja, ministra Scbreinerja, iz svojega kabineta. Toda med nemškimi svobodomiselnimi strankami je obveljala zmerna struja, ki je maščevala odletelega Schreinerja s papirnatim protestom in si izgovorila napram sedanji vladi politiko proste roke. Zbornica je izvolila dva nova podpredsednika: Italijana Goncija in Rusina Romančuka.
Nato je došla v razpravo rekrutna predloga, ki določa število vojaških novincev za leto 1910 in ki dovoljuje vladi asentiranje rekrutov. Proti militarizmu!
Stališče socialno-demokratične frakcije napram rekrutni predlogi, je razvil sodr. Pospišil. V času je dejal govornik ko nimajo država, dežele in občne niti bora za socialne naloge, v času, ko stre« dajo celi bataljoni brezposelnih delavcev, ko odganjajo bolnike iz špitalov zaradi pomanjkanja prostora, ko tarejo delavske mase neznosni indirektni davki, ne sme ljudsko zastopstvo dovoliti militarizmu niti vinarja.
Militarizem je po svoji naturi sovražen delavskemu ljudstvu in socialna demokracija vseh dtžav in narodov ga mora pobijati dosledno in neprenehoma. Toda avstrijski militarizem prekaša po svoji reakcionarnosti vse druge. Pri nas trpimo ie zmerom pod triletno aktivno vojaško dolžnostjo, v veljavi je še zmerom zastareli vojaški kazenski red, ki poraja svoje sadove prav sedaj v Hofrich-terjevi aferi. Armada je izločena iz parlamentarne kontrole: delegacije se ne sklicujejo in vojni minister se dosledno izogiblje ljudskega zastopstva. Napram neštevilnim interpelacijam glede trpinčenja vojakov, rastra n nedostatkov in zlorab v vojnih obratih in glede nesocialnih principov pri oddajanju del in nakupu vojaških potrebščin je domobranski minister gluhonem. Pri vseh mezdnih bojih tvori oborožena sila zvesto stražo kapitalizma.
Ker je militarizem instrument vladajočega razreda, odtegnjen kontroli ljudskega zastovstva, odklanja socialno • demokratična frakcija rekrutno predlogo in bo glasovala proti nji.
Po kratkih govorih posl. Ebenhocha, Guntherja, Stranskega, Romančuka in Steinerja, se odkaže rekrutna predloga bramb-nemu odseku.
Interpelaeijeka pravica poalancev.
Vlada je postavno zavezana, da odgovarja na interpelacije poslancev ali pa da navede razloge, zaradi katerih ne odgovarja. Poslanci so zadnja čase spravili na dan najrazličnejše šikane oblasti proti društvom in shodom, dalje mnogoštevilne neutemeljene konfiskacije, kršenja koalicijske pravice delavstva, trpinčenja vojakov. Toda vlada na vse to trdoratno molči in zavedno zanemarja svojo postavno dolžnost.
V	varstvo pravic, poslanski zbornici po ustavi zajamčenih, so stavili sodr. Adler, Tomašek, Daszynski, Pittoni in Wittyk interpelacijo na celokupno vlado.
Prihodna seja državnega zbora je v soboto s sledečim dnevnim redom: 1. Eventualno poročilo brambovskega odseka o rekrutnem kont n-gentu. 2. Prvo čitanje državnega proračuna in finančnih predlog. 3. Zakon proti pijančevanju. 4. Prvo čitanje službene pragmatike.
Iz draglnjakega odieka.
Vloženih je vsega skupaj 41 predlogov. Sodr. Reumann predlaga, da se jih razdeli na sledečih osem skupin 1. Carinska in trgovska politika (žitna carina, uvoz in izvoz živine). 2. Prometna politika (tarife za prevažanje mleka in premoga). 3. Davčna polit<ka (užitnina, indirektni davki). 4. Stanovanjsko vprašanje. 5. Karteli, monopoli, po-državljenje. 6. Splošno varstvo konsumentov. 7. Javna dela in brezposelnost. 8. Statistika. Razpravljali se bodo najprvo predlogi prve in druge skupine.
