Glas zaveznikov Leto II - St. 259 oirm&ciijjski dneoniik A. I. S. Cena 4 lire TRST, sobota 20. aprila 1946 UREDNIŠTVO s yia S. Pellico 12 Telefon št 93354 ta 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ta pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Societš per la Pubblicitš in Italla, Trst ut Silvio Pellico St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Velikonočni sestanek namestnikov Rojstni dan angleške prestolonaslednice London, 20. aprila Na Veliko noč bo britanska prestolonaslednika, princesa Eli-zabetha, praznovala svoj dvajseti rojstni dan. Ob tej priliki bodo v Windsorskem gradu gostje angleškega kralja in kraljice vsi člani kraljeve družine, ki so Veliki Britaniji. Na sporedu proslave je tudi koncert na o-rientalski terasi gradu, katerega se bo lahko udeležilo tudi drugo občinstvo. FRANCOSKA POLITIČNA KRIZA Pariz, 20. aprila Francoska ustavodajna skupina je odobrila danes s 309 Klasovi za in 249 glasovi proti zakonski načrt za novo ustavo. Vodja parlamentne skupine naprednih katoličanov Francois Menthon je sinoči javil v francoski narodni skupščini, da bo ljudsko republikansko gibanje glasovalo proti načrtu Ustave. V' četrtek zvečer so se sestali voditelji treh strank, ki sestavljajo francosko vlado, da bi skušali poravnati spore, med strankami o novi ustavi. V skupščini prevladuje mnenje, da niso dosegli nobenega uspeha, čeprav so razgovori trajali približno tri ure. Ob zaključku sestanka je predsednik republikanskega ljudskega gibanja Maurice Schumann izjavil tisku: «Ponudili so nam izboljšanja izrecno formalnega značaja«. Na vprašanje, če bi njegova stran-a glasovala že proti ustavi, Je umann odgovoril: »Mislim, da u). Komunistični poslanec Pierre Herve, je dejal: «stavili smo mno-ponudb, videli pa bomo, če nas 1)0 komunistična parlamentarna skupina podprla«. Ko se je Sestala komunistična parlamentarna skupina v petek zju-traj, je sklenila, da ne bo podprla koncesij, ki so jih voditelji stranke Ponudili’ prejšnji večer zastopnikom republikanskega gibanja, da bi izbili spore o novi ustavi. »S0CUUST1ČRA EHOTHOST" ™ SOVJETSKIM NADZORSTVOM Berlin, 20. aprila ritanska uradna izjava, ki so objavili včeraj v socialističnem Uevniku v Berlinu __ »Der Tele-®raPh», pravi, da mora dati zavez-rfško poveljstvo Berlina dovoljenje 44 spojitev socialdemokratsko in komunistične stranke, preden bi medtem ko obe ten« na s°vjetskcm področju lo-svoi- fr,lrej'ata shode, da zapuste vam- °' °n° delovanje, v prlčako-u vkijučitve v novo stranko. kom 3h°du 1500 socialističnih m v ”Un!stičnih odposlancev Berlina v0 ®tan°vili Preteklo nedeljo nosa ranko socialistične enotnosti ^°riin JetSk° zasedbeno področje in delala Izvolili 30 dva predsednika. ,flnske Gm°krati francoskega, bri-Eerllnea in ameriškega področja fev g \80 P°Preje odklonili spojl-Froti jg^uniati z 19.526 glasovi b lo jja ' Nobenega glasovanja ni s°claln0 S°Vjetskem podro.den?°kratska stranka za-tl apoJlt;-fie je odklonila prizna- atlglo s°oialmh demokratov na SchCattlhr!Skem Področju, dr. zunanjih ministrov Odločna volja Anglije za sporazum Trajanje negotovosti je pot v zmešnjavo LONDON, 20. aprila. — Namestniki zunanjih ministrov bodo delali med Veliko nočjo, da bi mogli predložiti zunanjim ministrom, ki se bodo sestali 25. aprila v Parizu, čim popolnejše poročilo o mirovnih pogodbah z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Finsko. Namestniki bodo tudi odpotovali v Pariz ob začetku.prihodnjega tedna, da pomagajo voditeljem izpolniti vrzeli in ugladiti težkoče v doslej pripravljenih načrtih. Priznavajo, da so nesporazumi osnovnega značaja. Na primer zaradi Bolgarije je položaj zamotan, ker Velika Britanija in Združene države ne priznavajo sedanje vlade. Namestniki z večmesečnim delom niso utegnili prebroditi političnih in tehničnih težkoč v raznih vprašanjih. Britanska vlada je prisrčno podprla Byrnesov predlog za prihodnji sestanek zunanjih ministrov. Upajo, da vo s pomočjo njegove modre presoje mogoče sklicati mirovno konferenco 21 držav v Parizu v najkrajšem času. Londonski opazovalci podčrtujejo, POSOJILO ZSSR 1 MILIJARDO DOLARJEV Washington, 20. aprila Dobro poučen vladni funkcionar je izjavil, da so Združene države poslale v Moskvo obvestilo, s katerim vabijo Sovjetsko zvezo, da prične prihodnji mesec z razgovori o posojilu 1 milijarde dolarjev, za katerega je zaprosila meseca avgusta lanskega leta. Poročevalec zu nanjega ministrstva je dejal, da je minister Byr-nes povabil Sovjetsko zvezo, da se udeleži pogajanj z Združenimi drža. vami o različnih gospodarskih vprašanjih velike važnosti. Povabilo so izročili na sovjetskem veleposlaništvu in verjetno še ni prispelo v Moskvo. Ni hotel podrobno razpravljati o vabilu, vendar je izjavil da je posojilo 1.000.000.000 dolarjev, ki jih je Moskva prosila preteklega avgusta, med vprašanji, o katerih hoče Bgrnes razpravljati. Poročevalec je končno izjavil, da so od sovjetske vlade zahtevali, naj upošteva za dosego dokončnega sporazuma pogoje zakona o najemu in posoji ter likvidacijo odprtih računov. Pozdrav «]\leznanemu sovjetskemu junaku» Štiri zavezniške sile, ki upravljajo zasedeno avstrijsko ozemlje, so 13. aprila 1946 slavile prvo obletnico osvoboditve Dunaja, ki so ga pred letom zjtsedle sovjetske čete. Vrhovni poveljniki štirih zavezniških oboroženih sil na Dunaju so položili vence na spomenik eNeznanemu sovjetskemu junaku» na Schwar-zenberškem trgu, nakar so pregledali čete vseh štirih vojska. Predstavniki štirih velesil so bili maršal Konjev za Sovjetsko zvezo, general Mark Clark za Združene države, general Bethouart za Francijo in general T. J. W. IVintertan za Veliko Britanijo. Slika nam kaže generale pri pozdravu ob vznožju spomenika «Neznanega sovjetskega junaka». Na desni stoji predsednik avstrijske vlade dr. Figi z vencem. ZAPISKI da je britanska vlada zaskrbljena zaradi nujne potrebe, da zaključijo mirovne pogodbe z državami Dokler Italija in druge države ne bodo vedele, kakšen bo njihov finančni položaj, znesek, ki ga bodo dolžne plačati na račun vojne škode, koliko časa bodo morale vzdrževati zasedbene vojske In nadzorstvene svete, kakšne bodo njihove bodoče meje, tako dolgo njihov položaj ne bo samo negotov, tem. več bodo drvele nezadržno v kaos. Vprašanje mirovne pogodbe je te. sno povezano z vprašanjem prehrane in obnove v Evropi na splošnem. Zaredi tega upa britanska vlada, da bodo v' Parizu storili vse, da dosežejo sporazum in premaknejo Evropo z mrtve točke, V Londonu ne podcenjujejo teh težkoč, a tem odgovarja trdna odlo-čitev britanske vlade, da stori vse, kar je v njeni moči, da pride tej zadevi do kraja. Svoboda obveščevanja pogoj