TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA ¡g INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
0 pomembnosti statutov organizacij
—	Združeno podjetje ISKRA ima sedaj po izvršeni reorganizaciji v svojem sestavu proizvodne organizacije, Prodajno servisno organizacijo in Nabavno organizacijo. Navedene organizacije so pravne ose- ' jbe, same .delijo svoj dohodek in neposredno obračunavajo obveznosti do družbene skupnosti, razpolagajo s sredstvi: skupnih skladov, ki se stekajo iz njegovega dohodka .in imajo druge samostojne pravice, same sklepajo pogodbe, ki izvirajo iz njihovega delovnega razmerja.
Organizacije v združenem podjetju ISKRA so ^Snovne tehnološko zaključene, samostojne ter samoupravne enote. Upravljajo jih njihove delovne skupnosti neposredno po svojih organih upravljanja.
| Organizacije poslujejo po določilih statuta združenega podjetja, pogodbe, ki so jih sklenile z združenim podjetjem, po določilih svojih statutov in drugih splošnih aktov združenega podjetja in organizacij.
Temeljni zakon o podjetjih določa, da imajo organizacije v sestavu združenega podjetja svoja splošna pravila, ki skladno s pogodbo in statutom urejajo odnose y organizaciji. V predhodnem postopku pri sprejemanju statuta združenega podjetja so se bodoče Organizacije sporazumele, da bodo spričo pomembnosti tega akta svoja splošna pravila imenovala »statut«. Ti statuti organizacij bodo temeljni splošhi akti Organizacij, pravzaprav njihove ustave, s katerimi bodo urejali svoje notranje odnose.
S	STATUTOM ORGANIZACIJE BO DOLtfčENO ZLASTI NASLEDNJE:
—	pravni položaj organizacije, firma, predmet poslovanja ter način zastopanja organizacije;
—	samoupravne pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti organizacije;
—	notranja ureditev organizacije ter njeno pošlo-| vanje, organi upravljanja ter njihove pristojnosti; .
—	ekonomsko poslovanje; način ugotavljanja dohodka, pokrivanje obveznosti ter delitev dohodka v sklade ih osebne dohodke, planiranje, oblikovanje in določanje cen ,ter zavarovanje premoženja;
—	urejevanje delovnih razmerij ter načela pri od-
ločanju O pravicah in dolžnostih v medsebojnih delovnih razmerjih;	v
—	način izobraževanja ter njegovega finansiranja ter skrb za člane delovne Skupnosti;
—	katere pravilnike mora ali lahko ima organizacija poleg svojega statuta.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so statuti organizacij zelo pomembni akti, in sicer tisti, ki morajo v delovnih kolektivih določati oziroma ustanoviti takšno organizacijo in notranje odnose, da lahko vsak delavec soodloča v vprašanjih glede pridobivanja in delitve dohodka, upravljanja z organizacijo ter-o vseh medsebojnih razmerjih pri delu.
S	statuti organizacij morajo biti podane osnove za nadaljnje razvijanje, in krepitev družbeno ekonomskih odnosov in sistema samoupravljanja v organizacijah. Predvideno je, da bodo organizacije izdelale in sprejele svoje statute še ta mesec, morajo pa jih predložiti v mnenje tudi občinskim skupščinam, če imajo svoj sedež izven sedeža podjetja.
Iz vsega tega je razvidno, da mora pri sprejer manju statuta svoje organizacije aktivno sodelovati vsak član kolektiva, ker 'bo na ta način soodločal pri uzakonitvi njegovih samoupravnih pravic v okviru organizacije.
Trakova za telefonske aparate in koordinatne stikalnike v montaži obrata ATN, ki Je v zadnjih mesecih dosegel izreden proizvodni uspeh
Uspešno sodelovanje z Indijo
Gospod P. A. BHAT, direktor družbe ASIAN ELECTRONICS LTD., Bombajr, je o sodelovanju ž »Iskro« izrekel prek televizije izredno laskavo priznanje, ki ga v celoti posredujemo našim bralcem:
»Najprej se želim zahvaliti za priložnost, da govorim prek slovenske televizije in ob- tej priliki' želim vsem tudi uspešno novo leto.
Večkrat šem že obiskal Jugoslavijo. Občudujem vaš ekonomski razvoj, ki ste ga napravili v tako kratkem času, kar. je nedvomno vpliv ■ širokosti in učinkovitosti va-
šega političnega sistema in trdega dela vaših- delavcev.
Jugoslavija in Indija sta povezani s tesnimi vezmi prijateljstva in dobre volje in obe zastopata politiko aktivne miroljubne koeksistence. .	...
Indija še je začela ekonomsko razvijati šele po proglasitvi neodvisnosti. Naša vlada
Gospod P. A. Bhat, operativni direktor podjetja Asian Electronics iz Bombaya, je bil rojen 1. 1920 v mestu Mangalore v indijski državi Maicuri. Končal je študij ekonomije in je bil spočetka novinar ter politik kongresne stranke. Po proglasitvi neodvisnosti Indije je bil direktor tovarne za proizvodnjo jedilnega olja, nato direktor tovarne za proizvodnjo železniških tračnic. Sedaj načeljuje tovarnam elektronskih sestavnih delov, za katere le izdelalo naše podjetje celotni Inženiring
je bila postavljena tedaj pred težko in osnovno nalogo; dvigniti živi jenski Standard 450,000.000 prebivalcev. To pa je možno le s hitro industrializacijo dežele.
Na osnovi sklenjenega dol-; -goročnega sodelovanja je indijska vlada podprla kooperacijo med ISKRO in družbo ASIAN ELECTRONICS LTD.
Pogodba, kismo jo sklenili z ISKRO obsega .celo.teh inženiring za tri tovarne: tovarno kondenzatorjev in tovarno keramike, t. j. izdelavo celotne opreme' in njeno montažo, izdelavo tehnološka in tehnične dokumentacije,' proučitev strokovnega kadra ter poskusno proizvodnjo v Indiji.
To je vsekakor najobsežnejša in najtežja oblika kooperacije in moram reči, da je to nalogo ISKRA izvršila uspešno v času komaj devet mesecev, kar je tudi v mednarodnem meriiu rekorden čas. S tega mesta se najtopleje zahvaljujem direktorju Horjaku in drugim sodelavcem ISKRE, ki so omogočili uspešnost dosedanje kooperacije.
Dve od omenjenih tovarn že obratujeta, a tretja bo začela obratovati še v tem mesecu.
Potrebe ’ po elektronskih elementih so v Indiji ogromne in vse naše proizvodne kapacitete irhamo razprodane za nekaj let vnaprej, tako da mislimo že sedaj na razširitev -proizvodnje.
Ker so dosedanji uspehi več I kot zadovoljivi, želim poudariti,, da sodelovanje med ISKRO in ASIAN ELEC-' TRONICS LTD. nikakor ne bo prenehalo, temveč da smo šele na začetku vse tesne j še-_ga sodelovanja. Kot nadaljno fazo pripravljamo merilne instrumente za namene industrije, servisov, armade in prosvete.«
Z zasedanja DS podjetja
Še vedno brez generalnega direktorja
Na torkovem 12. zasedanju zaloge in terjatve do kupcev. DS združenega podjetja je Sanacijski program za letoš-biio navzočih: 48 članov, 5 nje leto je sestavljen in so Je bilo opravičeno odsotnih, ga obravnavali na strokov-ostali pa so izostali' brez nem kolegiju podjetja Kon-opravičila.	cept. tega načrta so dostavili
Predsednik DS Ivo S tem- vsem tovarnam, da bododale bergar je predlagal dnevni svoje pripombe glede vsebi-red .©begajoč tri točke, od ne, pa tudi roke za realizacijo katerih je bila prva — pred- sanacijskega programa. Seve-
Clani DS so nato zastavljali odgovornim uslužbencem podjetja vprašanja, ki eo obravnavala npr. položaj tovarne Mikron v Makedoniji, višino lanskoletne fizične proizvodnje ,pogodbo z Jugobanko glede nabave deviz za nakup reprodukcijskega materiala in koeficient uvoza —
log razpisne komisije za da bodo načrt, ko bo v celo- izvoza itd.
imenovanje generalnega direktorja združenega podjetja •ISKRA«, Kranj — najpomembnejša.
Obširno poročilo o razpisu je nato podal predsednik komisije za imenovati] e generalnega direktorja, ing. Franc Jan. »Da bi bila izbira kan-
Ob koncu je vredno omeniti sklep, da. je tudi uprava do "nadaljnjega ukinila vse proste sobote tako, kot so to storile že nekatere tovarne.
- Finančno problematiko bomo zaradi prevelikega obsega razprave, toda spričo njene izredne pomembnosti, obrav-
Sanacijski načrt podjetja v številkah
ti urejen, predložili organom samoupravljanja v pretres in potrditev.
Za tem je v razpravo posegel finančni direktor podjetja Alojz Vidmar in podal obširna pojasnila o najnovej-šem finančnem položaju in perspektivah glede na čim-didatov večja in temeljite}« prejšnje deblokiranja starega navali še v naslednjih števil-ša«„ je dejal, »je komisija žiro. računa.	kah.	M. K.
dvakrat podaljšala rok za prijavo- kandidatur in naposled, sklenila- da predloženi kandidat najbolj ustreza pogojem razpisa in teži dela, ki ga bo terjalo vodenje našega, združenega podjetja.«
V	razpravi je nekaj članov izrazilo svoje pomisleke ob izbiri kandidata in predlagalo tajno glasovanje o predlogu razpisne komisije.
Posebna komisija, sestavljali so jo Peter Mihelič, Valter Križman in Janko Dobre, je nato izvedla tajno glasovanje in po končanem postoku objavila, da je od 48 volilcev glasovalo za predlog razpisne komisije 31 članov, 17 pa jih je bilo proti. Glede na zakonsko določilo o absolutni
' večini je tal zato. predlog — ob treh manjkajočih glasovih — zavrnjen tako, da bo morala razpisna komisija, v prihodnjih dneh ponovno- objaviti nov razpis za prijavo kandidatov na mesto generalnega direktorja združenega podjetja. Po treh mesecih, računajoč od datuma odstopa bivšega generalnega dirktor-ja, je danes ta vodilno 'mesto Se vedno nezasedeno,, kar izpričuje velike težave pri izbiri kandidatov in hkrati to, da se člani zavedajo odgovornosti in pomembnosti generalnega direktorja za bodoči razvoj našega združenega podjetja.
V	drugi točki dnevnega reda sp člani DS poslušali dokončno poročilo o rezultatih referenduma v celotnem podjetju (razen v ZZA, kjer bodo referendum imeli šele v na-slednjih dneh) in se strinjali z delom komisij ter potrdili veljavnost rezultatov.
V	tretji zadnji točki' dnevnega reda so člani DS razpravljali o finančni problematiki združenega podjetja.