Lnegerjeva bolezen, Dunaj, 25. februarja. Danes se je zdravstveno stanje dr. Luegerja zelo poslabšalo. Kremični pojavi so sicer ponehali, toda napadle so ga srčne slabosti in ie po mnenju zdravnikov vsak čas pričakovati katastrofe.
Iz brambnega odieka. Dunaj, 25. februarja. Brambni odsek je razpravljal o rekrutni predlogi. Debata se še nadaljuje in je priglašena še daljša vrsta govornikov.
Konflikt na bolgarako-tnrkkl meji. Sofija, 25. februarja. Na bolgarsko-turski meji je došlo iz doslej še nepojasnjenih vzrokov do krvavega spopada med turškim in bolgarskim vojaštvom, v katerega je posegla tudi bolgarska gorska baterija. Dogodek utegne biti izbruh vojnega konflikta med obema državama.
Umetnost in književnost.
: Opere, Po daljšem presledku je v soboto in nedeljo porodila nafa opera zopet nekaj novega. Pač je novost le relativna; velja namreč le za letošnjo sezono. Pel se je Verdijev <Trubadnr», ki se brez ugovora prišteva najboljšim delom italijanskega komponista. Pri nas je od nekdaj mnogo simpatij za italijansko glazbo, zlasti za njeu «belt canto*. S tem pa vendar ni ovrženo dejstvo, da je tudi Trubadur nekoliko zastarel in ž njim ubijati moderno glazbo, se nam ne zdi preveč plodonosno. Gotovo tudi glaibeaa moderna ni svetost, pred katero bi se moralo ležati na trebuhu. Kakor sploh v umetnosti, tako je tudi v giazbi marsikdo mislil, da si sme dovoliti, kar si hoče, ako le pokrije svoje eksperimente s plaščem modernosti Da pa razvoj in napredek v giazbi ni prazna pena, je priznal Verdi sam, ki je v delih svoje poznejše dobe sprejel marsikaj wagnerianskega, seveda na svoj način. Ce smo se naučili, v operni giazbi iskati več sloge z besedilom in dejanjem, nego je bilo v starejši italijanski šoli, se delo, kakor Trubadur, nikakor ne ponižuje. Menda je mogoče, imeti velik glazben užitek od Wagnerjeve trilogije ali od Meistersingerjev, pa se iskreno naslajati ob čarobnih zvokih (Seviljskega brivca*. Seveda mora propasti eno in drugo ob slabem petju in slabi godili. A Trubadur se je pri nas spravil na oder tako, da je bilo ref veselje. V soboto je imel gospod Fiala, ki je pel naslovno partijo, svoj častni večer in je dobil prav mnogo cvetja in daril. Vse po zaslugi. Njegov glas obvlada partijo v najnapor-nejš h delih in — hvala bogu — njegova igra presega komedijaške navade večine tenoristov. Od opernega pevca je težko zahtevati toliko kolikor od dramatičnega igralca; a gospod F rti la vendar ve, kaj je oder. Grofa Luno je pel gost, gosp. Vuškovič iz Zagreba. To je pravi operni bariton in partija Lune s svojimi temotami se mu prilega, kakor da je nalašč zanj pisana. Krasnemu petju se pridružuje eleganten nastop. Eleonoro je imela gospa Norgartova, ki je a to naporno partijo utrdila svoj zasluženi renomč. Vse, kar se je po pravici smelo zahtevati, je podal tudi gospod Patočka. Nova je bila za gdčno. Perilo v o partija Azucene; to je bil kakor rigorozum za njen lepi alt in obstala je častno. Sploh smo bili • to uprizoritvijo v vsakem oziru labko zadovoljni: a krepkim dirigiranjem gospoda Talicba, z orkestrom, z zbori, celo s opremo.
Naročajte in širite naš list!
f Zagati radarji. Pri Corbeau blizu Lutticba v Belgiji se je utrgal podzemeljski plaz, ki je zasul pet premcgarjev. Po peturnem trudu so rešili ponesrečene delavce, a štirje so bili mrtvi, doCira je zadnji, petnajstleten fant, živel. Vzrok plazu je gotovo v t^nj, da zemlja ni bila dovolj podprta.
t Smodnišnica ¥ Aucklandu v južnem oceanu je zletela vsled eksplozije v zrak. V okolici je vse razdejano in 20 eseb je ubitih.