svetovnega miru l' »' WASHINGTON, 20. aprila. — Tajnik za kulturne zveze s tujino, William Benton, je govoril v Washingtonu pred ameriškim društvom izdajateljev časopisov in pojasnil vzroke, zaradi katerih misli ameriška vlada, da je uradna obveščevalna služba neobhodno potrebna, da nudi drugim večjim narodom pojasnila o Združenih državah v večji meri, kot so to sposobne narediti zasebne poročevalske agencije. Benton misli, da je treba iskati najbolj gotove poti do miru v razumevanju med narodi- ZAHVALA podpolkovnika Slreeta Podpolkovnik D. A. M. Street se v svojem in v imenu vseh sodelavcev A. I. S. zahvaljuje vsem prijateljem za prijazna velikonočna voščita, ki jih s tem vrača tudi on. ZASTROPUENJE NEMŠKIH JETNIKOV Frankfurt, 20. aprila Vojaška policija in ameriJka pro-tivohunska služba obširno preiskujeta domnevni poskus zaatrupljenja 1.900 vojnih jetnikov v taborišču «Stalag 13» v bližini Nflrnberga. Po dosedanjih preiskavah je kruh vse-boval arzenik. V teku so preiskave, da ugotovijo, kako je mogel priti kruh v taborišče, ki običajno dobiva kruh iz nemške pekarne. «Vprašanja, ki vam jih hočem predočiti, so v svoji skupnosti tista, ki imajo narnen zajamčiti mir s popiočjo večjega razumevanja med narodi sveta*. «Ni potrebno poudarjati važnosti, ki bi je imela odstranitev političnih omejitev svobodnega prometa informacij. A eno izmed najvetjih vpraianj, ki se ga je treba bati, je nevarnost propagandne tekme*. «Podprl bi ameriški program mednarodnih informacij, tudi če nobena druga vlada ne bi imela tega programa. Mislim, da je za mir neobhodno potrebno razumevanje med narodi. Amerika kot država lahko nudi svoj prispevek k poštenosti in nestrankarstvu pri širjenju informacij*. «Ce bo nastala propagandna tekma, ne bo ameriška vlada, ki bo odločaHa, da se je udeležb). prne stranke zahtevajo od Varnostnega sveta, da opusti svoje zanimanje za spor, mora Svet to storiti, ko je vzsl za znanje, da je dogovor zaključil spor.» V svojem poročilu se ni dr. Saba nikjer dotaknil sovjetsko-perzijske zadeve in je povsem abštraktnq razpravljal, če mora zadeva, ki je pred Svetom, ostati na dnevnem redu, potem ko so sporne stranke zahtevale, da zadevo umaknejo. Moskovska radijska postaja obtožuje Francov režim Radijska postaja v Moskvi je prenašala članek znanega sovjetskega publicistsa Lemina, ki obtožuje Francov režim, da vznemirja vso evropsko povojno politično ozračje, «Franccva Španija je ostala vodilno središče številnih fašističnih organizacij južne Amerike. Deset-tisQČe nacističnih vojnih zločincev je našlo zatočišče v Španiji. Nemški monopolski kapital je prodrl v razne španske gospodarske panoge. Nemški inženirji delajo poizkuse z atomsko silo FRANCOZINJA RODILA TRIDESETEGA OTROKA Pariz, 20. aprila V Saint Qucntinu je prodila 43-letna Antoinette Jaillon tridesetega otroka. Od otrok je 15 še živih, najstarejši ima 26 let. 3e izJavn- da novi or-1hunjstlv 06 b0 ni?' drug®Sa- kot ko-Jhien na stranka pod drugim hoj ’ 3« socialni demokrati Področij ne bodo priznali. Washington, 20. aprila Ko je sinoči po radiu govoril a-meriškemu narodu, je predsednik Truman dejal, da bo ameriška vlada izvedla odločne mere pri poši-ljatvi v prvi polovici letošnjega leta -po milijon ton žita na mesec za sestradane narode Azije in Evrope. «Minil je čas razpravljanj, potrebno je delovati. Ze dolgo je, kar smo obljubili, da bomo popolnoma izpolnili svoje obveznosti, ki nas čakajo. Ne smemo prezreti klica sestradanih otrok. Ne moremo obrniti hrbta milijonom ljudi, ko gre za košček kruha. Ne bili bi Američani, če ne bi. hoteli deliti našega obilja z ljudstvom, ki trpi* Prepričan sem, da govorim v imenu vsakega Američan«, ko trdim, da so Združene države pripravljene vse storiti, kar je v njihovi modi, da premagajo pomanjkanja polovice sveta. »Naše žitne zaloge 30 majhne. Te zaloge bomo še zmanjšali. Amerika ne more ostati zdrava in zadovoljna v svetu, v katerem milijoni ljudi umirajo od lakote. Ne moremo vzpostaviti svetovnega reda na pomanjkanju.* «Fizično in moralno se bomo bolje počutili, če bomo manj jedli. Na milijone °seb Pa 1,0 umrla, če ne bomo ml jedli manj. «Vsak košček kruha, vsak delček masti In olja, ki ga boste prostovoljno prihranili, bo pomagal obdržati pri življenju sestradane ljudi.* «S pomočjo skupnih priza- devanj, bomo zmanlA«U PredsednikTraman in HerbertHooi/er /p o svetovni prehranjevalni stiski kanje ter z božjo pomočjo zacelili težko rano lakote, ki jo je zapustila vojna. Naprošam zato vsakega A-meriČana, naj si prizadeva, da prispeva svoj dclez.» Bivši predsednik Združenih držav Herbert Hoover je v poročilu o svetovnem prehranjevalnem položaju naslovil poziv v imenu 150 milijonov oseb Evrope in Azije, ki jim grozi smrt zaradi lakote, ako ne bo v prihodnjih mesecih na razpolago najmanj 11 milijonov toa žita in maščob. 6 milijonov ton je na razpolago iz normalnih trgovskih dobav.-.Nuj-nl problem je najti kritje za nadaljnjih 5 milijonov ton. Navedel je šest »jasnih* točk kot edino sredstvo za rešitev milijonov človeških življenj: 1) Vlada Združenih držav mora nakupiti v zadostni meri živila, da bo zagotovila izvoz v področja, kjer je pomanjkanje; pošiljke naj bi bile 1.100.000 ton mesečno v mesecih aprilu, maju, juniju m juliju. 2) Vsi evropski narodi, ki imajo zdaj živilski obrok nad 300 gramov kruha dnevno na osebo, morajo to znižati na 300 gramov, »Vem* —— je dejal Hoover — »da bo to ovira za neke države, kot za VeMko Bri- tanijo, Nizozemsko, Dansko in Jugoslavijo*. 3) Velika Britanija, ki ima okoli milijon ton živil v svojih skladiščih in zalogah, to je dvojna količina tiste, ki jo je imela v vojni, bi mogla nakazati 500 tisoč ton tistim, ki gladujejo. 4) Ako bi Združene države, Kanada in Argentina znižale svoj izvoz v čile, Brazil, Kubo, Mehiko itd. za 40 % v prihodnjih štirih mesocih in bi hotele te država latinske Amerike sodelovati pri tem znižanju, bi, bilo to v zolo veliko pomoč. 5) Ako bi mogel biti prispevek Sovjetske zveze k mednarodnemu skladu 300 tisoč ton mesečno v prihodnjih štirih mesecih, bi bila to velika človečanska akcija. S temi ukrepi bi se moglo doseči več kot 90% razlike med minimalnimi pošiljkami in potrebami področij, ki trpijo pomanjkanje. 6) Prve pošiljke bi bilo treba dati najmanjšim narodom, ki so največ trpeli. Njih zaloge so zelo omejene ter vsebujejo samo 15% celotnega evropskega vprašanja. 