Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Uhaja f Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraj« za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9’50 K za četrt leta 4'80 K Fninnu fttevllka IV w. Reklamacije so poštnine proae. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pet k-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovora. 24. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 26. februarja 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upvavnlštvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11 Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor” izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K I4*_ za pol leta VI 7*— za četrt leta VI 3*60 na mesec VI 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta VI 4*— Za Ameriko • ■ za pol leta K 9*50 za četrt leta VI 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo. »Rdečega Prapora". Odgodltev goriškega deželnega zbora. V Gorici, 20. februarja. Prvo zasedanje novega deželnega zbora je bilo Se precej dolgo. V našem listu nismo baš mnogo poročali o njem, ker v resnici ni bilo vredno. Ce izvzamemo par sej, so bile vse neskončno pnste, nekatere pa naravnost odurne. Pajer-Gregorčičeva zveza je vladala tako jezuitično, da se je človeku kar gausilo. Največja skrb teh gospodov je bila, kako bodo paradirali pred svojimi volilci. Omenili smo že, kako se je en bloc sprejemala vsaka interpelacija ali prošnja, vložena od protinaravne koalicijo. Tu ni bilo presojanja, premišljevanja, kaj še resne debate. Na predzadnji seji ni bilo nič manj kakor 250 točk, večinoma prošnje za podpore, ki so se skoraj vse sprejele. Koliko resaobe je v takem •reševanju*, si je lahko misliti. Koliko podpor se je dovolilo na prejšoj h sejah, niti ne omenjamo. Nikakor ne ugovarjamo, da se dovoljujejo podpore potrebnim občinam za zgradbo cest, vodnjakov in mostov, ali pa dobrodelnim zavodom. Ampak tukaj se je delalo z deželnim denarjem kakor z blatom. In odločno moramo protestirati, da se razmetavajo deželna sredstva za strankarske namene, kakor se je delalo v goriškem deželnem zboru, kjer so sipali kar iz rokava podpore klerikalnim inštitucijam, katoliškim društvom i. t. d. Ce bi imele obveljati take šege, bi imela vsaka stranka pravico do deželnega denarja, ne izvzemši naše, zakaj delavstvo plačuje deželne davščine kakor drugi ljudje. Pa naj dajo številke nekoliko pojasnila. Vsega skupaj seje dovolilo enkratnihpod-por na italijansko stran 723.000 K, na slovensko 872 000 K; stalnih podpor pa Italijanom4000 K, Slovencem 16.000 kron. Primanjkljaja ima proračun 1,200 000 kron. Ta se ima pokriti : 500.000 kron iz blagajniških preostan^tv, 600.000 kron pa s kreditno operacijo in z zvišanjem davka na pivo od 4 do 8 kron. Pri deželni umobolnici je proračun prekoračen za 600.000 kron, slovenski poslanci, ki so si šli ogledat stavbo, se pa po svoji lastni izjavi čudijo, da ni pre koračenje proračuna veliko večje. Imenitni inženirji so to & la Zlob ec, Marinič, Manfredo in strašno jim je pri srcu skrb za racionelno deželno gospodarstvo 1 Ob vsem tem se goriški delavci lahko vprašamo, kaj bomo mi imeli od tega dela. Zal, da nam ni treba daleč hoditi po odgovor. Nič — se glasi, la še enkrat nič. Za vse se je skrbelo, le za socialna vprašanja se ni brigal živ krst. Šolske reforme so ostale na luni. Učitelji in učiti ljice bi lahko čakali na travo, da zraste, da bi se vsaj te najedli. Sprejela se je tudi resolucija, ki naroča deželnemu odboru, naj izdela nov občinski volilni red, ki naj bi dal tudi delavstvu volilno pravico. To bi bilo prav lepo povedano, če ne bi poznali Pajer-Gregorčičeve zveze, od katere nima delavstvo pričakovati absolutno nič dobrega. Ze danes moramo opozarjati delavce, naj dobro pazijo, ker