V. d. generalnega, direktorja Vlado Sodin je pri tej točki prebral obširno poročilo o izvršitvi sklepov 7. izrednega zasedanja DS podjetja is obrazložil tudi problematiko plana proizvodnje za letošnje leto. Pri tem je naglasil, da je- sanacijski, načrt v preteklem. letu potekal po. predpisanih. načelih in smernicah, sprejetih od strani organov samoupravljanja. .V podjetju Je bil' program realiziran v celoti s tem, da so se znižale
S predzadnjega zasedanja DS podjetja
Podoba je, da so- nas v zadnjem čeisu razni sicer pomembni problemi, predvsem tisti organizacijskega značaja, malce odvrnili ©d našega: sanacijskega problema,. ki je navzlic različnim težavam, ostal' še vedno življenjskega pomena za vsako naišo enoto in celotno podjetje, kot je bil pred nastankom in. obravnavanjem te. organizacijske in druge problematike. Se tako pomembna vprašanja,, ki nujno nastajajo konec vsakega poslovnega leta, posebno pa še ob korenitih reorganizacijah gospodarske organizacije, ne bi nikakor smela zavreti ali omajati naše samarijske politike in ta problem ne bi smel v nobenem primeru postati problem sekundarnega značaja. Po našem mnenju in prepričanju možnosti za uspešno izvajanje sanacij« skega programa še vedno niso izčrpane, sanacijski načrt pa nam nalaga obveznosti^ ki jih moramo prej ali slej poravnati, če hočemo v svoji gospodarski organizaciji zadihati s polnimi pljuči.
Novemberska bitka za finančno sanacijo ni dala taknših rezultatov kot smo jih. pričakovali te kot jih predpisuje sanacijski program podjetja. O znakih, ki bi vzbujali obupanost, ah kazali pomembnejši neuspeh, še ne moremo govoriti, toda ne moremo ostati brezbrižni spričo znakov, ki kažejo na določeno popuščanje, ki bi se morebiti znalo podaljševati v prihodnjih mesecih. Ti znaki nam narekujejo previdnost in budnost, da ne bi v nam ar pustih naša prizadevanja na sanacijskem področju, ki so doslej-pokazala in dokazala svojo življenjsko sposobnost te upravičenost. Ta popuščanje. Uri mo -goče izhaja iz tehtnih razlogov objektivnega značaja, se odraža v tem, da smo v razdobju julij—oktober 1965 ostvEuriii sanacijski program (kot celoto) 100%-tno, dotam smo ga v razdobju julij —november 1965 ustvarili približno, s 89 odstotki ah z iz-
padom za okoli 498 milijonov dinarjev. Pri tem mora-" mo poudariti še to, da so nekatere enote celo .prekoračile izhodiščno stanje, ki so ga pokazale v svojih bilancah po stanju 30. aprila 1965, če- ne upoštevamo zvišanega stanja v maju in juniju prei-Ieta, ko se sanacijski program še ni izvajal.
Sanacijski program jepred-pisoval za razdobje jtiHj—november 1965 -celotnega znižanja za 4,521,029.O(10- dinarjev, ostvarjen pa. je bil v vrednosti. 4,023>,053.000 dinarjev, ali približno z 89 odstotki, kar pomene p.odkoračenje načrta za 49.7,976,000 dinarjev.
Stanje po razredih kontnega plana-, pri čemer pomeni razr. 3 reprodukcijski material, droben inventar, potrošile material ipd’., razred 5 nedokončana proizvodnja
te polizdelki iter razred 6 bila konec novembra 1965 blago namenjeno prodaji, je takole (v 000);
Predpis.
Doseženo
	zniž, za Vil,—XI. 1965	znižanje VIR—XI, 1965	Razlika (+) (-)		% ostva-ritve
R — 3	1,551.000	1,725.147	174.147	m^m	114,4
R — 5	920.029	1,555.239	235.210	—	125,6
R — 6	530:000	273.554	. — :	256.446	51,6 -
Kupci	1.520.000	869.113	j —	650.887	572
■SKUPAJ	4,521.029	4,023.053	409.357	907.333	89»/,
Manj ostvar. 497.976			497.976		111
Zaloge	reprodukci j skega
materiala so se sicer na razredu 3, kot celoti, znižale v predpisanem obsegu in ga še prekoračile za 174,147.000, toda vsem enotam ni uspelo, da h svoj sanacijski načrt soglasile s konceptom sanacijskega načrta podjetja. To se nanaša na Elektrome-
haniko (— 21,5 milij.), Naprave (—'231,9 milij.), Elektronika (— 28,7 milij,), Aparate (— 32,3 milij.) te PSO (—i 59,4 milij.). Pri Napravah so. celo zaloge višje 30. XI. 1965 kot so bile 30, IV. 1965 (za ca 15 milij.).
(Dalje na 6. strani) /-«sf
Izvoz »ISKRE« v decembru
Decembrski izvoz: podjetja »Iskra« je bil spet rekorden te je prvič odkar' posluje podjetje dosegel vrednost pi»l milijona ali natanko 503.673 dolarjev.
Skupno je podjetje realiziraj© 148 zaključkov te odposlalo proizvode v 24 držav, od teh po vrednosti 50% v države Jconvertibitnega. valutnega področja, 18 % v vzhodne države te 32% v države ostalega kliringa. Na prvem mestu je bila glede na uvoženo vrednost proizvodov Turčija, slede ZDA, Zahodna Nemčija, Italija, Avstrija to druge.
Največji delež pri izvozu je to pat prispevala kranjska tovarna »Elektromebanifca,« ki je sama izvozila npr. več kot je ' bil lanska januarski izvoz celotnega podjetja. Njen največji kupec je bila Turčija. Ee-ta je nakupila veliko število enofaznih števcev, telefonskih aparatov, kinoprojektorjev m velikih avtomatskih telefonskih central. Električne števce te telefonske- anarate že toviair-
na odposlala tudi drugim državam Bližnjega vzhoda, zlasti veliko v Saudovo Arabijo. V • Švico je poslala več tisoč električnih vrtalnih strojev te v Avstrijo ojače-vafce naprave.
Tovarna v Železnikih je tudi v preteklem mesecu izdelala in odposlala večino elektromotorjev: v ZDA, nekaj pa v Italijo te Belgijo.
Precejšen izvoz je izkazala tudi tovarna v Novi Gorici. Avtoeldktrične izdelke je izvozila v glavnem v Italijo te, nekaj v Romunijo.
Tovarna »Avtomatika« v Pržanu je izdelala električne gramofone »Emona« za Za-hodno -Nemčijo lin manjšo količino za Južno Ameriko.
Elektronske sestavne dele so prispevale tovarne »Elementi«, »Aparati« te »Elek-tremehanika«, v glavnem za Zahodna Nemčijo, Avstr|ijia te Anglijo. Zanimiv toda za zdaj še skromen poseg na zahodnonemško tržišče sta opravili tovarni instrumentov v Otočah te Horjulu. Izvo$tlilji sta tialk.ai nrofesionatee elek-
tronske instrumente.
Realizacija izvoza po posameznih mesecih je potekala lani- takole:
Mesec
januar
februar
marec
april .
maj
junij
julij
■avgust
september
oktober
november
december
?•
250.924,92
389.453,35
416.033,46
230.964,62
242.437,24
415.527,71
216.962,30
315.997.16 421.193,04 363.415,61
422240.16 503.673,32
Decembrski izvoz je, v primerjavi z istim obdobjem 1964, porasel za celih 150 % te tako izpolnil vsa pričakovanja, hkrati pa dokazal: tudi izredna prizadevanja taiso proizvajalcev — tovarn, kot izvoznega oddelka Prodajno servisne organizacije »Iskra«, da doseže podjetje izvozni plan po pogodbi z »Jugobam,-W. M je bil med letom v rebalansu še povišan, 1 Marjan Kralj
Letna proizvodnja »Elektromehanike« Stanovanjska reforma
primerjavi s planirano visoko proizvodnjo, dahniti PROIZVODNJA V LETU 1965	J
V primerjavi s planirano visoko proizvodnjo, dahniti PROIZVODNJA V LETO 1965
vrednostjo eksterne proiz- sami delavci telefonskih na- Panoga ____________________ %
vod n j e je tovarna v posa- prav niso pričakovali, meznih mesecih preteklega leta dosegla naslednje vrednosti:
-Mesec
%
Januar	98.8
Februar	99.9
Marec	96.1
April	103.7
Maj	78.3
Junij	93.2
Julij	82.3
Avgust	88.7
September	T04.3
Oktober	105.1
November	106.4
December	Í15.4
	97.9
Po teh podatkih je bil letni plan dosežen s 97.9 %, kar je izreden uspeh, saj pred me-seci takb visoke proizvodnje še nismo pričakovali. Pregled^ nam kaže, da se je stanje popravilo v zadnjih 4 mesecih, saj v prvih osmih mesecih vrednost proizvodnje ni znašala niti 9 milijard, v zadnjih štirih mesecih pa je presegla 6 milijard. Povprečna mesečna .. proizvodnja v	
prvih osmih mesecih	i je zna-
šala" 1.124 milij., v	zadnjih
štirih mesecih pa	po 1.570
milij. Tako je bilo	v dveh
tretjinah leta doseženo . tri petine letne vrednosti, v zadnji tretjini leta pa prek dve petini letne, proizvodnje. Poseben uspeh je bil dosežen v decembru, ki je pokazal, kaj	
tovarna zmore.	
‘PROIZVODNJA V	
DECEMBRU 1965	
Panoga	%
Rotacijski stroji	90.-
števci	106.7
Stikala	144.3
Kinoakustika	94.1
Telefonija	118.8
Urni mehanizmi	155.7
Elementi z avtomatiz	. 105.7
Stalne proiz. usluge	101.4
Občasne pr. usluge	139.4
Skupaj	114.2
Nič Rotacijski stroji manjši uspeh ni bil dosežen Števci pri stikalih in števcih/, pa Stikala tudi kinoakustika je dosegla Kinoakustika lepo vrednost proizvodnje: Ce u^ni mehanizmi istočasno ugotavljamo, da so Elementi za avtomat. tudi V decembru obstajale stalne proizv. usluge različne ovire, potem je očit- Občasne proizv. usl. no, da bi bila možna še celo nekoliko višja proizvodnja.
Res je december najbolj ugo-
103.6
100.7
90.4
96.4
100.7 61.7
106.8 89.9(
108.8
Stanovanjska reforma, ki zacije nimajo svoje enote zai se bo uveljavila v tem letu, gospodarjenje s stanovanjski-je vzbudila mnogo zanima- mi hišami itd.
■ ■ sr2ynt ,*•
rečih problemov v sedanjem kona ° gospodarjenju s star času zaradi splošnega po- novanjskimi hišami glede sa-. manjkanja srgdstev za grad- oioupravljan j a in soodločanja njo novih stanovanj.	predstavnikov stanovalcev in
O tem so tudi razpravljali ustanoviteljev stanovanjske-»
Skupaj	97.9 na predsedstyu RSS in pred- Ipf Podjetja so družbeno-poli-
jPri večini panog je bil let- sedstvu ROŠ industrije in tično izredno pomembne, kep
'SiSSfflSS' ni ^ Presežen, kar pred rudarstva.