'Ako bi te predloge odobrili, bi Združene države zagotovile okoli 44% pošiljk, Kanada okoli 20%, Velika Britanija okoli 10%, Avstralija 10%, Argentina 6% in Sovjetska zveza 12%. Združene države imajo zelo težko nalogo in ne morejo storiti več. Evropa in druge države se morajo posluževati ostalih zalog, da bodo tako dosegle raznovesje. Hoover je izjavil, da je, preden je prišel do teh zaključkov, preučeval prehranjevalni položaj 17 držav. «Svetovna kriza predstavlja nekaj edinstvenega v vsbh krizah zgodovine — krizo z določenim koncem. Okoli 300 milijonov oseb je, ki živi na evropski celini od Sovjetske meje do Rokavskega preliva. Nekateri majhni narodi s skupnim številom okoli 40 milijonov prebivalcev imajo dovolj živil do prihodnje žetve. Od ostalih Evropcev je tretjina kmetov, ki je zmožea zadostiti svojim potrebam. Tako ostane več kot 170 milijonov, največji del teh živi v mestih io vaseh, od katerih se mora manj kot 10% oskrbovati s črnega trga ali pa jih preskrbujejo sorodniki na deželi. Ostane 150 milijonov, največji del teh pripada kategorijam oseb, ki imajo najmanjše zahteve, ki morajo računati na pošiljke preko morja, ako hočemo odstraniti veliko pomanjkanje.* Poročajo, da je Velika Britanija s ponudbo, da podeli 200.000 ton žita za olajšanje prehranjevalne krize, stavila dva pogoja: dobavila bo 100.000 ton žita, če bodo Združene države in Kanada zagotovile, da bodo nadomestile to količino. Dobavo ostalih 100.000 ton bi izvršili samo, če bi Združene države resnično kaj ukrenilo za zvišanje njihovega doprinosa. Menijo da 25% zmanjšanje porabe moke, ki so ga predlagale Združene države, nidovolj odločen ukrep, da nadomestijo primanjkljaj količine žita, katerega so se Združene države, ni dovolj odločen Iz verodostojnega vira so doznali v Washingtony, da bo tudi Kanada po vzgledu Združenih držav uvedla obvezno znižanje domače uporabe moke za 25%. Vendar bo omejila potrošnjo samo, ako bodo Združene države takej ustavile pošiljke v države, ki niso v kritičnem položaju. Kanadski minister za trgpvino Mackinnon je objav/il, da ima Kanada pred novo žetvijo samo 67 milijonov korcev žrta. 2a izvoz toda Izvozila fco, kolikor? j( bo mogoče da bi pomagala Evropi, N Predstavniki ameriškega ministrstva za poljedelstvo so naznanili, da Združene države in Kanada izdelujejo sporazum o novih ukrepih, da bi zvišali dobave živil, posebno pšenice obeh držav. To sta sklenili na zahtevo Velike Britanije, da bi ji dali zagotovila o popolnem nadomestilu njenih zalog pženice (200 tisoč ton), katere je pripravljena poslati potrebnim državam Evrope V razgovoru z dopisnikom glasila ‘delavske strank^ »El Laburista* je novi predsednik Peron izjavil, da bo njegova vlaua prispevala k prehrani lačnih' narodov. «Storil bom vse, kar je V moji moči — je rekel — da bi olajšal breme evropskih bratov. Če ne bo zadostovalo to, kar smo /.e določili, smo pripravljeni storiti vse, kar je mogoče, da bi dali še večji prispevek*. Po vesteh, ki jih je prejel visoki komisariat za prehrano o prispevku Sovjetske zveze pri izvajanju svetovnega prehranjevalnega na črta, zatrjujejo uradni krogi, da bo ta prispevala svoj delež k dobavam, kot vse ostale države pridelovalke, čini bodo znani izidi žetve v SSSR. Ocene za žetev so dobre. V Kubanu in Ukrajini, kjer je najbolj razvito pridelovanje žita, pomladanska setev dobro napreduje. Avstralija bo še nadalje ostala brez riža, ker bo oddala ves pridelek skupnemu zavezniškemu uradu za prehrano, To izjavo je podal avstralski ministrski predsednik Chifley, ki je na poti v London, da Preteklo je Ze precej časa, ko so Združeni narodi v Londonu zaključili svoje prvo zasedanje. Razpravljanje o političnih možnostih nove svetovne organizacije in predvidevanja o njenih praktičnih uspehih od takrat ni zamrlo. V angleških političnih krogih vneto poizkušajo povleči nauke iz londonskega zasedanja, pravi švicarski list »Die Tat*. Predvsem se sprašujejo, kaj bi morali napraviti, da bi povečali avtoriteto organizacije Združenih narodov in preskrbeli njenim sklepom večjo učinkovitost. Prva misel, o kateri vlada danes v Angliji precej splošno soglasje, bi bila odprava veta, ali vsaj nova razlaga veto klavzul, ki bi omejevala njih uporabo. Vendar so si po drugi strani v Londonu tudi na jasnem, da je ta zamisel več ali manj le teoretične narave. Ustanovne listine brez privoljenja Sovjetske zveze ne morejo spremeniti. Nekaj mora biti po izkušnjah prvega zasedanja neizpodbitno jasno: da sovjetskega pristanka na takšen predlog nikakor ne bo mogeče dobiti in da bodo Sovjeti nasprotno vztrajali na izrazito ekstenzivnem tolmačenju pravice veta. Razpravljanje o izgradnji organizacije Združenih narodov, ki izhaja iz zahteve po reviziji listine, je zaradi tega nujno prazno razpravljanje. Resnično realistični predlogi za okrepitev organizacije morajo torej hočeš nočeš izhajati iz statuta, ki je bil v San Franciscu sprejet kot osnovni zakon V tem pogledu postavljajo tukaj v ospredje predvsem eno vprašanje. Kako naj organizacija Združenih narodov zase mobilizira javno mnenje sveta? Dokler vsaka velesila vsako dejanje proti sebi (ali proti svejim satelitom) s pomočjo veta v Varnostnem svetu lahko onemogoči, je najvažnejše orožje Združenih narodov proti mogočnemu kršilcu miru moralnega značaja, če bi uspelo, da bi odločitvam Združenih narodov in njihovih organizacij dali prisilno moralno avtoriteto, bi po mnenju številnih Angležev veto v večini primerov zgubil ra svojem pomenu. Kot značilni primer občutijo v Londonu odločitev Angležev in Francozov v sirsko-libanonskem spornem vprašanju: cbe velesili sta se, kot je znano, izrekli pripravljeni, da po nasvetu Varnostnega sveta takoj stopita v pogledu izpraznitve obeh dežel v pogajanja z obema levantinskima državama, čeprav Svet tega priporočila zaradi sovjetske odklonitve formalno niti ni mogel sprejeti. Sovjetski veto so s tem praktično napravili brezpredmetnega. To velja vsekakor le pod enim pogojem: da so razprave Sveta in skupščin tudi v naprej — kot je bilo to v Londonu — popolnoma javne. Lord Cecil, veliki ustvarilec zamisli Društva narodov, imenuie to javno razpravljanje pri mednarodnih težkočah «velikl protistrup*. V članku, ki ga je objavil v marčni številki «Contemporary Review», prihaja na podlagi izidov londonskega zasedanja do zaključka, da je pri vprašanjih, katerih rešitev je odvisna od svetovnega mnenja, no pa od uporabe sredstev sile, obstoj pravice veta »brezpredmeten*. Ce bodo neizogibne nesporazume med velesilami o političnih vprašanjih, ki zadevajo splošna načela, javno iznašali v okviru organizacije Združenih narodov in če bo imela javnost dostop k razpravam državnikov, je po mnenja odločilnih londonskih krogov razpravam tudi omogočeno odločilno vplivati na svetovno men je, in to tudi v primeru, če ne pride do sklepa in morajo Združeni narodi pustiti, da kakšno vprašanje še plava. To vztrajanje na načelu javnega razpravljanja je treba