smo prepričani, da bo treba bojev zaradi te reforme. Naravnost komendijantovski je bil konec tega zasedanja. Na tapet je prišla paradna točka, ki jo je «Prapor» že omenil: Vseučilišče. Soglasno seje sprejel sklep, ki «zahteva> italijansko vseučilišče v Trstu in slovensko vseučilišče v Ljubljani. Kdo bi se ne smejal f Italijanski nacionalisti za slovensko vseučilišče, slovenski narodnjaki za italijansko univerzo 1 Cernu — to bi danes radi vedeli — čemu je bilo toliko protestnih shodov, toliko demonstracij, toliko hrupa v vseh oblikah, čemu blazni napadi na cbreznarodne socialiste*, če glasujejo gospodje z obeh strani nazadnje brez težke vesti za tisto, kar so socialistom nekeč očitali kot najgrši greh? Še en pirizor se je insceniral v tej visoki zbornici, ki se mora omeniti. Na zadnji seji, ko so bile rešene že vse točke, je vstal neki Italijan liberalec in začel čitati interpelacijo, ki protestira proti namestitvi slovenskega učiteljišča v Gorici. Komaj je začel s svojim berilom, so vstali slovenski klerikalci in slovesno odmaršlrali iz zbornice. Vladni zastopnik je pa moral zaključiti sejo, ker ni bila sklepčna. PODLISTEK. Savičev pesimizem. Daije. Take misli so rojile Saviču po glavi in so padale kakor sence v njegovo srce. Ona mu je kmalu pregnala te skrbi. Dokazala mu je, da ni ponosna aristokratinja, kakor bi bil utegnil misliti, temveč da je dokaj prostodušno dekle, ki ima jako malo predsodkov, a nič globoko vkoreninjenih. V razgovoru se ni strašila nobenega predmeta. Včasi se je sicer zelo čudila, ako je videla velikanske razlike v njunem mišljenju, a vselej jo je lahko prepričal. Tudi ona je nehote vplivala na njega v marsičem. Nekoč sta se razgovarjala o siromaštvu. To vprašanje je njega vselej razburilo. — Vi ne veste, kaj je beda, je dejal, ker je niste nikdar občutili, morda nikdar videli. — Ali mislite, da nimam dobrega srca? je vprašala. Oh 1 Dobrega srca! Kaj to pomeni? Z dobrim srcem ni pomagano bednim množicam. — Ne? Jaz pa mislim, da treba baš dobrega srca. Ako bi bili vsi bogatini usmiljeni, bi bilo pomagano vsem revežem. Saj vem, da ni lepo, če se človek baha. A vam lahko povem, da podpiram siromake, kolikor le morem. Nikar ne mislite, da se hočem hvaliti; to vam pravim samo, ker je tako naneslo, Rdečica jo je oblila ob teh besedah. Res ima dobro srcel je pomislil Savič. Glasno je pa dejal: — In vendar ne opravite nič z vsemi miloščinami. — Ker niso vsi ljudje dobrega srca. — Ne, temveč ker je beda zakon in z usmiljenjem ne zavržete postave. Drugih potov je treba in drugih moči. — To mi ni jasno. Savič ji je začel razkladati socialno vprašanje. Izkušal ji je pokazati, kaj je milost in kaj pravica. Ona ga je pazno poslušala. Mladi dijak je bil ves navdušen. Zdel se ji je kakor prorok. Njegov govor je močno učinkoval na njo. Vsa je gorela. Kar Žeja jo je morila po njegovih besedah. — Kako govorite! Le pripovedujte mi, s časom vas bom že razumela. In on je govoril dalje, razkladal ji je vzroke trpljenja, z živimi barvami je slikal muke reve- * žev ... — Prav imate, je rekla, vseskozi imate prav. Bogatini zaslužijo pravzaprav vašo jezo. Vse uživajo, kar izdelujejo žuljave roke in tistim, ki jim zidajo palače In pečejo pogače, povračajo komaj subo skorjo. Prav imate. Grozno je to. Vaše slike mi trgajo srce. Toda ne preklinjajte bogatinovi Vidite, mnogo jih je, ki ne razumejo. Saj tudi jaz nisem vedela, kako je. A sedaj Vam obljubujem, da se bom učila, da bom umela vse, In tovarišica vam bom v vašem boju. On ji je toplo stisnil roko. — Ne preklinjam nikogar, a »bojevati se moramo.. Ob takih pogovorih sta se nujni duši približevali boljinbolj. In on se je čutil od dnedodne bolj srečnega. — Kako bi bil mogel misliti, da učakam tako srečo? Nasvetu ne ostaja nič