-	-	’	^	_ dvema mesecema nismo pri- Po te
}eta le najde načine, da se dovrši še preostala nedovršena proizvodnja, vendar bi bilo mogoče z enakimi prizadevanji tudi v ostalih mesecih doseči bolj tekočo proizvodnjo. Nič ni nemogočega d lmamo
je od njihovega izvajanja v Po ^ temeljnem zakonu materialnem smislu odvisna čakovali, posebno v telefoniji, upravljajo s .stanovanjskimi nadaljna usmeritev poslov«. Rotacijski stroji-so presegli hišami v družbeni-lastnini nJ® stanovanjskih podjetij, letno zadolžitev za 42 milij., stanovanjska podjetja ali eno- Osnutek zakona predviden števci za 31, elementi avto- te delovnih organizacij za va, da se število predstavni-matizacije za 18, usluge pa gospodarjenje s stanovanjski- kov stanovalcev in ustanovi-za 27. Po vrednosti naj večji mi hišami. Kakšen teritorial- tel jev, ter način in postopek stikalih, ni obseg na jimajo ta stano- za soodločanje v zadevah za-^¡orr t	čeprav je bil ravno pri stika- vanjska podjetja, pa so mne- sebnega družbenega- pomena
-cicrat le izgovori.	lih-v zadnjih mesecih, ko. je nja različna. Eni zagovarjajo določi s* statutom stanovanja J
Bolj zanimiva je proizvod- prispel potrebni material, do- večja, drugi manjša podjetja, škega podjetja. Zbori stano- ^ ¡a posameznih panog-v vseh sežen večji uspeh kot kjer- oz. da so Samo stanovanjska valcev skupščine in hišni sve-'
1 mesecih.	(Dalje na 6. strani) podjetja, da delovne organi- ti ostanejo še naprej organi
samoupravljanja, ki skrbijo za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše. in za urejanje notranjih odnosov med stanovalci.
Ekonomska nujnost nam kateregh že teko 'skrbne pri- bo razstavila elemente in iz- Višino stanarine — njihove narekuje, da se v prihodnje prave in na katerem bomo delke s področja merilne elemente — določa občinska skušamo čim bolj uveljaviti prikazali naše elemente. V tehnike.	skupščina glede na stanje
ha svetovnih tržiščih. V ta na- mesecu marcu bomo prBdvi- Upoštevajoč domače propa- stanovanjskega, fonda. V letu men ne moremo mimo tega, doma sodelovali na Tehnič- gandne naloge in pestro de- 1966 se stanarine ne bodo zvi-da se naše podejtje ne bi po- nem sejmu v Leipzigu, med- javnostjo ob nastopih v ino- šale. Izvedla pa se bo eko-javilo vsaj- na večjih inozem- tem ko se bo Iskra v maju zemstvu maloštevilni kolektiv nomska ocena za vsa stano-; skih sejmih in razstavah, pojavila kar nav štirih medna- propagandne službe imel pol- vanja. Od 1. januarja 1966 bo-kjer bi z našimi izdelki vzbu- rodnih prireditvah in sicer z ne roke dela in dovoli 'skrbi' do ostala delovnim organiza-diU pozornost tujih kupcev. izdelki elektronike in avtoma- da bo .s skrbnim gospodarje- cii_am namenska sredstva v Prav v ta namen nam ne tike v Londonu, na Tehnič- njem in's pičlo odmerjenimi višini 4 % od bruto OD, ki sme biti žal sredstev, ki jih nem sejmu. y Hannovru, ter sreclstvi v%aj zadovoljivo izr-^s? . so do. sedaj odvajala v bodo ti naši nastopi v ino- na splošnih sejmih v Gote- polnil vse. te obsežne naloge. (Dalje na 7. strani)
Iskra na mednarodnih sejmih
zemstvu terjali, narekujejo pa bergu in v Budimpešti. V junaki to, da jih bomo čim ni ju bomo sodelovali na bolj skrbno in učinkovito iz- Splošnem sejmu v Poznanju rabili, da Ui tako z njimi do- jja Poljskem, v septembru pa segU najbpljšo afirmacijo g|^| na treh in sicer na med drugimi, svetovno znam- Splošnem sejmu mehaniza-mi, proizvajalci.	cije in tehničnih del v Mos-
Prav zaradi tega je predvi- kvi, na Tehničnem sejmu v deno, da bo' propagandna Brnu v ČSSR ter Splošnem •• služba Iskre v prihodnjem sejmu v Solunu, medtem ko letu pripravila vrsto iskrinih bo svoje nastope na inozem-nastopov na inozemskih sej- skih. sejmih in 'razstavah
Pbsehno se je odlikovala-nastop v letu 1966 bo febru- ključila'v oktobru na sejmu telefonija, ki je dosegla tako -arja na Pariškem salonu, za elektronike v Miinchenu, kjer
RAZPIS
Kadrovska komisija DE »Umetne mase« ISKRA KRANJ, Tovarna elektrotehničnih in finomehanič-nih izdelkov, Kranj, razpisuje prosto delovno mesto MOJSTER NA PREDELAVI PLASTIČNIH 'MAS i Pogoji: srednja šola kemijske stroke ali strokovni šola orodjarske stroke z večletno prakso na predelavi termoplastov.
Prijave sprejema kadrovska komisija DE »Umetne mase« ISKRA — »Elektromehanika« — Kranj, do 30. januarja 1966.
Tovariš Kardelj je odgovarjal na aktualna vprašanja
Predsednik zvezne ljudske skupščine tov. Edvard Kardelj je pred novim letom v intervjuju-za televizijo odgovarjal na številna vprašanja delovnih ljudi. Iz njegovih izvajanj smo za paš list posneli nekatere bistvene misli s področja samoupravljanja, produktivnosti dela, osebne odgovornosti in integracije.
RAZVOJ
SAMOUPRAVLJANJA ODVISEN OD NOTRANJIH ODNOSOV
«K omenjenim omahovanjem znotraj podjetij pogosto prispevajo tudi razna vmešavanja v delo samoupravnih organov od zunaj. Sicer ne mislim, da bi morali.. biti delovni kolektivi -prepuščeni samim sebi pri urejanju svojih notranjih odnosov. Potrebna tim ie ta-
ko politična kot strokovna" pomoč družbenih in strokovnih organizacij kakor tudi komun. Pomoč zunanjih činiteljev ‘ je potrebna tudi posameznemu delavcu, kadar še zavzema za to, da ne bi bile okrnjene njegove pravice; če sam vestno izpolnjuje svoje obveznosti. Toda vmešavanje v konkretne operativne odločitve organov • samoupravljanja od zunaj je pogosteje negativno kakor pa pozitivno, . Takšno vmešava-
nje med drugim ustvarja pri delavcu vtis, da je dovolj, da se vodilni funkcionarji v podjetju in občini sporazumejo med seboj, pa je že samoupravljanje tako" rekoč brez moči.«
Kardelj je nadalje' dejal, da se bo z uresničevanjem smotrov gospodarske reforme in s spremembami v gospodarskem1 sistemu krepila materialna podlaga in samostojnost delovnih organizacij, da pa s tem še ne bodo rešeni vsi problemi. Hitrost nadaljnjega razvoja samoupravljanja bo najbolj odvisna od tega, kako bodo uredili notranje ekonomske in samoupravne odnose 'tako v podjetjih samih kákor tudi v gospodarskih združenjih ozi-
roma integracijskih skupnostih.
»Ce ne izpopolnimo, če jasneje ne formuliramo in ne okrepimo - samoupravno-eko-nomških odnosov v delovnih organizacijah in njihovih združenjih,« je poudaril Kardelj, »potem bi se nam lahko zgodilo, da večja samostojnost delovnih- organizacij, ki jo utemeljuje gospodarska reforma, ne bo prispevala h krepitvi samoupravljanja, paš pa povečala tehnokratski in birokratski pritisk znotraj podjetij, gospodarskih združenj, bank itd. Zato se mi zdi, da so zdaj glavni 'členi, na katere se moramo opreti v razvoju samoupravljanja znotraj gospodarstva, predvsem statuti podjetij, statuti skupnosti podjetij oziroma združenj, dolgoročne, .pogodbe o medsebojnih odnosih podjetij v kooperaciji in podobni ukrepi, s katerimi.se določajo gospodarski odnosi v razmerah
socialističnega samoupravljanja.«
Precejšen del svojega izvajanja je Kardelj posvetil mestu in vlogi ekonomskih enot in samoupravnih pravic njihovih zborov.
»Pri nas je še vedno veliko ljudi, id mislijo, da so ekonomske oziroma delovne eno-note nekakšna demokratska formalnost, ki Samo ovira ekonomski napredek in boj za večjo produktivnost, ki razbija enotnost podjetja.
Dobro delovanje ; ekonomskih enot pa je edina možna osnova za take zdrave ekonomske odnose med delovnimi ljudmi v podjetju in v družbenem delu sploh, ki spodbujajo ljudi k produktivnejšemu delu in k dobremu ekonomskemu delovanju podjetja kot celote, kot enotnega kolektiva. Ni se mogoče, gnati za večjo produktivnost dela, če se dohodek avtomatično, to je brez čiste-
Zakaj komplicirano...
Vsekakor bi imeli danes zato bo prav, da te spodrsljaj manj »glavobolov«, ko bi bila je, čeprav težko — čimprej v letu 1965 zamišljena orga- odpravimo. Novi osnutek sta-nizacija podjetja izvajana bolj ju^a vsekakor kaže, da bomo smotrno in z večjo odgovor- m sm	rav je takoj
nostjo. Vse kaže, da smo ne-
katere službe razvijali' preveč Zakaj je najjrimer potreb-v širino pri tem pa nismo po- na dvojna kontrola, ena v mislili na ekonomiko in funk- tovarni, druga na PSO. Sma-cionalno utemeljenost. Prav tram, da je to čisto navadno zato je bilo toliko reorganiza- nezaupanje tovarniški kontro-dj, selitev, priključitev in no- u ^ stram pa naka-rih cepatev ze združenih od-	prodajno servisna
delkov v samostojne enote, J ' .	...	..
skupine itd. Vse to je kazalo organizacija azyen podjetj na nezadostno raziskane in J10* ?• Pr‘ »Elektrotehna«, premalo utemeljene odločitve, kot ku.P.ef’, razmidjjvo, mora ki so z vsakim nSvim pose- ugotoviti, kaj je kupila. K gom večale poslovne stroške, P? je prodajna servisna orga-niso pa prinesle želenih kori- “zacija P°	mnenju,
sti. Tudi nekaj logične pove- bolj posrednik med tovarno
zanosti je manjkalo v novih .m	^i ^>1I° ume*.n
prijemih; le-ti so bili večkrat tovarniški kontrolii zaupata v
posledica zunanjih, pa tudi P°lm men- kf vk°ncf faa notranjih subjektivnih sil. S ?d2°v1arJa za kvaliteto le pro-
Zanimivo je dejstvo, da so lzvajalec. ....