vsekakor razlagati iz posebnih interesov Anglije: britanski imperij, ki stoji za svojima velikima svetovno ‘političnima partnerjema in soigralcema na čistili sredstvih moči, j® navezan na takšno mobilizacijo javnega mnenja tujine; v Londonu imajo vtis, da v splošnem (kljub nekaterim lepotnim napakam predvsem v indonezijski debati) na prvem zadevnem zasedanju organizacije Združenih narodov niso slabo odrezali. Občutni preobrat v korist Anglije v pogledu zadržanja ameriške javnosti, ki se je pokazal v teku debat organizacije Združenih narodov , je ena izmed najvažnejših praktičnih posledic prve glavne skupščine, ki je sploh ustvarila prvo predpostavko za novo smer ameriške zunanje politike, ki se je odražala v govorih Vandenberga in Byrnesa. Nad to neomejeno javnostjo razpravljanja vsi vsekakor niso enako navdušeni. Neki drugi državnik, ki ima enako kot lord Cecil bogate izkušnje iz Ženeve, je n. pr. bistveno kritičnejši: prejšnji španski zunanji minister Salvador de Mada-riaga prihaja v nadvse zanimivi razpravi v »Manchester Guardiaan* do zaključka, da je bila ženevska metoda občutljivejša in prožnejša. (Nadaljevanje prihodnjič) VELIKA NOC NA SLOVENSKEM VSAK LETNI CASJE ČUDOVITO DELO NARAVE. Z LETNIMI ČASI JE NAROD TESNO POVEZAL TUDI PRAZNIKE, KATERIH PROSLAVLJANJE JE RODILO OBIČAJE - ZAKLADNICO VSAKEGA NARODA.SEDANJOST VEŽEJO S PRETEKLOSTJO DIH PREDNIKOV SO; V NJIH SE IZ LETA V LETO PRERAJA DUŠA NAŠEGA NARODA. - TUDI VELIKA NOČ - PRAZNIK VSTAJENJA IN ŽIVLJENJA - JE RODILA SVOJE OBIČAJE. SLOVENCI SO SE JIH VEDNO TRDNO OKLEPALI. OD CVETNE NEDELJE Z OLJČNIMI VEJICAMI IN BUTARAMI. MIMO OBIČAJEV VELIKOČNE SREDE, ČETRTKA IN PETKA - PRIPRAVLJANJA BOŽJEGA GROBA, «STRAŠENJA BOGA«, ZAVEZOVANJA ZVONOV IN ((POLJUBLJANJA BOGA* - JE ENA SAMA VRSTA PESTRIH OBREDOV. POTEM PRIDE VELIKA SOBOTA, GLAVNI DAN VELIKONOČNEGA TEDNA.. V domačih opravilih in ljudskih običajih je velika sobota že vsa polna velikonočnega občutja. Na Koroškem in v Istri ji v spomin na starokrščansko dobo pravijo tudi «krstnica». Ze v zgodnjih jutranjih urah blagoslove pred cerkvijo ogenj. Za otroke je to vedno velik dogodek, Na Blokah sušijo gobo že tedne prej, da bi ss rajši vnela in tlela. Ko je ogenj blagoslovljen, stečejo otroci brž domov, ker pravijo, da dobi tisti, ki pride prvi na dom, največ pirhov. Na Spodnjem Koroškem v Črni je velika sobota veselje fantov. Sredi vasi že opolnoči (med petkom in soboto) zakurijo velik ogenj, za kar pripeljejo kar cel voz drv; če pa jih kesneje zmanjka, jih naberejo po vaških drvarnicah, sklicujoč se na stare nepisane pravice. Po blagoslovljeni ogenj pride iz vsake hiše kak fant z bukovo gobo, privezano na dolgi žici. V nekaterih krajih zakurijo ogenj iz »svetih stvari*. Na veliki petek zvečer pobere cerkovnik na pokopališču vse vence in stare, odstranjene križe ter jih znosi na kup pred cerkvena vrata, kjer na veliko soboto zjutraj vse skupaj zažge. Tudi na Koroškem se prične po blagoslovitvi velikonočnega ognja prava tekma, kdo bo z gobo prvi doma. Zakaj pri hiši, kjer bodo prvi dobili ogenj, bodo po stari ljudski vieri prvi poželi in »pravili letino pod streho. Na Gorenjskem okrog Škofje Loke pridejo po ogenj z gobami. V oddaljenih vaseh nosi gobo cerkovnik in njegovi pomočniki. Z blagoslovljenim ognjem zakurijo najprej .peči. Kmetje imajo toliko gob, kolikor Je njiv ln trav-rJkov. Na Breznici pri Škofiji Loki »odvežejo zvonove* tedaj, ko se vrnejo mefcnarji s podružnic z blagoslovljenim ognjem.; na podružnicah začno ob tej priliki zvoniti. Cerkovnik raznese ogenj po vsej soseski. Kmetje morajo v plačilo dati hlebec, bajtarji so tega oproščeni. Pri vsaki hiši že čakajo na ogenj in imajo pripravljeno gobo. Košček gobe dajo v peč, ostalo raznesejo po njivah ln travnikih. Kakor na Koroškem, tako skušajo ohraniti blagoslovljeni ogenj čim dlje tudi na Notranjakem ln Vipavskem, pa tudi na Dolenjskem ln v škofjeloških hribih. Na Belokranjskem pridejo na veliko soboto zjutraj po blagoslovljeni ogenj z lončki in kozicami. Gospodinje ga na to »hitajo* v peč, nekaj »živih plamenov* pa pošljejo v istem lončku svojim najboljšim znancem. V Drašičah prinese cerkovnik svečo. Ob blagoslovljenem ognju jo prižge in nese v svetilki v domačo vas. Ob tej sveči si prižigajo pri vsaki hiši «luči», to je po eno šibico, ki jo vržejo nato v peč z besedami: »Bog te prekriži sv. Florijan! Bog nas vari časnega in večnega ognja na duši in telesu!* Na Goriškem, na primer v Kobaridu, si skuhajo na veliko soboto le ob svetem ognju. Za ogenj daruje vsaka družina eno poleno. Doma zakurijo z novim ognjem, da bi bila hiša obvarovana nesrečnega ognj|a. V Gorici, pri Sv. Luciji, v Cerknem in Ostaležu hodijo po ogenj z gobami. Na Beneškem v Trčmunu prinesejo ljudje domov blagoslovljeno žerjavico in z njo zakurijo ogenj na Veliko noč. Na Štajerskem, na Dobrni pri Celju, gredo po blagoslovljeni ogenj z gobo možje in fantje, pa tudi žene in dekleta. Ko pridejo z gobo domov, pokadijo hišo, hlev in V3a gospodarska poslopja. V Celju pridejo po ogenj zjutraj otroci, ki gredo nato s tlečo gobo najprej domov, nato pa hodijo k znancem ter tam »blagoslavljajo* hišne prostore; deloma, posebno iz ubožnejših slojev, nosijo gobo po trgovinah, pokadijo, nato pa dobijo od gospodarja majhno nagrado. Okrog Laškega mora biti goba zelo velika in čim lepša. Ko pride »pobe* k gospodinji, jo takole pozdravi: »Dobro jutro, žeg-nan ogenj sem prinesel!* Majhen košček tleče gobo odščipnejo in nato na njivi zakurflo »trebežno*, to je vejevje in travinje, ki so ga otrebili s sadnega drevja in travnikov in zvozili na kup. V Slovenskih goricah in na Ptujskem polju ob blagoslovljenem velikonočnem ognju skuhajo velikonočne jedi in spečejo gibanice, ugasli ogorek gobe pa ponekod zataknejo za streho, da bi strela ne udarila v hišo. KO SE ZVONOVI VRNEJO IZ .RIMA K obredom velike sobote spada tudi prva jutranja velikonočna maša. Po dvodnevnem molku, se na veliko soboto spet »vrnejo iz Rima* zvonovi ln slovesno zadonijo. Na Koroškem, v Orni, Kotljah ln drugod fantje takrat prvič ustrelijo. V Rožu se ljudje, kjer koli bo, vržejo na tla ln se po njih valjajo, da bi jih, kot verujejo v Lešah, trebuh ne bolel. Ponekod ob tej priliki stresajo sadno drevje in polagajo med veje debele kamne, da bi bilo sadje bolj polno. Drugod gre kmetica v hlev in udari vaško govedo po hrbtu z brezovo palico, da bi krave laže telile in imele dosti mleka. Marsikje hitijo dekleta k vodi in se v njej umijejo, da bi bile bolj zale. Tudi v Istri, v Kortah, ko »odvežejo« zvonove in se spet oglasijo, verni ljudje padejo na tla in poljubijo zemljo. Med glorijo v cerkvi se umivajo, da ne bi dobili