tajnega. Njegovi tovarši, ki se niso nikakor mogli potolažiti, da ni zahajal ž njimi v kavarne in krčme, so izvohali njegovo razmerje do Olge. Radi bi se bili ponorčevali, toda spričo njegovega resnega pogleda so jim zamrle vse šale na ustnih. Njegova revščina ga je tudi sedaj še jako morila. Olgina mati bi mu bila lahko kaj pomagala, če ne drugače, tako da bi ga bila kje priporočila za učitelja otrokom. Toda on je bil ponosen, milosti in protekcije ni maral. Cesto je bil gladen, a vse je potrpel in nihče ni izvedel, kako se mu godi. Olgina ljubezen se mu je zdela zadostna odškodnina za vse. In ta ljubezen je bila res tako globoka, tako iskrena, da mu je dvignila dušo nad vse dnevne težave. Da je bila njuna ljubezen utemeljena samo v čuvstvih, bi se bila morala kmalu ohladiti. Da sta bila povsem enaka značaja, bi se bila dolgočasnost vgnezdila v duše. Toda bila sta si sorodna in vzajemno sta se izpopolnjevala. Dalje prih. Slepec, ki je Šele prišel v Gorico, bi bil nemara mulil, da je bilo vse to resno. Ampak burka se je bila prav na lepem uprizorila po premišljenem dogovoru. Bilo je namreč na obeJ| straneh treba pokazati nekoliko as rodnega radikalizma in scena je obema prav prišla. Ako bi bili Italijani resno mislili protestirati, bi ne bili vlagali interpelacije, ampak predlog in bi ne bili Čakali na zadnjo sejo, ko pomeni interpelacilja toliko, kolikor bob ob steno. Seveda pred zaključenjem se taka burka ne bi bila smela izvršiti, ker se tedaj ne bi bila mogla italijansko-liberalna slovensko-klerikalna kooperacija tako gladko nadaljevati. To so pa gospodje potrebovali, da so mogli spraviti pod streho, kar so hoteli in zlasti, da so mogli za svoje stranke dovolj globoko posegati v deželni žep. Ko so to dosegli, so si pa rekli: Zdaj je itak konec; zdaj lahko zaigramo malo narodnega korenjaštva, ki bo koristilo nam in vam, pomenilo pa ne bo nič. In tako se je ? godilo. Tako se je zaključila komedija goriškega de-želnozbcrskega zasedanj«, ki bo za delavstvo prav draga, ne prinese mu pa ničesar. Zato ne moremo reči nič druzega kakor: Proč s takim deželnim zborom! Krvav začetek bosenske ustave. Avstro-ogrska vlada hoče na vsak način, da naj se prebivalstvo Bosne in Hercegovine navdušuje za novo ustavo. Ljudstvo se pa kar nikakor ne more ogreti tako kakor hoče gospod Burian, zakaj še turška ustava je bolj svobodomiselna od tiste, ki so jo v nedeljo razglasili v anektiranih deželah. V drugih krogih se nezadovoljnost še nekako prikriva; socialno-demokratično delavstvo pa ne mara hinavščine, pa je že prvi dan pokazalo, kako se čuti »osrečeno''. V Mostaru, glavnem mestu Hercegovine, je na dan razglašenja ustave tekla kri. Zavedno delavstvo je takoj spoznalo, da se je v volilni red vložila vsa umetnost s tem namenom, da se delavstvu prepreči vstop v sabor. Volilci so se razdelili po verah, ustanovile so se kurije, tako da ne more delavstvo enotno voliti, razcepljeno pa seveda ne more priti do veljave. V nedeljo, ko se je slovesno razglašala ustava, se je zato v mostarskem Delavskem domu zbralo približno dvesto socialno-demokratičnih delavcev, pa so odkorali v mesto, hoteči z mirno demonstracijo protestirati proti takemu volilnemu redu. Toda v Liškovi ulici jim je naenkrat trideset policistov zastavilo pot. Na čelu te »armade* je bil okrajni predstojnik Defterderovič beg. Zadonel je naenkrat ukaz, naj se ljudstvo »razide*. Davno je znano, kako je navadno v takih slučajih. »Ukaz* sliši morda dvojica, trojica. Množica nikdar ne ve, kaj je pravzaprav. Že iz navadne radovednosti sili vse naprej. Tako je bilo tudi tukaj. A naenkrat so policisti imeli gole sablje v rokah in že so sekali na vse strani, pa so težko ranili dvoje sodrugov. Napad je ukazal okrajni predstojnik sam. Vodja policije se je sicer najprej