-	(Dalje na 5. strani)
Tov. Frane Popit je v svo-
se nekatera organizacijske ob Hke že v začetku dobro zasidrale In celo, razširile svojo-dejavnost, marsikatere pa si prisvojile take, kompetence, da so postale takorekoč »država v državi«. Od tod tudi želja po vladanju in vsiljeva- jem članku z zgornjim naslo-nju svoje volje drugim, kar vom, ki je bil objavljen v vedno naleti na odpor. Na- Delu z 9. 12. 1965, dbrav-sprotno pa druge organiza- naval vprašanje visokih oseb-cijske oblike niso našle od- njii dohodkov, oz. obravna-govarjajočega razvoja, zato val vprašanje zakaj nimamo životarijo ali pa so skoraj po- višjih OD in kje eo vzroki, vsem zamrle. Prvih verjetno OD ne naraščajo hitreje, msmo znali ob pravem času Med drugim pravil »Dejstvo brzdati, drugih pa ne vzpod- je, da smo v Sloveniji vsaj bujali, svetovati in pomaga- stagnirali, če že ne nazadovati. Med enimi in drugimi pa jj glede modernizacije pod-je vladalo tiho obtoževanje in jetij in proizvodnje .'.. z vi-misel, da drug drugega izko- dika organizacije dela. Tega riščamo.	pa ne more popraviti nihče
Zakaj vse to? — Zato, ker drug kot organizatorji dela. niso bile že v temelju postav- Zato je prav,'da jim postavi-Ijene zdrave osnove, v teku mo nalogo, naj organizirajo razvoja pa so se pojavljale delo tako, da bomo dosegli nove napake, ki jih včasih or- visoko produktivnost jn da ganizacijski oblikovalci ne bodo sami iri drugi delovni morejo vedno zajeti, lahko pa ljudje dobro zaslužili.« bi jih pravočasno odpravljali. Ali ni to poziv vsem stro-Te napake, ki so povzročale kovnjakom, ki se bavijo z zmedo in obenem nejevoljo, vprašanjem organizacije dela, so se vedno bolj razraščale, delovnih postopkov, razpore-
V oddelku za umerjanje števcev (Elektromehanika) sta zaposleni tudi Anica Dolhar (10 let) in Ivanka Pokorn (10 let), ki sta z delom kar zadovoljni, za letošnje leto želita »Iskri« čim več uspeha, pozabili pa nista pristaviti, da bi se večjih osebnih dohodkov ne bi branile
ditve delovni sredstev (strojev), opreme nasploh, konstrukcije proizvodov, plani-niranja proizvodnje, zasedbe strojnih kapacitet, — konstruktorjem, projektantom, tehnologom, planerjem..-, da izboljšajo svoje delo, da s tehničnimi in tehnološkimi rešitvami izboljšajo delovni proces, delovne postopke, s preciznim planiranjem zman-šajo (znižajo) stroške .za skladiščenja raznih materialov ter skrajšajo čase mirovanja materiala, polizdelkov , do končnega izdelka. V tgm so naše skrite rezerve, tu so tež» ki milijoni, ne pa v odpuščanju ljudi. Menim, da bi mi morali reči, da s sedanjimi ljudmi moramo napraviti večji bruto produkt v 1. 1366 kot v letu 1965, ne pa da bomo z manjšim številom zaposlenih napravili drugo leto prav toliko proizvodov (v
vrednosti) kot letos! Iz skupne službe združenega podjetja s svojimi strokovnjaki bodo morali delovati prav v tej smeri ter nuditi svojo strokovno pomoč organizacijam pri - organiziranju delovnih procesov, ter tako posredovati svoje znanje nabrano iz prakse ali pa iz svetovne literature,neposrednim proizvajalcem ki s ¡svojim uspešnim delom ustvarjajo sebi in vsem nam živi jenske dobrine. V tem je ves smisel skupnih služb združenega podjetja služiti končnemu cilju: uspešni proizvodnji, uspešni prodaji, uspešnemu poslovanju podjetja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na nagrajevanje tako delavcev v neposredni proizvodnji, kot tudi na organizatorje proizvodnje.
Zdi se mi potrebno navesti še nekaj misli tpv. Popita, ki bodo vsekakor vzpodbudno
vplivale na naše bralce, ki jih zanimajo tako problemi organizacije dela, Iskre in nagrajevanja.
»Pri nas smo dejansko ustvarili psihozo, da je pravzaprav »nesocialistično«, če rečeš, da imaš visok osebni dohodek, namesto, da bi bili ponosni na io, če na podlagi dela dobro zaslužim^ Ali bomo v socializmu res vedno oeragi ali pa se tolčemo za to, da bomo dobro živeli, da bomo dosegli višji standard in da bomo imeli višje dohodke? Zahtevati moramo od naših vodstev, da odprejo delavcem perspektivo, da bodo v čim krajšem Času prišli do visokih dohodkov. Zato pa moramo zahtevati tudi od organizatorjev dela, da bodo postavili organizacijo dela tako, da bo mogoče -doseči visoko produktivnost. Zakaj (Dalje na 6.. strani)
ga računa' in jasne materialne odgovornosti, pretaka iz visoko produktivnih v nizko produktivne ekoncgnske enote. To ne rešuje nobenih ekonomskih problemov, ampak jih samo zamegljuje. Seveda je včasih, v nekaterih okoliščinah, treba delati tudi to, vendar pa se morajo delovni ljudje zavedati, da se je za višjo produktivnost dela mogoče zavzemati samo, z nenehnimi skupnimi napori, da bi z boljšo organizacijo dela, investicijami v novo tehniko in tehnologijo povzdignili nizko produktivne delovne enote na stopnjo visoko produktivnih ali, če to ni mogoče, da bi jih ukinili in bi jih zamenjala kooperacija z drugimi podjetji če podjetje nima jasnega računa o tem, koliko ga velja posamezna delovna enota dziroma posamezna faza v proizvodnem pocesu, potem ne more niti imeti jasne podobe o poteh, po ka-
terih naj doseže večjo proizvodnost dela v podjetju kot celoti Z drugimi besedami — samoupravljanje in samostojnost delovnpga kolektiva v delovni enoti je treba razvijati prav zato, da bi lahko pod» jetje bolje gospodarilo in da bi jasneje sprevidelo slabe strani v procesu svoje proizvodnje.«
Edvard Kardelj je dodal, da vse to ne pomeni, da lahko delovne enote--žive same zase in delajo, kar hočejo, ker so vezane na skupno odgovornost in solidarnost, kadar gre za probleme kolektiva kot enotne celote. V resnici naj bodo delovne enote osnova in izhodišče razvojne in integracijske politike podjetja. če kakšna med njimi zaostaja v razvoju in proizvodnosti dela, potem se podražijo stroški skupnega proizvoda in se zmanjša skupni dohodek vsega kolektiva. Torej mora biti vsem do tega,
da si skupaj prizadevajo za razvoj podjetja na tistih mestih, od katerih je najbolj odvisno povečanje ' skupne proizvodnosti d§la kolektiva. To načelo velja tako za integracijo celih podjetij, kakor tudi za družbeno gospodarstvo kot celoto.
NE ADMINISTRATIVNO PRELIVANJE, MARVEČ SMOTRNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
»Pri nas v praksi,« je pripomnil Edvard Kardelj, »pa še niso dovolj razvite ustrezne metode takšne koncentracije sredstev, iti ustreza socialističnemu samoupravljanju Zategadelj si pogosto prihajajo navzkriž v podjetjih ali v združenih gospodarskih organizacijah. DoEdeva se mi namreč, da tu ne gre toliko za prevelik strah pred dajanjem sredstev ekonomskim enotam, ampak za nreveliko
željo, da hi odvzemali ta sredstva ekonomskim enotam. To pa velja tudi za odnose med združenimi -podjetji ali povezanimi v kombinatih in združenjih. Delavec ima pogost vtis, da im tegracija samo odvzema in koristi nekomu tretjemu, njemu samemu pa ne da nič.
Sredstva bi morali vsekakor zbirati, kjerkoli je mogoče, tako kot je zdaj predvideno v našem bančnem sistemu, to se pravi, da delovne enote oziroma združena podjetja na eni strani vlagajo del svojega dohodka v skupne sklade, ustrezno z ugotovljenimi potrebami, in sicer po skupnem načrtu in dogovoru — po statutu podjetja ali gospodarskega združenja. Na drugi strani pa — če statut ali skupni dogovor ne določa druge namembnosti — bi se morale anuitete in obresti oziroma del dohodka v tai ali drusd obliki
vračati v ekonomske enotp ali združene delovne organizacije za njih lastni razvoj in za povečanje dohodka delavcev.«
Kardelj je poudaril, da bomo z doslednim razvijanjem' takih odnosov dosegli, da bo vsak delavec ustvarjal določeni dohodek, bo&isi da vlaga svoj denar v razvoj svoje ekonomske enote, svojega, podjetja in svojega poslovnega združenja, bodisi v družbeno gospodarstvo kot celoto, oziroma v banko. /v-jsfe.
»Nujno se je treba nenehno zavzemati za take ekonomske odnose med delovnimi enotami, obrati in podjetji, v katerih se bodo posamezni skladi čedalje manj stekali z administrativnim odvzemanjem in avtomatičnim prelivanjem sredstev, čedalje bolj pa z' združevanjem sredstev, tako da bi se skupno trudili za večjo produktivnost združenega dela in pridobivanja več-
Zakaj komplicirano...
(Nadaljevanje s 4. strani)
Dalje: zakaj moramo izdelke iz tovarn nakladati na kamione, da jih ti prepeljejo v zbirno, centralno ali bazensko skladišče? To nam vendar povečuje poslovne stroške in končno, vsaka od združenih tovarn je imela v preteklih letih svoja skladišča izdelkov. Prihranili bi dosti denarja, ko bi vse tp odpadlo, tovarne pa bi dobivale le dispozicije, kam naj “blago odpremijo. Da bS ‘bilo to lažje, imamo v vseh tovarnah odpremne oddelke s potrebnim številom ljudi. Sedaj imamo dvojne službe, čas odpreme se podaljša, naklada in razklada se po dvakrat!? “Umestno je vprašanje:, ali je še kaj bolj kompliciranega?
.Približno ista slika je pri nabavi oz. nabavni organizaciji. Čudno je le to, da 'tudi ta organizacija ni šla po isti poti kot prodaja, vsaj kar se tiče ustanavljanja zbirnih skladišč, za kar bi morala zgraditi nov skladiščni prostor (denar, investicije), organizirati prevzemne oddelke in prevzemno kontrolo. Ta ■organizacija je napravila vse bolj preprosto. Zaključene j količine pošlje enostavno v j eno izmed naših tovarn, ta pa naj to blago razklada, vskla- ' dišči, naklada, odpremlja, odvaža itd., saj stroški itak gredo v breme tovarne.
Vsaka tovarna ima svojo nabavno organizacijo, v kateri dela 3 do 10 ljudi ali več. Nad to organizacijo obstaja centralna nabavna služba s potrebnim kadrom. Lahko bi nekdo takoj vprašal: »Kdo pa “bo krojn politiko nabave in naročal večje količine, pri katerih' imamo zaradi popusta
korist?* Poglejmo, kako bi se dalo tudi to urediti. Ali ne bi lahko prepustili tudi zbiranje potreb in specifikacij pri večjih količinah ter zaključevanje pogodb posameznim . nabavnim službam v tovarnah?
Pri tem bi upoštevali delitev dela in'specializacijo tako,
da bi zbirala potrebe ene panoge tista tovarna, ki ima največje potrebe, zato pa tudi izkušnje in odgovarjajoč kader. Tako hi n. pr. zbirala specifikacije in zaključevala pogodbe za črno in barvno metalurgijo »Eiektromehani-ka«, elektiomaterial Pržan, elemente Horjul itd., kar je pač stvar dogovora. Verjetno bo takojšnji ugovor, da je to še bolj komplicirano, vendar mislim, da bi to delo opravila lahko vsaka nabavna katerekoli izmed naših tovarn.