lišajev. Na Beneškem, v Trčmunu, si otroci umivajo noge, ko spet zadone zvonovi. Skoraj po vsem Goriškem imajo navade, da se na veliko soboto, ko prvič zazvoni, hitro umijejo. V Črničah pri Gorici se hite umivat vsi, ki niso v cerkvi, da ne pridejo »runi*, to so neki izpuščaji, ki se napravijo po vsem telesu. Veliko pomena dajejo prvemu velikosobotnemu zvonenju na Gorenjskem. Več ali manj verujejo povsod, da je voda, ki teče med slovesnim zvonenjem zvonov sve-ta, blagoslovljena voda. V Mengšu pohiti gospodinja med tem časom na potok po «žegnano» vodo. Ko pride družina iz cerkve domov, se vsi s to vodo umijejo. V Cerkljah pri Kranju menijo, da ima voda posebno moč in da obvaruj« človeka pred hrastami in garjami ter raznimi izpuščaji. Na Gorjah pri Bledu se med od- vezovanjem zvonov umivajo zato, da bi bili med letom varni pred nadležnimi muhami. V Stanežičah pri St. Vidu nad Ljubljano . ea močijo z vodo v ta namen, da bi t sto leto ne imeli peg. Umivanje je znano tudi po Dolenjskem, okrog Dobrega polja, Muljave, na Dobrovi pri Ljubljani in v Dobrunjah. Prvega zvonenja so svoje dni na Mestnem trgu v Ljubljani nestrpno čakale mesarice. Ko je zazvonil prvi zvon v stolnici, so bile na mah vse v jerbas pleče in klobase, cele korenine hrena, barvaha jajca,orehov ali meden kolač, pogačo ali vsaj beli strukeljc, vse skupaj pa pokrijejo s prav lepim belim pftičem, v katerega je uvezeno velikonočno jagnje. Vsak, ki mese k blagoslovu mora dati kak dar (pirh ali denar), da «žegna ne ukradejo«. V Mengšu ne3e jedila k blagoslovu običajno najstarejša dekla. Na Breznici je bila navada, da so fantje pomagali nesti jerbase dekletom. O gospodinji, ki pride prva z žegnom domov, pravijo v Cerkljah pri Kranju, da bo prva oplela proso. Dolenjci pripravijo obilen velikonočni žegen. V Dobrepoljski dolini speko kolač, ki ga okrasijo s testenimi okraski, kito cvetja in roglicami, ki kažejo kakšne sadeže. Dalje speko potice, skuhajo pleče, želodec, klobase, pirhe in pripravijo hren. Vse denejo v jerbas in preganejo z lepim prtom. Na Krki pri Stični-nese k blagoslovu tista domača hči, ki je že godna «za možu«, hribih na primer v šentruperskem okraju, nese. jo k blagoslovu kar moški, in sicer v koših. Na Dolenjskem je navada, da hoče biti vsako dekle, ki nese k blagoslovu, prva doma. Dekle, ki bo prva, upa, da se bo še tisto leto, poročila. V Zagorici pri Mirni peči mora vsak, ki pride z žegnom domov, postaviti jerbas na tla, zato, da ne uidejo čebele, kadar rojijo. Na Notranjskem je največja dobrota velikonočnega žegna «želodec». Nekoč so meso, pripravljeno za klobaše, natlačili v želodec, zdaj pa to meso natlačijo v mehur, pripravljen mehur nato stiskajo in sušijo, kuhajo* ter spet stisnejo. Imeti mora rdečo barvo in dišati mora kot »nagelj*. Poleg želodca pripravijo še gnjat, ,potico in hren. Vsaka teh stvari pomeni dogodek iz Kristusovega trpljenja. V samotnejših in oddaljenejših V8seh na Notranjskem ne nosijo velikonočnih jedi k blagoslovu, ampak jih postavijo v jerbas nadevane na velikonočno jutro na vse zgodaj na okno, ker pravijo, da daje sv. oče žegen čez ves svet. Prav lepo pripravijo ž:gen okoli Ljubljane, posebno skrbno pa ga pripravijo na Štajerskem. Gospodinja ima že od velikonočnega jutra polne roke dela. Okrog Radencev suši zunaj na plotu veliko krbulo (košaro), . v kateri bo «sneha» nesla k žegnu. Otroci barvajo rlmanice (pirhe) in pritiskajo nanje »malarije*, to so male podobice in jih s slino in drgnenjem s prstom spravljajo na pisanke. Oče odide na vrh po pija- PETER PAVEL RUBENS: SNEMANJE S KRIŽA Tako čo in hren, Čehi (fantje) pa nabijajo možnarje. Na Ptujskem polju denejo v košaro vse dobrote; v Sv. Andražu v Slo\(, goricah dajo v košaro k žegnu tudi semenje, zlasti bučno seme, v Dobrni pri Celju priložijo semensko koruzo, v Šmartnem ob Paki dajo otrobe, da jih na Veliko noč dajo nato blagoslovljene živini ter jih ob hudi uri skupaj z butarami zažigajo. Na levem bregu Drave pokrijejo jerbase z lepim prtom, ob stran pa zataknejo rožmarin. Da je tudi gospodar kaj udeležen pri pripravi ž?gna, mora tistemu, ki nese k žegnu, deti jerbas na glavo in ko se vrne, mora tega pomagati sneti spet z glave. V ptujski okolici, Spuhlju, so v prejšnjem stoletju nosili k blagoslovu moški v pisani narodni noši: v belih brgučah (širokih platnenih hlačah), žametastih proslikih (telov-nikih) in s svilenimi hadrcami (rutami) okrog vratu. Nesli so razo-glavi v belih, iz domačega platna narejenih «ručjakih» (nahrbtnikih), in sicer šel© na veliko nedeljo zjutraj k rani maši. Na Štajerskem žegnujejo na velike soboto popoldne pri vaških kapelicah in križih. Gospodar, pri čigar kapeli, vsako leto blagoslavljajo, pošlje jam svojega sina ali hlapca s kmečko kočijo po župnika. Ko pride župnik zabobnijo možnarji. Ko so košare z jedili blagoslovljene, tedaj hitijo domov. V Prekmurju pripravljajo «vu-zemski žegen* dva do tri dni. V pisane «kprblj.e», ki Jih rabijo samo za to priliko, drne gospodinja pojeg mesa tudi «počervino» (pod-črevino - slanina z mesom), re-menice (pirhe), hren in mlečno potico, b:l kruh - «vrtanek» (presmec), ki slovi kot prekmurska narodna jed. Remenke ali pisanice si po žegnu delijo v dar. V Beli krajini je velika sobota dan dela — namreč za gospodinje. Pripravljeni morajo biti vsi kruhi in pogače, meso in želodec. Pone- kod olupijo že na veliki petek za želodec čebule in ostržijo hrena ter obojo, ki so ga hranili od kolin za to posebno velikonočno jed. Vanj stolčejo tudi 30 do 50 jajc, pol zarebmika, hlebec «pogače», precej kosov slanine in «štupe». Otrokom dajo matere «krvajc* ali «povatičico» ali «ptico» iz jajčne lupine, iz katere nalašč za to izpihajo beljak in žutak* (rumenjak*). Belokranjci so tudi še vraževerni, vodo, v kateri kuhajo Jajca za blagoslov, ohranijo proti lišajem, lupine jajc, ki so jih skuhali za želodec, spravijo pod streho, češ kokoši bodo za to nesle doma. »Vuzemski (velikonočni) «žegen» nesejo k blagoslovu ponekod v soboto, drugod šele y nedeljo zjutraj. Na Goriškem, Primorskem in Beneškem imajo na veliko soboto dovolj dela, da opravijo vse potrebno za velikonočne praznike. Na Krasu in na Vipavskem se otroci najbolj vesele »meniha*. To je štručka, zvita v podobi otroka, namesto glave ima vdelan pirh. Ker ime štručka ovoje ali prav za prav povoje, Je .videti kakor kak menih. V južnem delu Istre, v Kortah, si pripravijo za velikonočni blagoslov poseben «končen kruh«, to je z oljem in dišavami vmesen kruh. Hleb je razdeljen na šest delov; gospodinja ga nese skupaj z nebarvanimi jajci k blagoslovu, toda ne v košari, amipak v «fsgotu», lepi ruti. Okrog Gorice, Ostaleza in Cerknega si velikonočni