branil, ker je razumel, da je napad z orožjem brez zmisla. A Defterdefovič je zakričal »Na moju odgovornost* in posledica je bila kri. V tem se je zbralo že do šeststo ljudi, katere je policijska brutalnost silno razkačila. Neki sodrug je glasno protestiral proti tisti sirovosti, zato so ga aretirali in odvedli na policijo. Ta hip je množica razbila policijski kordon in se vlila proti policijskemu uradu. Tam je naletela na redarske jahače, ki so takoj začeli mlatiti po ljudstvu. Več delavcev so ranili, štiri so aretirali. Enega zadnjih so v uradu tako tepli, da je omedlel. Popoldne je bila delavska deputacija pri okrajnem glavarstvu, zahtevat, da se izpuste zaprti delavci. Pridružila se jim je tudi deputacija iz ostalih krogov prebivalstva. Aretirane delavce so na to izpustili, a že prej je bil eden obsojen na trideset, drug na petdeset kron globe. Tudi župan Komadina je ostro grajal brutalnpst policije. V Sarajevu je vlada prepovedala manifesta-cijski sprevod, ki so ga delavci hoteli prirediti. Tako je začelo ustavno življenje v Bosni in Hercegovini. SahtoTajte Evieh goatllaab, Tinah la v Mulcih MT H Politični odsevi. * Od lacialno-demokratične zveie so bili v sredo poslanci dr. Adler, 'Pernerstorfer, Seitz, Nemec in Daszynski na Biener-thovo vabilo pri njem, da se pogovore o aktualnih političnih vprašanjih. Zastopniki socialno-demokra-tične zveze so izjavili, da je za nje najvažnejše, porabiti reformo državnozborskega opravilnika v ta namen, da se pospešijo in zaključijo socialnopolitični zakoni, ki so že daljši fas v odsekih. S posebnim poudarkom so naglašali, da se bodo potrudili, energično pospešiti razpravo o socialnem zavarovanju, ki se tako vleče zaradi napačnega izdelanja zakona in zaradi nastopanja vlade. * Seja klubskih načelnikov je bila v sredo. Predsedoval ji je predsednik zbornice dr. Pattai. Od ministrov so bili navzoči Bienertb, Bil inski in Weisskirchner. Krščanski socialec Steiner je predlagal, naj bi se zakon o vojaških nova k ih brez prvega čitanja odkazal odseku, ker je nujen zaradi naborov, ki se imajo začeti 1. marca. Poslanec Seitz je odgovarjal, da zadene očitanje zavlačenja le vlado, oziroma predsednika zbornice, ker se ni parlament prej sklical. Nikakor ne gre, da bi se opustilo prvo čitanje. Dr. Adler želi iz načelnih razlogov, da se napravi konec z navado, da ge opušča prvo čitanje važnih zakonov. Končno se je sklenilo, da naj se vrši prvo čitanje, a da naj se ne zavlači preveč. Predsednik Pattai je potem priporočal, naj bi se po rekrutnem zakonu obenem opravilo prvo čitanje proračuna in finančnih načrtov, potem pa zakon proti pijančevanju. Finančni minister je omenil, da manjka od napovedanih finančnih načrtov še dva, namreč zakon o davku na vino in zakon o monopolu na užigalice. * Draginjiki odvek je imel v sredo vendar sklepčno sejo. V debati je dejal poslanec Reu-mann: Mi ne obtožujemo radi draginje kmetov, ampak vlado, ki omogoča draginjo z visokimi carinami in z zapiranjem mej. Na prvi seji je bil dejal poslanec 6 o 11, da bi avstrijska živinoreja lahko producirala več živine, da pa bo to šele tedaj storila, ko bo dosegala višja cene. Dejal je tudi, da se na enakem zemljiškem obsegu lahko pridobi več žita. Če se po teh besedah rodovitnost zemlje nalašč znižuje, se seveda ne more dobiti prava slika. Poslanec dr. Reaner je ostro polemiziral z agrarci. Mi živimo v zmernem podnebju in tu se ne more nikdar producirati toliko živil, kolikor narašča prebivalstvo. Le z izseljevanjem bi se dalo to izravnati, socialni demokratje so pa nasprotniki izseljevanja. V planinskih deželah se ni moglo razviti pridelovanje pšenice, a razvija se industrija. Avstrijsko poljedelstvo ima sploh le eno bodočnost: Industrializirale. S politiko visokih carin smo dosegli