: Slovensko gledališče. V torek je bila zopet I noviteta. Kadar Cita človek Kadelburgovo ime J na listku, že ve, da ne moro mnogo izgubiti, ako I mu uide njegov fatrikot. »Črni madež* igrajo pač j tudi v Burglheatru, snipak tam so igrali ta več I kakor eno nepotrebnost. Duševnega napora je v j tej komediji bore maio. Tisti utrinek ideje, s ka- j torim je hotelo peresuo rokodelstvo persiflirati J aristokratičBO ošabnost, je zelo ubožen; take »a- I tirične naloge so res drugi že mnogo bolje opravili. I Krepko prijeti si taki Kadelburgi, ki pišejo prav t za tisto fevdalno ia finančno aristokracijo, Hak ne 1 upajo, ne glede na ta, da ne znajo. Kar je v ko- I mediji videti kakor tehnika, ni pravzaprav nič dru- j gega nego mehanična izurjenost. Pa še ta sem- j tertja hromlje. Ce to mantfaklurno blsgo ne za- I služi nobenega poklona, pa gre priznanje igralcem. I Gospod Bohuslav je imel zopet priliko, postaviti I na oder eno tistih figur, ki jih zna tako izborno I vtelesiti. Bil je pri tej predstavi izredno počaščen; ] dobil je dva velika venca in nekaj daril ter mnogo I zasluženega ploskanja. Salonskega zamorca je iz- j borno kreiral gospod Nučič, gosp. Verovšekje I vdihnil svojemu, iz kravjih nižav doslemu komer- j cialnemu svetniku vso potrebno robatost; iz ma- I jorja je gosp. Danilo napravil skoraj več nego je bilo po avtorjevi površnosti raogt č \ Dame Wintrova, Thalerjeva in Juvanova so se pošteno trudile; iz nič seveda niso mogle napraviti mnogo.
Raznoterosti.
f Zopet dijaški samomor. Blizu Znojma se je ; vrgel 17 letni realec Karl Fritscb na tir ravno, ko j je imel priti vlak. Strojevodja ga je sicar opazil, toda vlak ni mogel več vstaviti in ta je odrezal realcu glavo in roko proč. Samomoru je bil vzrok: slabo izpričevalo.
f Zopet nesreče na morja. Blizu Švedske sta trčila parnika «Ki>aijsberg» in «Dresden», Oba sta bila manj ali več poškodovana. V perzijskem zalivu so se potopili trije parniki. Nad 200 oseb je utonilo. Vse moštvo z družino kapitana je našlo *mrt v valovih. Na parniku <Jeanne d’ Arc» se je vnel celuloid. Kapitan in en mornar sta zgorela, ladja tudi; drugi so se rešili.
f Nov element. Gospa Curie, soproga znamenitega, nedavno umrlega francoskega kemika in aama profesorica na pariški univerzi, je napravila desetino miligrama polonija, snovi, ki je več tisočkrat redkejša od radija. Polonij je zelo radioaktiven, bolj nego radij, zato bo tudi v zdravstvu igral veliko vlogo.
t Strop na vseh koncih in krajih. V Stockholmu na Švbdskem je zbolelo po veliki pojedini več oseb iz visokih vojaških krogov. Sumijo, da je bila kaka jed zastrupljena in da je to delo maščevanja.
f Zopet nova uniforma v skapnl vojski. Dunajski časniki javljajo, da izidejo početkom aprila nove odredbe glede uniformiranja v vojski. Kava-lerija bo tudi dobila sivo obleko, infanterijski tfi-cirji pa gala-uniformo z belo suknjo (Waffenrock).