blagoslov ali «žegnanco» sestavijo iz kruha, jajc, mesa in hrena. Vse dajo v jerbas, ki ga pokrijejo z lepim prtom in okrasijo s cvetlicami. Na Tolminskem, pri Sv. Luciji ob Soči, denejo v košaro razen rahlega maslcnsga kruha, Kosa gnjati in nekaj jajc tudi soli ih otrobov za živino. S to «žegnico» hite dekleta po blagoslovu domov. Blagoslavljanje je po raznih krajih različno. V Gočah nad Vipavo nesejo k žegnu sela na veliko nedeljo zjutraj. V tržaški okolici, na primer v Skednju, speko za velikonočne praznike »pinco*, to je rahel bel kruh, vmesen s -samimi rumenjaki, sladkorjem in mlekom. Na Koroškem Imajo slovesno žsgnanje na veliko, soboto popoldne. Dobrote so pripravili žs na veliki četrtek; naj večji »šartelj* Jle za žegen in ima v premer tri četrt metra. Razen tega spečejo še z orehi nadevane štruce in «brate», ki so drug drugemu podobni ter prav tako nadevani z orehi. Ko blagoslavljajo jedila, pokajo mornarji. ZVONOVI NAZNANJAJO VSTAJENJE Na Koroškem je tudi običaj, da gospodar obdari svoje posle; vsak dobi kolaček, klobaso, meso in nekaj pisank. Na koroško - štajerski meji in v nekaterih krajih okoli Slovenj Gradca blagoslavlja duhovnik skoraj v vsaki hiši posebej. Poleg velikonočnih jedi razpostavijo ljudje po mizi in klopeh tudi pš:nico, rž, oves, krompir, jabolka, sploh razne pridelke, dalje volno in celo posode z mlekom. Zvonovi pojo pesem vstajenja. Ljudje v slovesni procesiji pospremijo vstalega Odrešenika. Na Koroškem imajo pred procesijo najprej slovesne «metnje», v Istri ob »majutinu*. »jutranjicah*, slovesno pritrkavajo. Na Dolenjskem spremljajo možakarji nebo v procesiji z »duplirji*. svetilkama na drogu. Na roko Zveličarja, ki ga nese kak veljaven možak, denejo prvo mladico vinska trte, da bo branil in varoval vinske gorice; to predvsem v vinorodnih krajih. Na Breznici pri Škofji Loki zažigajo ob priliki procesije bengalični ogenj, na Štajerskem pa zažar« kresovi. Vsepovsod med vstajenjem pokajo možnarji. Po Slovenskih goricah in po Ptujskem polju »frackajo* otroci z votlimi ključi in pločevinastimi škatlami, v katere denejo smodnika ali karbida. Cerkev dramatično ponazarja Kristusovo vstajenje z ognjem in V ta namen gori v cerkvi velikonočna sveča. Ljudstvo v znamenje velikonočne radosti zažiga kresove. Velikonočne kresove imajo skoraj vse obrobne slovenske pokrajine-' Koroška, Prekmurje, Bela Krajina in Zahodna Štajerska. Na Pohorju prižigajo ognje v podobi križa ali monstrance, na Ptujskem polju, zlasti pa v Slovenskih goricah, prižigajo »vuzemljice* ali «vuzemce», smolnate treske. • Na velikosobotni večer v Kostelu v Beli krajini prinese gospodar, preden družina leže spat, na mizo jarem, da se ne bi živina «zokaIa» (bodla) in da se ji med letom na bi pripetila kaka nesreča. Tudi nekaj storžev koruze pridene. Votel ključ mora biti na mizi, da bo vse varno pred tatovi. Vse to ostane na mizi do zore velikonočnega jutra. Na velikonočno nedeljo se po maši zbere vsa družina k mizi, da skupno poje velikonočni žegen. V Studenicah na Štajerskem mora vsak, preden sede k mizi, spiti nekaj požirkov mrzle vode. Se prej pa potresejo nekaj blagoslovljenih Iuščin pirhov okoli voglov, da bi tako preprečili k hiši dohod strupenih kač. Velikonočne jedi jedo na Štajerskem z lesenega skupnega krožnika, pa le z roko, ne z vilicami in nožem. V Prekmurju je miza za »viizem* pogrnjena z belo «stolnico». Oče ° ki so modro ali rdeče pobarvana« Najbolj iskano in cenjeno je najdrobnejše jajce, imenovano »petelinovo jace*. V Beli krajini povabijo na «ve- zamski ponedeljek* goste. Med darovi so »pisanice*, ki jih znajo prav imenitno pobarvati in okrasiti« Znani so belokranjski pirhi, ki jU* delajo z voskom. (Glej sliko). N» velikonočni ponedeljek prirejaj0 tudi razne zanimive igre: most, turn, kurji boj, rešetka itd. Na Dolenjskem In Gorenjskem hodijo na obiske in poskušat veli-kočne dobrote. Na Gorenjskem se ob tej priliki obdarujejo tudi z drugimi stvarmi, kakor z ruticami, vezenimi mehurji z® tobak itej. Na Goriškem poteka velikočni ponedeljek v «Pikanju pirhov*, Otroci se igr®)0 a pirhi na vasi U> jih »prlciljaJ0* ln »bijejo* z novci. Jeruzalem: pogled na mesto, v Duh iranskega petroleja m a k USA NUiMAir . nnunui SALDI AEABIJA.1777*] ZSSR [$ 1 lilif| . .. b=^4 vi n mm a .... fesa CA1AH .. F----- - 4 i SVETOVNE rezerve V. M/l. METR. ToN Jon Kimche jfe eden izmed najpomembnejših angleških novinarjev. Velika potovanja po Prednji Aziji so mu nudila priliko, da je temeljito preučil orientalska vprašanja. Med vojno se je posebno izkazal s svojimi sijajnimi političnimi članki. Danes je odgovorni sodelavec londonskega aObserverjai). Kimche govori perfektno več, jezikov. Po rodu je Švicar, rojen v Bazlu. Zelo nenavadno je, da ponovna ~ pri srcu socialna vpraSanja, ker pojava Aserbejdlana v ospredju svetovne politike ljudi preseneča. Ali more tako odddljena pokrajina pritegniti nase pozornost vsega sre-ta? Malokdo pa ve, da ima Aser-bejdzan vse, kar državo v dobrem ali slabem smislu besede lahko napravi za velesilo. Dve različni pokrajini imata isto ime Aserbejdian. Prva je sovjetska republika in s tem del Sovjetske »veze. Druga je perzijska provinca, podložna šahu in teheranski vladi. Ti dve pokrajini sta bolj bogati na petroleju, kot katero koli drugo ozemlje na svetu. Velikega dela Perzije poleg tega niti niso Se preiskali. Sovjetska zveza krije iz svoja južne province tri četrtine svoje Petrolejske potrebe. Ne glede na gospodarsko pomembnost teh pokrajin sta obe Provinci eno izmed treh najpomembnejših mostiič, ki vežejo vzhod in zahod. Poleg področja Sueškega kanala.. in Dardanel je transkavkaSko ozemlje — torej obe Gserbejdlanski provinci — področje, ki omogoča stik dveh velikih svetovnih kultur. V sovjetskem Aserbejdianu Sivi skoraj tri milijone ljudi. Perzijska Provinca jih ima le nekaj več, toda brez nje Perzija kot država ne bi mogla živeti. Perzijski Astrbejdžan ie srce države. Skoraj vsa živila Prihajajo s tega pomembnega ozemlja, od katerega Teheran ni odvisen samo v enem pogledu. Prebivalci glavnega mesta izvirajo iz severnih pokrajin. Vodilni državniki in politiki so večinoma iz Aserbejd-zana. Sedanji ministrski predsednik .tai?ani. Staneh je največji last-“o/nift nasadov na severu drža-in h °nd°nski P°slanik Taquizadeh lv*i ministrski predsednik Ibra-m Kakimi sta njegova rojaka. Aserbejdian pa j prijazen, toda odločen. Neki Anglež pravi, da je na konferencah že večkrat opazil, kako je zaprl oči, ko drugi govorijo! Ni spal, temveč je bil še prisebnejšl. Andrej Gromiko Je predstavnik novega sovjetskega človeka, kakršnega je ustvaril sovjetski režim. Izvežbali so ga kot uradnika, kar je