V vseh 'tovarnah imamo neke »ostanke« prejšnjih prodajnih služb. V enih so se te službe znašle bolj, v drugih manj, pač z pzirom na potrebe prodaje uslug in nedokončane proizvodnje ipd. Zakaj ne bi ti prodajni oddelki po
tovarnah (ki imajo razne nazive kot fakturni oddelek, komercialni oddelek itd.j prejemali dispozicije od prodajne organizacije, blago odprem-Ijali, -fakturirali in vodili evidenco o kupcih. Sama prodajna organizacija pa naj bi bila tisti faktor, ki bi prodajo izdelkov na domačem trgu forsjrala, ponujala, prevzemala naročila in jih dostavljala tovarnam. Tako bi postala prodajna organizacija res organizacija prodaje na terenu, ne pa več ah manj administrativna ustanova ali zavod s samostojnim financiranjem (v obliki rabatov, su-perrabatov, kasaskonta, dohodkovnih rabatov itd.
Lahko bi šli od posamezne službe do poedinih oseb, toč-, no. analizirali upravičenost ah neupravičenost obstoja in našli veliko skritih rezerv.
Te pripombe niso izkristalizirane in bo verjetno mnogo »proti pripomb« in teoretskih dokazovanj. Vendar pustimo poslovno filozofijo in vzemimo v roko računico. Tako bo bolje za nas!
M.	S.
Naš razgovor
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS obrata »Avtomatske telefonske centrale« Kranj, tov. ALOJZ ŠMID
aer- **
■lil	pii
-gr ¡«iiiai s	I
Nekaj dni pred zaključkom leta 1965 je odšla v zasluženi pokoj tov. Ivanka Kos iz obrata v Upnici. Ob tej priliki .so se zbrali bližnji sodelavci In ji poklonili šopek in da-__ TclzVrt J	rilo. želja vseh zaposlenih v Lipnici je bila: »Še na jnno-
V lbJ\i U ■	ga srečna in zadovoljna leta!«
Dopisujte
VPRAŠANJE: Kat smo brali v glasilu »Iskra« se nekaterih zasedanj DS tovarn udeležuje kaj pičlo število članov. Govori -se tudi o precej molčečih članih, ki skoraj skozi vso mandatno dobo ne spregovorijo besede v xazpra-pravah. Kako pa je to pri vas?	Jf
ODGOVOR: DS tovarne ATN v Kranju šteje 21 članov; skoraj 90J/i> udeležba na zasedanjih pa kaže, da so naši člani dokaj agilni. Dosedaj smo imeli 7 rednih in 5 izrednih sej, kjer smo obravnavah predvsem problematiko dela in izvršitev planskih nalog.
VPRAŠANJE: DE oz. .obrati bodo imeli. vedno več samostojnosti. Kako pa je to pri vas? Ste se o tem že kaj pogovarjali?
ODGOVOR: Da, tudi o tem smo že goyorilL želeh bi, da bi imeli -čimprej -svoje finančne pokazatelje, ker^so. nam nekateri celo očitali češ, da nismo preveč finančno interesantni. Res je, da nas teže precejšni poslovni stroški zaradi novih prostorov, strojev, priučevanj, vendar imajo samoupravni organi dovolj moči, da ob razumevanju UO, DS in vodstva tovarne agilnemu vodstvu obrata in izredni prizadevnosti ' vsega 'kolektiva, lahko 'še hitreje pridemo do zažeijenega cilja, če bomo delali z roko v roki in ob pravočasnerHNdotoku materiala, tedaj bo naš kolektiv lahko dosegel še lepše uspehe, kot jih je v zadnjih treh meseoih, posebno v decembru, ko smo izredno presegli plan.
VPRAŠANJE: Slišati je, sicer neuradno, dahi lahko naredili še več, če bi material redno dotekal. Kri pravite na to?
ODGOVOR: Odgovor je na dlani: lahko bi naredili mnogo več, toda večni problemi z devizami, in tudi z dinarji so nas'dostikrat pritisnili ob zid. Vprašajte delavce, pa boste lahko takoj zvedeli, da pokazatelji zadnjih treh mesecev zgovorno kažejo, kaj se da narediti, če imaš material fia razpolago ob pravem
Predsednik DS obrata ATN w Kranja, tov. A. Šmid
času. Psihoanaliza bi pokazar la še boljše rezultate, saj je znano, da je tam, kjer je dovolj dela, tudi dobra volja, večje samozaupanje, s tem pa je pogojen večji efekt dela kot tam, kjer delavca skrbi, če bo jutri ali pojutrišnjem dovolj materiala in naročil za nemoteno in tekoče delo. Vse to pa je v končni fari močno povezano z osebnimi dohodki. Končam z rms-lijo, da je kolektiv ATN pril tem izrednem skoku v proizvodnji v zadnjih treh mesecih dokazal, da je vreden vsega zaupanja in da bo v leta 1966 ob normalnih pogojih lahk-o dosegel še lepše uspehe.	Ado
jega dohodka, v skladu s proizvodnostjo oziroma kvaliteto in kvantiteto dela.«
Posebno zanimiv je bil tisti del Kardeljevega izvajanja, v katerem je govoril o problemih dela in demokracije ter discipline, o čemer beremo tudi v mnogih pismih beograjiski televiziji. Po mnenju posameznih avtorjev teh pisem bi namreč šlo pri nas veliko bolje, če bi bilo več reda pa manj demokraci-
je.	Nekateri med njimi mislijo celo, da bo reformo težko izpeljati, če »ne bomo .uvedli več discipline in reda«.
RED NA OSNOVI JASNO DOLOČENIH PRAVIC
IN MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI ^ »Nedvomno bi z več reda in discipline dosegli boljše uspehe/« je poudaril predsednik zvezne skupščine. »Napravili pa bi veliko in celo zelo nevarno napako, če H
red postavili zoper demokracijo, oziroma demokracijo zoper red. Zakaj red brez demokracije se hitro sprevrže v birokratsko samovoljo in v despotizem konservativne povprečnosti. • Demokracija brez prayega reda in odgovornosti pa se kaj zlahka sprevrže v despotstvo derna-goške fraze in neodgovornosti, kar mora spraviti družbo v gospodarske in politične težave. Potemtakem nam je potreben zares red, toda red na podlagi demokracije, se pravi na podlagi jasno določenih pravic in medsebojnih obveznosti. Taki demokratski odnosi bodo iz naših ljudi napravili, svobodne ustvarjalce,. tako v osebnem kakor tudi v družbenem delu, omogočili jim “bodo, da se sami zavzemajo za red, kajti red ni odvisen samo od oblasti, ampak veliko bolj od vsakega posameznika. Nam je torej prav tako ¡potrebna de-
mokracija, toda demokracija na podlagi reda, to se pravi na podlagi medsebojne odgovornosti ljudi. Ta odgovornost bo zagotavljala družbeno sigurnost človeka, hkrati pa bo utrjevala v vsakem občanu prepričanje, da bodo spoštovane njegove pravice in zagotovljene obveznosti drugih do njega, če bo tudi sam izpolnjeval svoje obveznosti do drugih, do družbe.
čeprav nikakor ne bi smel trditi, da smo se. Jugoslovani proslavili v svetu prav s svojo ljubeznijo do reda, vendar ne mislim, da je bil nered med glavnimi vzroki težav v našem razvoju. Nasprotno, prej bi rekel, da spada med te vzroke preveč razširjeno prepričanje, da lahko predpis in ukaz rešita vse probleme. Prav to pa je največja zmota, posebno če gre za razvoj gospodarstva. Mislim, da ;take situacije samo ustvarjajo več možnosti za razne
samovoljne sklepe, s tem pa tudi za večji nered. Naj je že tako potrebno, da še poskrbimo za boljši red v naših delovnih organizacijah ali na raznih toriščih življenja, vendar ne smemo pozabiti, da so odločilna sredstva in možnosti za to, da rešimo .sedanje probleme predvsem na področju materialnih odnosov in v.naši ekonomski politiki, veliko manj pa v administrativnem uvajanju reda.«
Po besedah Edvarda Kardelja bodo administrativni ukrepi in prisiljevanje seveda še dolgo potrebni pri urejanju nekaterih skupnih potreb družbe, ne morejo pa biti podlaga socialističnega in demokratičnega družbenega življenja, slonečega na samoupravljanju svobodnih in enakopravnih ljudi. Naša izkušnja kaže, da je pretiran administrativni centralizem vir pomanjkljivosti in napak v trošenju družbenih sred-
stev itd. Boljši red in kvalitetnejše opravljanje družbenih poslov je mogoče torej zagotoviti samo, če vsi samostojno in z vso odgovornostjo izpolnjujejo svoje naloge in obveznosti do družbe.
»Več reda je mogoče zagotoviti samo z več demokratične zavesti, ne pa z manj demokracije,« je poudaril predsednik zvezne skupščine. »To pa pomeni, da v demokraciji ne smemo videti samo pravic, ampak tudi obveznosti 'in odgovornosti. V tem pogledu se moramo vsekakor zavzemati za ’ to, da bi bila demokratična zavest v naši družbi na višji' stopnji, kakor pa je.«
Edvard Kardelj je potem omenil pripombe delovnih ljudi in dejal, da bi bilo trg-,ba povečati osebno odgovornost, ker bi veliko lažje uresničili smotre reforme, »če bi vsakdo odgovarjal za svoje delo.«
Sanacijski načrt podjetja v številkah Letna proizvodnja »Elektromehanike«
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pri razredu 5 je stanje približno enako. Tudi tu smo prekoračili sanacijsiki načrt
&.	235,210.000 dinarjev, toda precej enot ni doseglo svoje iialoge. To so: Elementi (—	11,4 miiij.), Naprave
/(— 154,0 miiij.), Elektronika (— 84,0 miiij; višja je celo za 42 miiij. od izhodiščnega Stanja!), Aparati (— 33,6 mi-Idj.), AvtoizdeJikš (—ž 203,4 miiij.). Elektromotorji (—
10,2	miiij.), Polprevodniki (—5,6 miiij.).
Ne bežimo od stvarnosti in dopuščamo možnosti, da obstajajo -različne težave pri marsikateri enoti, ne more-(no pa tega dejstva posplošiti. To je sicer zadeva posebne analize, naša naloga pa je, da v pričujočem prikazu operiramo samo s številkami in golimi računskimi ugotovitvami.
Na razredu 6 vidimo občutno nedoseganje sanacij-Sjkega programa, saj znaša to nedoseganje kar čeden znesek 256,000.000 dinarjev. Sklicevanje na to, da je temu vzrok blago, ki mu ne najde-jno kupca ne na domačem m ne na tujem tržišču, je sicer utemeljeno s splošnega trgovskega vidika, ni pa sprejemljiv z vidika sanacijskega načrta, saj se je to nahajalo 'v masi, ki je bila podvržena sanaoiji.