n. pr. to, da moramo svoj sladkor drago plačevati, tujini je pa naš sladkor cenejši od on-dotnega. Visoka carina uničuje kmeta, ker mu podražuje produkcijske stroške. Podruževanje zemlje ima to posledico, da se kapitalizem polaščuje tal in milioni ljudi nimajo Teč upliva na zemljo. Naravno je, da imo nasprotniki prekupovanja, ampak smo za neposredno zvezo kmetov > konzumnimi društvi. * NiSJeavitriJiki deželni ibor se je v sredo odgodil. Zboroval je od 3. januarja in je imel 24 sej. V tem zasedanju je prišlo nasprotje med poslanci iz mest in z dežele v krščansko-socialni stranki popolnoma na dan. * Med Avstrijo lo Srbijo se začenja prava carinika vojna. Dne 31. marca 1909 je potekla naša trgovinska pogodba s Srbijo. Vsled aneksije in vojnega žuganja je bil srbski trg že skoraj popolnoma zaprt avstrijski industriji. Parlament je že v decembru sklenil pooblastilni zakon, ki daje vladi pravico, skleniti trgovinsko pogodbo s Srbijo. Ker paWeisskirchner noče dovoliti uvoza mesa iz Srbije, brez te pravice pa Srbija nima nobene koristi, še ni pogodba sklenjena. Zato je pa srbska skupština sklenila zakon, ki zvišuje carino za vsakovrstno avstrijsko blago. Tako modro se pri nas pospešuje gospodarstvo I Rnmnnska socialna demokracija. Minoli teden se je v Bukarešti osnovala soci-alno-demokratična stranka na tridnevnem zboru. Doslej je bilo z delavstvom na Rumunskem približno tako, kakor do lanskega leta v Bosni in Hercegovini. Delavstvo je imelo mnogo strokovnih organizacij, mnogo gospodarskih bojev, organizirani delavci so se smatrali za socialne demokrate, ampak organizirane socialno-demokratične stranke niso imeli. Politični pritisk, ki je neprenehoma naraščal, jih je končno prisilil tudi do tega koraka. Zbora, ki se je začel v nedeljo, se je udeležilo 99 delegatov iz 18 mest. Otvoril ga je v imenu socialno-demokratične Unije sodrug Jan Frimu, ki je začrtal zgodovino socializma aa Rumunskem. Po volitvi predsedništva je zbor poslal sledeči brzojav mednarodnemu socialističnemu odboru v Bruselj: •Ustanovni zbor šocialno-demokratičre stranke na Rumunskem pozdravlja svetovni proletariat potom mednarodnega odbora in izjavlja, da se delavski razred Rumunije pridružuje nauku in taktiki mednarodnega gibanja. Prva točka dnevnega reda je bil strankin program. Poročevalec je bil sodrug Bujor, ki je dokazal potrebo socialno-demokratične stranke na Rumunskem in izjavil, da se mora program, ki naj vpošteva posebne rumunske razmere, v svojih načelih naslanjati na programe zapadnih dežel. Po daljši debati se je sprejela načelna izjava in ob silnem navdušenju je sodrug Frimu razglasil, da je stranka usti novljena. Potem se je razpravljalo o političnem programu. O volilni pravici pravi načrt: < Volil na pravica se zahteva za vse prebivalce dežele brez razlike narodnosti, vere in spola, ki niso člani kakšne tuje države. * Sprejela se je tudi točka o enakopravnosti židov. Drugi dan je Constantinescu poročal o gospodarskem programu, ki se v glavnih točkah vjema z avstrijskim prr gramom. Važna je med drugimi zahteva, da se odpravijo vsi zakoni, ki prepovedujejo gospodarska društva in stavkovalno pravico državnih uslužbencev. Sprejel se je nadalje opravilnih stranke. V strankino vodstvo ao bili izvoljeni sodrugi dr. Rakovski, Marinescu, Bujor, Georgescu, Frimu, Constantinescu in Vasilescu. Tretji dan je Ghristescu prečital izjavo železničarjev, katerim je vlada razpustila organizacijo. Železničarji protestirajo proti progonom vlade in izjavljajo, da pristopajo stranki. Nadalje je Ghristescu poročal o strokovnem gibanju. V svojih bojih v času vladnih progonov so delavci pretrpeli 941 dni zaporov, tisti delavci, ki so bili izgnani, pa še povrh 2844 dni. Zadnje leto je bilo 56 javnih velikih shodov, pa na isoče strokovnih