vprav nasprotno od revolucionarja. Vse njegovo gledanje na svet je omejeno skoro izključno na Sovjetsko zvezo. Razlika med njim in sovjetskimi veleposlaniki, ki so še do nedavnega predstavljali Sovjetsko zvezo, je ogromna. Litvinov in drugi sovjetski diplomati so bili revoluciona ji in so bili vzgojeni v zahodni Evropi. kjer so živeli dolga1 leta v bc-gunslvu, kamor jih je pognalo nasilje In carska diktatura v njihovi domovini. Vzgojeni so bili v ozračju francoske revolucije ter »e borili za pravice človeka ter za bratstvo med vsemi narodi na svetu. Litvinov in ostali diplomati njegovega tipa so dobro poznali zahodni svet, ker so m.u pripadali. Z lahkoto so razumeli druge narode in tudi ti so jih razumeli. Novi diplomati pa pe razumejo zahodnega sveta in tudi zahodni svet jih ne pozna. Ti novi diplomati delujejo z veliko natančnostjo vi sposobno, stjo po navodilih lz Moskve. Razlika med novim in starim Litvinov bi lahko nastopil pred vsakim delavskim zborovanjem v Ameriki. Gromiko tega ne zna, toda zato je popolnoma doma, kadar se pogajft z višjimi uradniki ameriškega zunanjega ministrtva. Litvinov je dobro poznal delavske stavke in notranjost jetnišnic. Gromiko pa verjetno nagonsko misli, da so satvkujoči delavci uporniški saboterji in verjetno nima nobene simpatije do zapornikov. Gromiko prihaja na konference z velikim avtomobilom. Točen je, reden, ne smeje so in oblečen Je kot vsak drugi diplomatski predstav, nik. Toien uradnik Sovjetski delegat pri Združenih narodih nikoli ne sprejme zasebnega povabila na večerjo. Vedno je pil delu, ki ga opravlja z železno točnostjo. Nikci ne zanemari ali prekorači navodil. Svet še vedno dela napako in si predstavlja sodobne Sovjete, kakor je poznal Ruse iz ruske predrevolucijske literature, Dostojevskega ia Čehova. Mladi možje, ki so izšli iz sovjetske šole, niso več boemski idealisti. Vse njihovo življenje po- st" A meni disciplino. j ŽENSKI KOTIČEK Ve lika Poleg Božiča je nam Slovencem gotovo Velika noč največji praznik v letu. Morebiti je ie večji; ker poleg Vstajenja v cerkvi, praznujemo tudi vstajenje in prebujenje narave iz zimskega sna. Na veliki petek tzvelejo zvonove*, kakor pravijo ponekod, ali szvonovi so odšli v Rim*, kakor pravijo drugje, zato da na veliko soboto toliko lepSe in bolj svečano vabijo k prazničnemu razpoloženju. Velikonočni zvonovi so tudi v teh težkih časih ostali simbol ljubezni in sprave ter vzbuja njihovo pritrkavanje nežnejša čustva v človeških srcih ter željo po miru in sreči. Tudi vsaka dobra slovenska mati želi vzbuditi v srcih članov svoje družine občutek ugodja in sreče ki nam je vsem bil tako dobro znan v lepSih časih pred vojno, pa smo ga v zadnjih težkih letih skoraj pozabili. Ugodje pač ie ne more biti popolno, z moralne pa tudi z materialne strani ne. Zato mora gospodinja. poseči po sredstvih, ki primanjkljaje vsaj nekoliko nadomestijo. Ves teden so že gospodinje čistile, pospravljale in pripravljale hi-So za praznike. Vse je bteSčeče kakor novo, vendar je nekam pusto in prazno. Zato prinesite v sobe svežega cvetja in pomlad bo priila tudi v vat dom. Saj ni treba kupovati dragega cvetja, travniki in noc jflk mmmm modro, zeleno, rumeno ali drugo živo barvo, ali če imate dobrega risarja pri hiii, naj okrasi jajčka z lepimi narodnimi vzorčki, kakor «pirhe«. Okrogli konec že pobarvanega jajčka namažite z lepilom, ki ga pripravite iz črne moke in vode. ilalepite drobnega fižola ali graha, tako da bo jajce lahko stalo pokonci. V vsako dajte nekaj vijolic in drugih drobnih cvetk ter postavite pred krožnik vsakega člana družine ali gosta. Videli boste, kako bo ljubka domislica vsakogar razveselila. če ste spretni in imate več časa, lahko pripravite Se druga presenečenja. Na votlo umito jajce narišite ženski obraz, za lase lahko Vsem čitateljem in prijateljem želi prijetno in blagoslovljeno Veliko noč „glas zaveznikov- gozdovi so ga polni, pa tudi posebnih lončkov ni treba: navaden kozarec ali večji kozarec za marmelado bo prav tako in Se. bolj učinkova vsakega razveselila in praznično kot okraSena vaza. Lepo pogrnjena velikonočna miza, pa četudi na njej ne bo tako obilnega «fegna*, toliko pirhov in potio, kakor je to bilo nekoč, bo vsakega razveselila in praznično razpoloženje se bo polastilo vseh. Tudi otroci vam lahko pomagajo pri pripravljanju mize, delo jih bo zabavalo in zaposlilo, da vam ne bodo nagajali. Mizo pogrnite s svežim belim prtom, najboljšim porcelanom in najboljšim priborom. Ce boste postregli tudi z vinom, ga natočite v najboljše kozarce, ki jih imate pri hiSi. Da bo miza bolj pestra, vam bom povedala nekaj posrečenih do-mlslio. Ko boste pekli koldč za praznike, pazite, da jajčnih lupin ne boste popolnoma zdrobili. Odrobite lupino le na koničastem koncu in izpraznite vsebino. Lupine umijte v mlačni vodi in pobarvajte z rdečo, Britanska pomoč ZSSR 42t milijonov angleških funtov LONDON, IE. aprila. — Ministrski predsednik element Attlee je v spodnji zbornici izjavil, da je Velika Britanija dobavila Sovjetski zvezi od 1. oktobra 1941 do 30. marca. 1946, 5218 tankov, od tega 1355 iz Kanade. Nadalje je Velika Britanija dobavila 7411 letel, od katerih je bilo 3129 iz Združenih držav. Skupna vrednost vojaških dobav znaSa približno 308 milijonov angleških funtov. Velika Britanija je poleg tega Se dobavila surovine, živež, stroje, industrijske neprave in sanitetni material v vrednosti 120 milijonov angleških funtov. sSrečni sfno, da smo mogli nuditi naSim sovjetskim zaveznikom pomoč in prispevali k njihovi opremi ter jim pomagali v trdem boju proti skupnemu sovrcžniku». Na vprašanje, če so sovjetsko javnost obvestili v sovjetskem tisku in radiu o tih podatkih, je Attlee odgovoril,' da so odgovor, ki ga je dal Anthong Eden 1. maja 1944, obSirno objaviliv Dodal je, da so seveda v glavnem za to vprašanje pristojne sovjetske obisti. Laburistični poslanec Skeffington Lodge je nato predlagal, da bi te podatke oddajali v rednih prenosih radijske postaje BBC za Sovjetsko zvezo, «da bi naSi sovjetski zavezniki mogli boljSe presojati prrispevke vsakega zaveznika za skupno zmago. ((Attlee je zagotovil, da bo upošteval ta predlog. Tovarn* celuloze v Vidmu pri Krškem, ki so jo zgradili leta 1939 in je najbolj moderno urejena tovarna celuloze v Slovenji, je med okupacijo počivala skoraj 2 leti. Vzrok je bilo pomanjkanje celuloznega lesa. Pred 14 dnevi- je tovarna po dolgih obnovitvenih delih spet pričela obratovati. Tovarna je poslala papirnicam že prvi tovorni vagon celuloze. V Zrpuiah je ljudstvo zasulo tzv. «Rupnikovo črto*, ki so jo zgradili že leta 1940. Državno .podjetje »Gradis* je vaščanom za to delo začasno posodilo