V	gala-umfarmi se naj posebno razlikujejo oficirji, dočim naj dobe zdravniki, računovodje in avditorji gala-uniformo kakor vojaški uradniki. Za vse vojne uradnike, intendante in inženirje bode normiran klobuk s perjanico. — To so hude skrbi 1
t Praktična zrakoplovba. V Parizu se je ustanovilo zrakoplovno društvo, ki namerava stalni zračni promet med Parizom in Londonom. Baje hočejo še to leto iz njim početi, vendar bo pa prve vožnje spremljala francoska torpedovka.
t V zrakoplova preko Alp. Zrakoplov »Berlin* •e je spustil dne 13. t. m. ob 1. popoldne 15 km jugovihqdno od Milana na zemljo. Kmetje so pomagali pri zlaganju in odpravljenju zrakoplova v Milan. Vodja zrakoplova, poročnik von Holtheff pripoveduje o potu naslednje: Izpočetka smo plovili z brzino 60 kilometrov na uro preko Bernin-ske skupine. Pogled je bil prekrasen. Ob 4, popoldne je zrakoplov dosegel višino 4000 metrov in je plaval nad dolino Adde. Tedaj je nastal v zraku popoln mir. Dve uri smo stali na mestu in temperatura je znašala 36 stopinj pod ničlo. Tekom noči pa smo nastavili pot polagoma proti jugu in ob 7. zjutraj smo bili nad Bergamom, ob 0. pa nad Monzo, kjer smo obstali, ker nismo imeli nobenega vetra. Pozneje se je pa zrakoplov zopet dvignil do viline 6000 metrov, kjer smo* imeli 18 stopinj mraza.
ki hr čete okrepiti svoj»slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi oslaHljivih bolezni; vsem doječim materam, dojiljam in dojencem, če j h ne hranite z materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vsem tisitrn priporočamo živce utrjujoče, okrepčujoče in kri tvoreče hrani f o, ki se imenuje Sladin, t. j doktorja pl. Trnkoczya sladni čaj. S sla-dinom se prihrani 50 % na stroških v gospodinjstvu. Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj '/, kg velja 50 vinarjev. Po pošti najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczy Ljubljana.	52—3C«
Srečen vse žive dni Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan;
Kdor vžlva
Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo
Ceno posteljno perje in puh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2-—, polbelega K 2'80, belega K 4 —, prima puhastega K 6'—, izredno finega skub-ljenega K 8'—, sivega puha K tj'—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12'—, od 5 kg nabtvj franko.
  Gotove postelje ................................
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s puhom K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14'—, K 16'—, blazinice K 3'—, K 3'50, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge m 80 cm široke, K 450, 5-—, 5'50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13'—, 15-—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko	52—10
Maks Berger, Deschenits št. 678, Bohmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Ce ne dopade, se zameni ali denar nazaj.
Najboljši želodčni liker!
Sladki In grenki
Ljudska kakovost	liter	K	2-40.
Kabinetna kakovost	.	„	4‘80.
Naslov za naročila; wFLORIAN“, Ljubljana.
Kavarna
g ,Unione‘ v Trsta g
ja| V
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča. B
Postavno varovano,
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
Odgovor
OCathreiner dCneipp • sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna iti vrhtega poceni. %Ni boli sesa zaiutrka za mlado in staro.
Turjaški trg it. 7 u LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7
Največja naloga pohištva ia spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroci na smeti, iimnati modrooi, otroški yoxički i. t. 4.
NaJtiišJ*	NaiaolidnejSe blago.
Kmečko'delavska gospodarska zadruga
Dobravlje ::	pošta	Sv.	Križ,	Goriško	::	Dobravlje
Llnbllana mestni trg
naapreti rotovža.
Priporoča svojo bogato talogo pravih Švicarskih ur, zlatnine iti «rebr>; nine najlinejSega izdelka po najnižjih cenah. Ulago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in podtalne prosto. Obrnite ae zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. G4
priporoča svojo
V Hubljanl Ima zalogo v Vodmatu „prl Mrakn“. Po cenah je Vprašati v prodajalni ..Konsomnega društva za Ljubljano la issr-r okolico”, Vodmat, Bohoričeva ulica.
Tiska Iv. Pr. Ltapiet t lunju,
luUjitelj ia nd|«v«vii urednik Fin« Birli,