Pii kupcih nam je stanje še manj zadovoljivo. Dejan: siko nismo dosegli [sanacijskega ¡programa za 650,887.000 ¿Gin ar jev. Tega neuspeha pa 'm kriva prodajno-servisna {^■gahizaoija, pač pa tovarne, ika so — kolt smo že povedali v prikazih za prejšnje mesece — prodajale svoje odvečne zaloge reprodukcijskega ij^aiteaSaila kupcem. Ud niso takoj ali v najkrajšem ¡roku, poravnali svojih obveznosti do naših tovarn ozir. iPSO-|a, četudi v sanacijskem na-Čftu natančno piše, da se Smejo (te zaloge odtujevati samo ob takojšnjem plačilu, ali s takoj šnjim kompenzi-
ranjem. Vrednost na takšen način prodanega materiala znaša 485,563.000.—. Ce te postavke rie bi bilo med našimi terjatvami, potem bi lahko trdili, da-nam je sanacij ski načrt uspel stoodstotno (manj ostvarjeno
497,976.000.--- 485,563.000.—
== 12,413.000.—). V tem primeru ne bi ostvarili načrta samo za 12,413.000.—, kar v primerjavi z nalogami (4,521,029.00(1.—) ne zasluži niti besede.
Takšno gospodarjenje z obratnimi satedstvi oziroma borba za sprostitev .vezanih obratnih sredstev, nam je odmrznilo za dobre štiri milijarde dinarjev stalno vezanih .sredstev in zmanjšalo bloka-cijo žiro računa za dobrih 5 milijard dinarjev. Ta blo-kacija pa bi bila še nižja za 2,7 milijard dinarjev, „ če Medobčinska komunalna banka v Kranju ne bi. bila — proti našemu pričakovanju — z izvržibo zahtevala vračilo kredita v omenjenem znesku. Banka pa še ni rekla svoje zadnje besede in upamo, da bo to svojo zahtevo pravočasno umaknila, ker je ta poslovna banka vedno gledala na gospodarsko življenje s precejšnjo dozo realnosti in perspektivnega Optimizma, ki nam ga ne manjka.
Kdor količkaj pozna gospodarstvo in gospodarske zakonitosti bo znal pravilno oceniti naše napore, • ¡naše uspehe in otipljive koristi, ki nam jih je prinesel sana-cjsfci načrt tako, .da lahko trdimo, da se s hitrimi koraki približujemo Znosnemu finančnemu stanju našega združenega podjetja kot celote. -
tk
ZAHVALA
Za pomoč, ki so jo nudili sinu za novo leto, se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz kontrole I. delavnice produkcije in sindikalni podružnici delovne enote.
Ivanka Lotrič
(Nadaljevanje s 3, strani) uspeh še kar ugoden* če Najbolj se je povečala pro-koli drugje. Največji izpad je upoštevamo vse težav* ki izvodnja Števcev in rotacij-nastal pri umih mehanizmih, smo jih imeli.	,
skih strojev. Telefonija je pa
PRIMERJAVA LETNE ravno v zadnjih mesecih do-PROIZVODNJE (1964—1965) segla tak uspeh, da lahko z
Panoga	,	% optimizmom gledamo v pri-
Stalne cene ...	, s „...
118 9 bodnje leto. Nižja proizvod-
12o!3 n3a bot v letu 1964 je bila
103.2	dosežena samo pri umih me-
105.2	hanizmih in elementih avto-113.7 matike, kar pa po vrednosti 123.4 ne predstavlja veliko.
91.6
Kontaktor Kinoakustlka Telefonske naprave Ploščati rele Tel. aparati in prib.
Vzrok leži v manjkajočem materialu iz uvoza. To so mehanizmi za stikalne ure, motorčki za časovni števec in material za števec pogovorov.
Kinoakustika Se je skozi vse Rotacijski stroji leto borila s pomanjkanjem Montaža števcev različnega radio materiala, ki večkrat nastopa v velikem asortimentu in razmeroma majhnih količinah;
Ce ob koncu naredimo primerjavo z letom 1964, lahko Urni mehanizmi	48.9
ugotovimo,' da se- je v letu Elementi avfomatiz. 74.3 1965 volumen proizvodnje po- Stalne proizv. usl.	122.-
večal za 6.3%. To je sicer Občasne pr. usluge 46.4 razmeroma malo, vendar je Skupaj	106.3
Visoka produktivnost . . ;
(Nadaljevanje s 5. strani) -občutljivi. Se tako lepo za-ima naš človek visoko pro- mišljena organizacija, še tako dohodkov. Vsaka zamuda v duktivnost, če dela v Avstri- leP° napisan statut nista prvih mesecih novega leta ji, Nemčiji, Švici? Brez dvo- vredna pol piškavega oreha ima hude posledice, ki jih je ma zžTto, ker dela v drugih temu ne sledi rezultat: po- pozneje težko popravili, pogojih, v pogojih modeme slovni uspeh, ter vloženemu	.
delu odgovarjajoči dohodki. Sef Proizvodnega sektorja
Rezultati preteklega- leta, posebno pa zadnjih mesecev kažejo, da lahko z zaupanjem gledamo v novo leto. Ker je ugoden začetek posebno važen, se je treba dela lotiti z vso resnostjo že v jamiarju, ker bo le na ta način zagotovljeno dviganje osebnih
organizacije dela-(čeprav večkrat na-enako zastarelih strojih, kot so naši) in zato lahko doseže tudi visoke, dohodke. Zakaj ne bi organizatorji dela tudi pri nas organizirali proizvodnjo tako, da bi biia na tej višini in da bi tudi delavci lahko dosegli tako produktivnost kot v inozemstvu? Če bi bilo tako, potem bi tudi naši delavci in organizatorji proizvodnje lahko imeli takšne dohodke, kot jih imajo v inozemstvu.
Čas je,-da to stvar že enkrat zelo“ jasno postavimo: visok osebni dohodek na osnovi dela ni sramota, temveč naš cilj!«
Združeno podjetje, v kolikor se bodo naši', delovni kolektivi odločili za tako organizacijo našega skupnega dela in ustvarjanja, Si je za temeljni cilj postavilo, poleg drugih, tudi'—
— staino izboljševanje delovnih pogojev, in življenske ravni članov delovnih skupnosti,
in v tem smo vsfrieposred-no izredno prizadeti in tudi
I. S.
Ing. Grčar Alojz
i
■
i||i
iB
aSHsl
■n
is
mmm
ii
4^*1
»Izvršni odbor sindikalne podružnice tovarne elementov DE »Upori« Šentjernej je na novemberskt seji sprejel sklep, da bo sodelavcem, ki so odšli v letošnjem letu v pokoj, priredil poslovilni večer ob dnevu republike, kar naj bi postalo v bodoče tradicija v delovnienoti »Upori« v Šentjerneju na Dolenjskem. V preteklem letu so odšli v zasluženi pokoj: Jožeškantar, Antonija Pušenjak, Terezija • Rangus, Marija Tomazin, Stanko Kušljan in Franc Verbič. Od zaslužnih sodelavcev se je v imenu kolektiva poslovil predsednik sindikalne podružnice. .
»Memi se zdi, da moramo vztrajati pri,tem, da ta vprašanja čim jasneje formulira-
t predvsem statuti posamez-wh delovnih organizacij? Iz enega centra, z enim zakonom ni mogoče rešiti vseh feh vprašanj.
V STATUTIH BOLJ " DOLOČENO FORMULIRATI KAJ JE OSEBNA ODGOVORNOST Kardelj je opozoril na to, kako je osebna odgovornost formulirana v ustavnih in zakonskih predpisih. Dejal je, da je direktor osebno odgovoren za izpolnjevanje—sklepov delavskega sveta kot tudi za vodenje delovnega procesa in poslovanje podjetja. Skupaj z njim pa so osebno odgovorni tudi strokovni uslužbenci, sleherni za svoje področje. Pri izvajanju sklepov je namreč neogibna osebna odgovornost, če odgovar-ivj
a
jajo vsi, potem ni. odgovoren nihče. Da pa bi to odgovornost zares zagotovili, naj se delavski svet ¡ne vmešava v izvajanje sklepov. Sklepe izvajajo osebno odgovorni delavci, uslužbenci in funkcionarji podjetja ter tudi direktor sam. Pač pa mora delavski svet od časa do časa preučiti, kakšni so rezultati izvajanja njegovih sklepov, in na podlagi teh Sklepov ocenjuje, kako so posamezniki izpolnili svoje obveznosti. Na tej podlagi ima delavski svet tudi pravico in dolžnost, da pokliče na materialno ih politično odgovornost slehernega, ki ni pravilno in v redu opravil svojih nalog oziroma, ki je kriv za izgubo vsega delovnega kolektiva ali posameznih oddelkov. To pa enako velja tudi za naše zvezne, republiške in občinske družbene organe. - Tudi v trti organih mora biti odgovornost za iz-
vajanje sklepov osebna, politiko pa mora določati skupščina. če bi se skupščine vsak dan vmešavale v izpolnjevanje sklepov, potem pravzaprav nihče ne bi bil odgovoren za njihovo izvajanje. Naloga skupščin je, da ocenjujejo, ali so tisti; ki so osebno odgovorni za izvajanje-sklepov, opravili svoje naloge in upravičili zaupanje ali ne. In če tega niso storili, jih morajo poklicati na pdgovornost.
Kardelj je nadalje poudaril, da pri nas še marsikaj nismo uikrenili glede odgovornosti in da se posamezniki pogosto skrivajo za »skupno odgovornostjo«. V statutih delovnih organizacij, deloma pa tudi v predpisih Skupno-^ sti, bi bilo zato treba določneje formulirati, kaj je to osebna odgovornost. V tej zvezi je zlasti opozoril, da bi morale družbenopolitične organizacije, še nosebei na
Zveza komunistov s svojo idejno in vzgojno dejavnostjo razvijati zavest o medsebojni odgovornosti delovnih ljudi kot o neločljivem elementu njihovih samoupravnih pravic.
V zadnjem delu govora se je tovariši Kardelj dotaknil integracijskih procesov pri nas. Poudaril je, da so ti procesi čedalje živahnejši in uspešnejši, da pa so ponekod bolj rezultat' političnih sklepov raznih organov in organizacij, kot pa rezultat pobude podjetij samih.
INTEGRACIJA BO USPELA OB ČISTIH EKONOMSKIH RAČUNIH Pritiski in vmešavanja, je poudaril Edvard Kardelj, izvirajo pravzaprav iž nerazumevanja, kaj je bistvo integracije. Integracija je lahko le plod nenehnih prizadevanj za razvijanje 'moderne proiz-vodnje iin za razvoj gospo-
darstva. Tako na primer nekateri menijo, da je dobra vsaka integracija, in torej tudi mehanično združevanje podjetij; ki_med seboj niso povezana z nikakršnimi ekonomskimi interesi, le da se s tem združujejo skladi. Toda pri takšnih integracijah se pogostokrat slabo produktivna podjetja vzdržujejo na račun produktivnejših. Takšno mehanično prelivanje sredstev iž enega podjetja v drugo, brez čistega ekonomskega računa,- ne le da ne jemlje spodbude tistim, ki si prizadevajo za večjo proizvodnost, temveč načenja tudi enotnost integriranih podjetij nasploh. Žal srečamo v praksi še več primerov, ko razpadajo že združena podjetja, in to celo tam, kjer je integracija nedvomno upravičena, koristna in nujna. Menim, da se to dogaja tam, kjer poprej niso razčistili notranjih - ekonomskih
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi
12.	zasedanja DS združenega podjetja (11.1.196)6)
© Pri obravnavanju predloga razpisne komisije " za imenovanje generalnega direktorja združenega podjetja |SKRA delavski svet odloča; da bo' glasovanje za imenovanje generalnega direktorja'' tajno.