zborovanj. Stavk je bilo 107. Delavskih listov je pet. Strankino glasilo je «Romania Muncitoare». Dopisi. Trii Dr. Ryb4r je zopet na dveh shodih tolažil in »navduševal* svoje volilce, v Rojanu in Škodnju v nedeljo, dne 20. t. m. Poročal je o delovanju državnega zbora in o svojem delu. Glede obojega nam je gospod državni poslanec sporočil negativen rezultat. Prišel je s praznimi rokami pred volilce in tarnal o hudih časih. Sebe je tolažil s tem, da tudi drugi poslanci baje nimajo ničesar pokazati. V Rojanu je povedal, da so trije činitelji krivi, da je tako slabo: prvič je državne blagajne izpraznila aneksija Bosne in Hercegovine in zato ni mogoče iz njih ničesar dobiti, drugič je iskati vzrok gospodarski krizi v pomanjkanju pogodb z balkanskimi državami, ker je naš trg vsled pritiska agrarcev zopet za živino in žito z Balkana zaprt in so se zato podražila žila. In tretjič je pa obstrukcija preprečila vsako plodonosno delo državnega zbora. Prav dobro, gospod doktor, tudi Vi zvonite po toči in svojim volilcem ste povedali le p o 1 resnice. Zamolčal je gospod doktor, da je on in njegov klub bil za aneksijo, zamolčal je, da so v prvi vrsti češki agrarci in poleg njih tudi slovenski klerikalci nasprotovali pogodbam z balkanskimi državami, in da on, dr. Rybdr, z obema sedi v isti parlamentarni enoti, utajil je slednjič gospod doktor, da so baš češki radikalci, s katerimi se on in slovenski poslanci drže v bratovskem objemu s svojo brezumno obstrukcijo preprečili delovanje državnega zbora. Če ni hotel dr. Rybar storiti svoje dolžnosti napram svojim volilcem in javnosti (naslanjamo se pač na oficijelno poročilo v »Edinosti*), odkrijemo pa mi to skrivnost. Dr. Ryb£r je s svojim predvidnim molčanjem hotel prikriti svojo lastno politično nedoslednost, drugič pa ni hotel, da bi padla senca na tisto slavno tržaško Slovanstvo. Zato se je tudi glasil zaključek v obeh govorih: tam prešerni Nemci, ki nas zatirajo, tu nedolžni in pohlevni Slovani, ki so zatirani. Zakaj ni prilil čistega olja gospod poslanec, zakaj ni odkril slo-Yf>'ki!1 lumparij?! Bolje bi bilo za tisti trpeči slovenski rod ob Adriji, da bi mu bil njegov poslanec resnico povedal, nego da mu nasip-lja nekoliko peska v oči s slovanstvom in na konec zaključuje z radikalno frazo, »da ne bo vo-tiral vladi ne davkov ne rekrutov, dokler temu Slovanstvu ne popravi stare krivice*. Velik se je gotovo zdel dr. Rybar samemu sebi v tem tre-notku, aplavz, ki je sledil tej frazi, ga je omamil, da je za tisti hip pozabij, kako grozno majhen in pohleven je on na — Dunaju. Bnfeak. Zadruženi slovenski in hrvatski socialisti >o priredili dne 22. januarja in 5. februarja dvoje veselic, ki ata se v vsakem miru lepo obnesli. Mladi delavski klub diletantov je uprizoril igri »Hčerka rada» (Hčerka dela) in «Tko je lopov?* na splošno zadovoljstvo mnogoštevilno zbranega Imate li bolečine? Revmatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste jih dobili Vsled pi-epiha, ali prehlada V Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni Fellerjav fiuid s mamko *EUafluid>» Ta je ret dober! To ni samo reklama! Tucat za potaijsberg» in «Dresden», Oba sta bila manj ali več poškodovana. V perzijskem zalivu so se potopili trije parniki. Nad 200 oseb je utonilo. Vse moštvo z družino kapitana je našlo *mrt v valovih. Na parniku ; nine najlinejSega izdelka po najnižjih cenah. Ulago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in podtalne prosto. Obrnite ae zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. G4 priporoča svojo V Hubljanl Ima zalogo v Vodmatu „prl Mrakn“. Po cenah je Vprašati v prodajalni ..Konsomnega društva za Ljubljano la issr-r okolico”, Vodmat, Bohoričeva ulica. Tiska Iv. Pr. Ltapiet t lunju, luUjitelj ia nd|«v«vii urednik Fin« Birli,