V komisiji za izvedbo tajnega glasovanja za imenovanje generalnega direktorja Združenega podjetja DS imenuje tovariše: Petra Miheliča; Valterja Križmana in Janka Dobreta.
Ker je za sprejetje predloga razpisne komisije za imenovanje generalnega 'direktorja združenega podjetja potrebno najmanj 34 glasov;, url tajnem glasovanju pa je 'glasovalo za predlog 31 članov; medtem ko je IT članov glasovalo proti predlogu razpisne komisije, predlog komisije ni osvojen.
Z ozirom na to mora komisija razpisati nov razpis za generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA.
© DS potrjuje poročilo komisije za izvedbo referenduma o organizaciji podjetja v Tovarni elementov v obliki, kot je bila predložena delavskemu svetu.
S tem so končni ’ rezultati Izida referenduma v podjetju jSCOlA KRANJ sledeči:
Od 11.802 volilnih upravičencev je . glasovalo 10.075 članov kolektiva oz. 85,4 %.
Za združeno podjetje je glasovalo 6.461 članov (64,1%), za enotno podjetje pa 2.011 članov (20 %).
Za pripojitev Zavoda za avtomatizacijo1 v združeno podjetje ISKRA je glasovalo 6.086 članov (60,4%), proti pripojitvi pa 2.391 članov <23,7 %).
Pri glasovnici A o organizaciji podjetja je bilo 1.586 neveljavnih glasov (15,7 %); pri glasovnici B o pripojitvi
Zavoda pa 1.562 neveljavnih glasov (15,5 %).
© DS pooblašča upravni odbor združenega podjetja, da obravnava začasno razde-' litev dodatno dobljenih kreditov v znesku 4,7 milijarde na posamezne tovarne in da se dokončno določi razdelite^ kreditov za PSO. Na predlog UO bo DS o tej razdelitvi dokončno razpravljal.
© Vse tovarne, ki so dvignile v mesecu decembru 1965 akontacijo na OD, morajo to akontacijo vrniti iz svojega žiro računa, ko dobe kredit za'blagovni promet, in to na stari žiro račun podjetja.
Na ta. način bodo vse tovarne svoje OD, izplačane v mesecu januarju 1966, Ustvarile iz svoje blagovne realizacije.
Sklepi 42. seje UO Elektromehanike
(10.1.1966)
© Upravni odbor je po obravnavi poročila komisije za skrajšani delovni čas sklenil, da je potrebno v zvezi s pripravami ze prehod na 42-urni delovni teden korigirati obstoječi elaborat in piri tem upoštevati elemente letošnjega gospodarskega plana tovarne.
Komisija naj pri izdelavi predloga« za postopni prehod na skrajšani delovni čas upošteva zakonsko določilo, da je treba preiti na skrajšan delavni čas v 5 letih, to je do 1. 1970. Predlog bo obrav-
naval upravni odbor, ki ga bo dal v potrditev delavskemu svetu tovarne do 7. 4. 1966.
© Upravni odbor je razpravljal o tekočih problemih obrata stikal in obravnaval perspektivni program proizvodnje; V zvezi s tem zadolžuje upravni odbor vse odgovorne Službe v obratu stikal in v matični tovarni, da. se z vso resnostjo- lotijo tega problema. Upravni odbor apelira tudi na razvojno skupino stikal v ZZA, da se resno vključi y prizadevanja pri osvajanju določenih izdelkov.
—»Upravni odbor v sedanji situaciji ne more rešiti: tistih vprašanji ki se nanašajo na dokončno izgradnjo in opremo obrata. Ta vprašanja bodo rešena v skladu z raz-
Stanovanjska reforma
(Nadaljevanje' s: 3. strani)
stanovanjski sklad. Del teh sredstev bodo delovne organizacije odvajate za subvencije stanarin, . stanovanjskim podjetjem, ki jih bodo morala v okviru sklada skupne porabe namensko uporabljati za kreditiranje stano-: vanjske gradnje.
Prehodno obdobje za prehod na ekonomsko plačevanje stanarine bo trajalo 4 leta. V letošnjem lelii se. plačuje stanarina neizpremenje-no, razliko med ekonomsko stanarino in dejansko (ki se plačuje 'sedaj), še kuje iz zgoraj omenjenih sredstev v obliki subvencije. V letu 1967 se bo subvencioniralo le še 75 % od subvencije v letošnjem letu, v letu 1968 le še 50 %, v letu 1969 pa še 25 %-od letošnje subvencije, v letu 1970 pa bo vsak stanovalec plačal sam polno ekonomsko stanarino, Na višino stanarin: odločilno. vpliva amortizacijska doba zgradb, to pa določajo- občinske skupščine.
Nekatere delovne skupnosti so pričele odprodajah sta-
novanja predvsem tistim, ki v njih že stanujejo. Z odprodajo stanovanj se večajo sredstva za gradnjo stanovanj, znesek za kritje subvencij stanarin pa manjša. Nekje. razpisujejo notranja posojila, da bi tako čimpreje prišli do -potrebnih sredstev za gradnjo stanovanj.
Pri ustanavljanju stanovanjskih podjetij — pri njihovi, organizaciji je treba imeti za cilj racionalno poslovanje, tu mora priti do izraza vpliv stanovalcev in ustanoviteljev — lastnikov stanovanj.
Naloga sindikalnih organizacij- je, da se aktivno vključijo v priprave in organizacijo stanovanjskega gospodarstva na svojem območju;. Zato naj organizirajo razprave o -teh vprašanjih in skrbijo, da bodo njihovi člani s temi vprašanji; dobro- seznanjeni, da bodo mogli: vplivati: na posamezne odločitve;, /
Kreditni sistem in bančni mehanizem morata biti tako organizirana, da bosta vzpodbudna za. varčevanje in zbiranje sredstev pri individu-
alnih- interesentih, delovnih organizacijah-, stanovanjskih podjetjih, družbemo-političnih skupnostih in bankah- samih» Sindikalne podružnice po delovnih organizacijah- naj od samoupravnih organov zahtevajo takojšnjo izdelavo pravilnikov in programov za načrtno nalaganje sredstev za gradnjo stanovanj. Delitev teh sredstev v delovni organizaciji naj' bo- izvedena tako, da bo vzpodbujala k večji -produktivnosti dela,, pri varčevanju jlri individualnih: interesentih in, da bo upoštevala načelo delitve dohodka po delu. Oba. foruma se tudi zavzemata: za individualno gradnjo, stanovanji». Kreditni sistem in hitrejše reševanje vprašanj: urbanizma morata pospeševati takso gradnjo-.-' Na področju: gradnje stanovanj, kjer se- sedaj, uveljavlja nova organizacijska oblika in novi ekonomski pogoji, je- prav, da se- sindikalne craganizacijje angažirajo po vseh enotah združenega podjetja Iskra, s ciljem, da se zagotovi eimveč stanovanji z razpoložljivimi sredstvi.	Š.
odnosov, torej tam, kjer se kolektiv - enega podjetja ali enega obrata počuti tako, kakor .da bi integracija- razlastila njegov dohodek, njegove sklade.
Predsednik zvezne skupščine je izrdzil prepričanje, da bo v novih razmerah gospodarjenja integracija močneje spodbujena in pravilneje usmerjena» Ob. tem bo podjetjem od zunaj teže vsiljevati neustrezne* integracijske oblike»
Govoril je tudi o- delitvi dela, specializaciji, kooperaciji in o drugih oblikah* sodelovanja med. podjetji,, ki izdelujejo iste izdelke. Poudaril je, da so procesi na tem torišču enako koristni in neogibni, da bi dosegli specializirano -ih serijsko proizvodnjo posameznih izdelkov ali posameznih, delov skupnega produkta. Dejal j.e„ da bi morali proizvajalči sami ali pre$ ko zbornic navezovati medse-
bojne stike in tako najti rešitve, s katerimi bi izboljšali ekonomski položaj vseh» »Mislim, je poudaril Kardelj, da se pri nas ti procesi prepočasi razvijajo. Delovni kolektivi sami so- se doslej pogosto-le stežka sporazumevali. Strokovnjaki bi verjetno mogli veliko več. povedati o vzrokih tega, kot lahko rečem jaz. Vendar pa menim; da je tudi tu med. poglavitnimi vzroki nezadostna preči-šeenost ekonomskih odnosov med združenimi podjetji,- ki se: 'organizirajo, da bi med seboj delila delo. Nadalje mi--slim, da sodi med te vzroke tudi hotenje vsiljevati interese enega podjetja drugemu. Tako ha primer’ pogostokrat vztrajajo pri delitvi dela le v smislu delitve proizvodnje končnega proizvoda, ne pa na podlagi specializacije serijske proizvodnje «posameznih delov. Kajti na-¡številnih področjih proizvodnje stro-
ški niso .toliko odvisni'od ter ga, koliko podjetij bo sestavilo končni izdelek, temveč od tega, ali je proizvodnja za ta izdelek zares moderna, specializirana in serijska.
Zatorej bodo morali tako naše gospodarske organizacije kot naša zakonodaja oziroma državni organi v naslednjih mesecih temeljito razčistiti te probleme. Pri tem. naj bi bil \ smoter okrepiti materialno spodbudo za integracijo, da bi tako zagotovili potrebno varnost in ustrezno udeležbo pri dohodku na podlagi vlaganj: podjetij v kooperacijo ali nove obrate oziroma, da bi zagotovili ustrezno' delitev dohodka v skupnem končnem produktu, v skladu z individualnim prispevkom k proizvodnosti dela. Zagotoviti bo treba tudi večjo Stabilnost pogodbenih odnosov in obveznosti ter večjo gmotno in pravno odgovornost podjetij-
v medsebojnih odnosih.Pri tem pa se bo treba tudi ogibati -nepotrebnemu vmešavanju upravnih- organov družben opol. skup. v te odnose.
V tej zvezi je tovariš Kardelj poudaril, da bo potrebno ekonomsko spodbujati podjetja, da ne bodo iskala sredstev za svoj razvoj, samo v svoji republiki ali pri zveznih bankah, temveč- v vsej Jugoslaviji-, pri vseh- svojih partnerjih, od katerih lahko pričakujejo tudi dolgoročno kooperacijo.
In naposled, je- poudaril EdvaTd. Kardelj, ima gospodarska integracija svoje zakonitosti. ..Integracija ne more ostati samo. v jugoslovanskih okvirih. Pri nas so'podjetja, ki bi bila v sodelovanju s tujimi podjetji dosegla veliko večji proizvodni devizni učinek. Vendar pa jih pri vsem tem ovirajo naše objektivne težave pa tudi nekateri naši predpisi.
položljivimi finančnimi sredstvi.
—	Kar se tiče kadrovskih premestitev delavcev iz matične tovarne, ki bi lahko pripomogli k narmalnemu poslovanju obrata,, smatra upravni- odbor, da ne bi smele , nastopati težave.
—	Upravni odbor je prepričan, da bodo ekonomski odnosi med obrati v okviru naše tovarne rešeni z 'določili novega statuta naše tovarne; 'ki je že v izdelavi.
—	Glede prodaje izdelkov; ki jih izdeluje obrat stikal; na domačem in tujem tržišču; še upravni odbor v celoti strinja z mnenjem obrata stikat ter smatra, da je mogoče to rešiti deloma z določili novega statuta tovarne; deloma pa s poslovnimi po- \ godbami- med tovarno oziroma obratom stikal in Prodajno servisno organizacijo v smishi določil statuta združenega podjetja Iskra.
Pisma
bralcev
POZDRAV IZ
BANJALUKE
Kakor večina mladih fantov, tako- sem še- moral tudi jaz posloviti od so-delavcev in oditi; na odsluženje kadrovskega roka. Dostikrat se spomnim na Kranj, sodelavce- in- delo na točkastem varjenju. Naj bd; to bo kmalu minilo in- spet bom tam,' kamor si tako želim-.
Lep pozdrav vsem bivšim sodelavcem v ročni delavnici,' posebno- tistim na točkastem varjenju,, hkrati pa želim vsem Iskrašem srečno in uspešno novo leto.
* Tone Plevnik f' V. P. 3463/43	/
Banjaluka
NOVOLETNE ŽELJE IZ
CHICAGA
Kolektivu »ISKRA-« v vseh’ tovarnah in obratih širom po Sloveniji iskreno želim čim-več novih uspehov v letu 1966.'
Prisrčno pozdravljam vsa prijatelje; znance in bivše delovne tovariše v obratu »Magneti-« ter v ostalih poslovnih’ enotah tovarne »ISKRA«, Slavica Ravnič Chicago
ZAHVALA
Upokojenci tovarne elek tračnih aparaitov se najt ople je zahvaljujemo samoupravnim organom tovarne za pozornost in dobrodošle novoletne nagrade, katere , smo prejeli 30. decembra 1965.
Globoko- nas je ganilo spoznanje, da so s? nas v kolektivu, kjer smo pred upokojitvijo prispevali svoj delež k izpopolnjevanju delovnih nalog, še vedno spomnili in nam .s svojim pri* spevkom ustvarili: še bolj prijetne novoletne praznike.
Upokojenci tovarne električnih aparatov

Venec ZB k spominskemu obeležju dražgoških žrtev
Dražgoše, 9. januarja — Dražgoše v soncu, Dražgoše v redkih in tenkih snežnih zaplatah, sicer pa Dražgoše v miru in občasnih, sunkovitih piših vetra. To so Dražgoše v nedeljski spokojnosti
9.	januarja 1966 kot živo nasprotje 9. januarja 1942. leta, ko je bilo snega na pretek, v njegovem zavetju pa so-se plazile bele- sence groze in smrti nemškega okupatorja. Tri dni je trajala neenaka bitka . Cankarjevega bataljona z številčno močnejšim sovražnikom, ki je pretrpel -težke izgube od ljudi, ki jim je bil gozd zatočišče in dom, od ljudi, ki so poznali, le eno besedo: borila se za svobodo, za nekaj, kar je bilo -laže občutiti kot povedati. To mogočno misel so" ohrandH zda-njim in bodočim rodovom pesniki in pisatelji, ki so čustvo borcev povezali v kleno besedo.
Tudi dražgoška bitka je opisana s pravim peresom; ne manjka ji dopolnitev, kajti tam so se porajali junaki; o njih še danes govorijo. Prav tako pa je tudi opisan bes okupatorja, ki je po uniiku borcev požgal vas Dražgoše in pobil številne vaščane, predvsem moške. Vsaka hiša v Dražgošah je plačala krut in krvav davek okupatorjevemu vojaštvu, policiji in gestapu.
Danes so Dražgoše nove; v soncu je belina hiš vidna daleč okoli, šola, ki je skoraj premodemih oblik, kraljuje nad vasjo, niže — nekoliko levo pa stoji obeležje — spominska plošča, M mimoidočim pove med drugim tole:
Najtežje in najbolj junaško na Gorenjskem se je bojeval Cankarjev ’bataljon pod .vodstvom Jožeta Gregorčiča in Staneta Žagarja v dneh od 9. do 11. januarja 1942 s tisoči nemškega vojaštva, policije in gestapa.
Ker ' kljub ogromnm svojim silam Nemci niso mogli uničiti Cankarjevega bataljona, so v zverinskem besu ; zaradi prevelikih lastnih izgub do zadnje hiše uničili^ Dražgoše.
Prav pred to obeležje so v nedeljo, 9. januarja prinesli zastopniki predsedstva ZB podjetja »Iskre« ih tovarne^ »Elektromehanika« Kranj, venec z napisom: Slava padlim žrtvam — člani ZB »Iskra«. Navzoči so bili tudi predstavniki ZB iz Dražgoš. Za •izredno pozornost borcev, zaposlenih v »Iskri« se je prisrčno zahvalil predsednik ZB v Dražgošah tov. Karl Jelenc. Kasneje je tov. Alojz Zieibrt v šolski dvorani prikazal film o lanskem partizanskem srečanja članov ZB »Iskra« v Dražgošah^ 'ki je bil gledalcem tako všeč, da so želeli ponovitev. Tej želji seveda ni bilo moč odreči. V uvodniku je predstavnik ZB podjetja »Iskra« tov. Miro Mihovec povedal zbranim gledalcem nekaj besed k spo-
minskemu dnevu ^.dražgoške bitke v letu 1942 z željo, da Ibi se take in podobne stvari nikdar več ne dogaj ale ne pri naš in ne kjerkoli po svetu.
OB ROB
Vse kaže, da Dražgoše ne poznajo besede »gostilna«, pač pa ji zadostuje »okrepčevalnica«. Toda če govorim o tej okrepčevalnici v turis-tčnam jeziku, zasluži vso pohvalo. Pozornost, beli prti na mizah, rože na oknih, skoraj neverjetna izbira okusno pripravljenih jedil (vsaj to nedeljo je bilo tako) in. res dobro vino, kaže, da je gospodarjenje v okrepčevalnici v dobrih, rokah. Prav tam pa je tajnik ZB tov. Vinko Fra-kelj med drugim povedal, da je bilo v Dražgošah pred okupacijo 80 hiš,- zdaj jih je le 60. Tudi prebivalcev je 70 manj. Starejši hodijo na delo v Jelovico — zaveznico borcev —. mlajši pa hodijo na delo 'v dolino. Tudi v »Is- ■ kri v Železnikih jih je precej v službi. »O,« je končal, »Iskro« v Dražgošah dobro poznamo in smo ponosni, da jo imamo.«
V dvorani dražgoške šole so prikazali film »Partizansko srečanje ZB ISKRE v Dražgošah«
Odličen rezultat Romana Seljaka
Član delovnega kolektiva servisa »Iskra« na Viču, Roman Seljak, naš znani smučarski tekač, reprezentant in lanskoletni državni prvak, se je na nedavnem FIS-A tekmovanju 'v smučarskih tekih v Bohinju dobro uvrstil na četrto mesto. Uspeh Seljaka je tembolj pomemben za naš smučarski tek, ker je ta' re-
zultat dosegel v izredno močili konkurenci, saj se je v Bohinju zbrala tekaška elita in "je skupno nastopilo blizu 100 renomiranih tekmovalcev.
Za 15 km 'dolgo progo je Roman Seljak porabil 44,28 minut, kar je ža pičlo minuto 'slabše od zmagovalca, Poljaka Bronislawa Guta. Tako je bil na tekmovanju najhitrejši
Zastopniki ZB ISKRE polagajo venec k obeležju dražgoških žrtev
Večer je bil. Rdeča zarja onstran doline je rezala v mrak. »Sneg bo«, je dejal tajnik ZB iz Dražgoš, »Bo, bo«, je pritrdil tudi blagajnik Frane Lotrič, šli" smo skoz vas. Iz šole so prijetno udarjali zvoki poskočne melodije. »Mladina se zabava,« je nekdo bežno omenil. »Pa -naj se zabava«, je «¡plavala misel, saj smo v letu 1966, ko ne frfotajo na pqbočju beli plašči kot kamuflaža okupatorjevih poslancev gorja in smrti, kot'jih pomnimo v dnevih od 9. do 11. januarja v letu 1942 v Dražgošah,
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munlkacije elektronike ,-jp avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni' urednik: Pavel Gantar — odgovoru;
Nagrade upokojencem
Podobno kot pred letom dni, so v tovarni električnih aparatov tudi 30. decembra lani za svoje upokojence pripravili prijetno presenečenje. .Ta dan so jih namreč 16 po številu povabili v tovarno. Direktor tovarne električnih aparatov, tov. Ivo Klešnik,. je upokojencem povedal; na kratko, kako je tovarna poslovala v letu 1965 in kako predvidevajo proizvodnjo v letu 1966.
Potem je direktor tovarne upokojence povabil, da so si-ogledali proizvodnjb. Prav radi so se odzvali in šli skozi vse oddelke na Savski cesti, kjer je marsikdo opazil kaj novega. Ob skromni za-
kuski so se upokojenci po-razgovorili o svojem nekdanjem delu v tovarni, in o tem, kako živijo sedaj. ■
Sledilo je za g upokojence največje presenečenje — vsakdo je namreč za Novo leto prejel kuverto š 30 tisočaki, s katerimi je delovni kolektiv tovarne električnih aparatov prispeval svojim nekdanjim; sodelavcem -.svoj delež k prijetnejšemu praznovanju novoletnih praznikov:
Povsem, razumljivo je, da so se upokojenci zelo zadovoljni poslovili z željo, da bi delovni kolektiv tovarne električnih aparatov še- naprej posloval kar najbolj uspešno.
— ko —
Jugoslovan, s svojim tekom pa je tudi v štefeti, družno s tekačem Kobentarjem in Kobilico pripomogel, da še jo naša “prva reprezentanca uvrstila na tretje mesto za štafetama Poljske in CSSR.
Romanu Seljaku od srca želimo, tako kot pri delUj tudi na nadaljnih . letošnjih tekmovanjih obilo uspehov! ,
Miha Oman
Sporočamo, da je po dolgi bolezni v 49. letu starosti preminil dolgoletni član našega kolektiva tov. Miha Oman.
V »ISKRI« je bil zaposlen od 1. 1943, torej že v tedanjem LGW. Vseskozi je bil zaposlen na zahtevnih delovnih -mestih v, kontroli, nazadnje pa od 1. 1960 v kontroli posebnega orodja v orodjarni.
2e v mladosti je bil slaboten ih občutljivega zdravja. ■Prav t6, je pustilo resne posledice na njegovem Zdravju, kar je občutil vse življenje. Kljub svojemu šibkemu zdravju, je bil vseskozi vitalen, toda kljub tej njegovi vrlini, ga je bolezen, v zadnjih letih precej, oslabila, toda on je še zmeraj upal v boljše — v ozdravitev.
Bil je vesten in marljiv delavec, ki je dobro obvladal svoje delo. Vedno je Z veše-Ijem in prizadevnostjo posredoval svoje dolgoletne izkušnje na mlajše ljudi. Na delovnem mestu in zunaj tovarne je bil pravi tovariS, pripravljen storiti dobro vsakemu pa čeprav v svojo škodo. Prav zaradi njegovih vrlin je bil, posebno starejšim članom »Iskre«, dobro poznan kot human človek. Njegova smrt je pretresljivo odjeknila, med njimi in med nami, saj je iz naše srede odšel človek, ki še ga bomo dolgo spominjali.
Sodelavci DE »Orodjarna« v Kranju