stroj za ravnanje. Stroj je v treh dneh izruval vso utrjeno črto, s čimer so prido*. bili 4 ha plodne zemlje. Lord Beaverbrook Ko je umrl lord Northcliffe, je lord Beaverbrook postal najvedji in najpomembnejši novifiar v Angliji. Rodil se je v Newvast!u v Kanadi. Njegov oče je bil prezbiterijan-ski duhovnik William Aitken. Sedanji lord Beaverbrook se je pisal najprej William Maxweil Aitken. Najprej je postal uspešen trgovec v Novem Brunsviku, nato je bil znan v vsej Kanadi in končno še v Angliji. Zgradil je mogočne dnevnike («Daily Exprešs», «Sunday Express» in »Evening Standard*). Leta 1917 je postal baron Beaverbrook in odtlej je večkrat bil angleški minister. uporabite ostanke črne, rjave, rde. če ali rumene volne, ki jo prilepite na vrhu. Trikotnik pisanega blaga zavežite kakor naglavno ruto in Mica se vam bo veselo nasmejala. Da bodo jajca stala, prilepite papirnat obod kot vrat in postavite na majhen lesen podstavek. Pet ali Sest taksnih Mick lahko postavite na sredino mize. Morebiti so vam bolj vleč Kitaj-čkit Izpraznite jajce tako, da naredite luknjo na obeh koncih in vsebino izpihate. Lupino pobarvajte z živo rumeno barvo, narišite Kitajčka s Siljastimi očmj — s tuSem — nekaj črt za lase in prilepite črno volneno nitko za kito — tako tudi pokrijete luknjo na vrhu jajca — pod nosom pa dve nitki za brke. Jajce položite na podstavek, ki ga izrežete iz lepenke ali trSega papirja. Gotovo imate Se sami kakSno posrečeno domislico. Spomnite se! S takSnimi malenkostmi lahko o-krasite velikonočno mizo in razveselite družino, da bo tudi v njih srcih Velika noč in bodo pozabili na vsakdanje težave. Največji list na svetu Lord Beaverbrook je lastnik največjega lista na svetu — «Daily Expressa», ki izhaja vsak dan v 3,400.000 izvodih. Tiskajo ga istočasno v treh mestih,1 Londonu, Manchestru in Glasgowu. Tako pokrije Anglijo. Škotsko in Wales. To dejstvo, da ga tiskajo na treh krajih tesno naseljene Anglije, je povzročilo, da Je «Daily Express» večji list kot «New York Daily», ki je največji dnevnik v Ameriki, z 2,300.000 Izvodi na dan. Ker Je «Dailk Express itako razširjen v Veliki Britaniji, imajo tudi najveejega lista članki, ki jih redno piše lord Beaverbrook, velik pomen in Se večji vpliv. Zanimiv je njegov odnošaj do ameriškega posojila, ki naj bi ga Velika Britanija sprejela vendar pa naj, bi zadržala preferencialne tarife za imperij. Lord Beaverbrook je bil minister v Churchillovi vladi od 1940 do 1942. V Angliji velja za enega izmed vodilnih konservativnih politikov. GOSPODARSTVO II Nizozemska poročevalska agencija javlja, da je mogoče pričakovati na otoku Javi dober pridelek riža, ki bo zadostil potrebe tega leta. Iz ponošene moževe ali očetove obleke sl lahko naredite to ljubko pomladansko krilo z Jopičem. To obleko lahko nosite kakor kostum z bluzo pa tudi zapeto, kakor vidite na naši sli-' ki. Poživite jo lahko ( z belim ovratnikom \ iz pike ja ali pravega platna — ki je za pranje najpri-kladnejše ali pa z živo pisano ovratno ruto. Ker iz moških hlač ne bi prišlo krilo z gubami, Je najboljše, da ga naredite v štirih, nekoliko zvončasto rezanih delih. V teku je prenos Industrijskega materiala iz Nemčije na račun vojne odškodnine Sovjetom, in sicer na podlagi potsdamskega sporazuma. Sovjetska zveza bo sprejela zdaj prvi delež, dva kompresorja iz ladjedelnic Deschimag, kesneje pa še naprave treh drugih velikih nemških Industrijskih objektov, katere so poslali v Bremen, da jih bodo naložili na ladje. Indijska vlada je ponudila Burmi 11 milijonov metrov bombažnega blaga kot predujem k določeni vsoti do konca leta 1946 z namenom, da bi pokrili nujno potrebo oblačil v deželi za časa monsumov. IZ SLOVENIJE Neki delavec piše v »Ljudski pravic!*, da Je že često ob čltanju raznih razglasov, člankov in brošur razmišljal, kaj pomenijo vas neštete kratice, ki jih zdaj tako pogosto uporabljajo. Mnenja je, da je Uporaba kratic zavzela tak obseg, da ni več mogoče zasledovati njihovega pomena, kar poenostavitvi dela gotovo ni v prid. Predlaga, naj bi upodabljali le tiste kratice, ki so vsem znane, pri uporabi ostalih naj pa v pripisu pojasnijo njihov pomen. TRST MOŽ, KI JE Z VŽIGALICAMI VDRL V BLAGAJNO Mladina lz Ljubljane popravlja cesto Trata-Virmaše. Nedavno se je nedeljskega prostovoljnega dela na tej cevstl udeležilo 293 g.mnazij-cev iz Ljubljane. Sirili so cesto, izkopavali material, dovažali kamenje in skale In jih zlagali ob cesti. Skupno so opravili 1668 brezplačnih delovnih ur. Federalni zavarovalni zavod Slovenije je nedavno Imel izredni občni zbor, ki se ga je udeležilo 225 delgatov in ki ga je vodil ravnatelj tega zavoda dr. Dermastja- Na sporedu je bila edina točka dnevnega reda — priključitev zavarovalnega zavoda Slovenije v državni zavod za zavarovanje in pozavaro-vanje. Ta predlog so delegatje soglasno sprejeli. Nočni stražnik v uradih tvrdke SAIMA v ulici Galattl 22 je včeraj ob pol treh zjutraj iznenada zaslišal korake. Zdelo se mu je nenavadno, kajti neznanec bi mogel pri-t. v urade samo skozi sedem vrat, ki so bila vsa zaklenjena. Toda iz gornjega nadstropja so prihajali glasovi in šum predmetov, ki Jih nekdo postavlja na tla. Stražnik je pokličal na pomoč drugega stražnika in čez nekaj časa sta opazila tri neznance, ki so zapuščali poslopje. Enega sta aretirala. . V prostoru, kjer je bila blagajna, so našlj veliko število najrazličnejših predmetov, ki služijo za odpiranje blagajn. Nekatere priprave sp imele nenavadne oblike. V blagajni so zlikovci naredili že štiri luknje, skozi katere so videli debele svežnje bankovcev. Ravnatelj družbe je povedal, da je bilo v blagajni 750.000 lir v bankovcih in 2,300.000 lir v čekih. Na policiji so v neznancu spoznali starega zločinca Edoarda Zoratti-ja, ki mu pravijo tudi «E1 Mago*. Star je 55 let, po poklicu mehanik, in to izvrsten mehanik, ki se prav dobro spozna, kako je treba odpirati blagajne. «E1 Mago* je leta 1943 vlomil v blagajno japonskega konzulata v Trstu ter našel v blagajni lepo vso- ta 1 milijon Ur. Toda Zoratti je v družbi večkrat kaznovanega Trampuža do jutra štel denar kar na licu mesta, kjer ga je našla po-spravljalka sob, ki Je poklicala policijo. Pozneje so ga odpeljali na delo v Nemčijo, kjer se je v neki tovarni vžigalic seznanil z nekim Francozom, ki ga je naučil najbolj priljubljenih pariških načinov za vlamljanje v blagajne. V nemški tovarni so imeli staro blagajno. Nekega dne je Zoratti dejal pazniku: »Stavim svoje kosilo za vaše cigarete, da bom v pol* vre odprl blagajno s sedmimi vžigalicami!* Nemec mu ni verjel, sprejel je stavo in Jo tudi izgubil! Po zlomu Nemčije se je Zoratti vrnil v Trst. Ubožen Je, vendar se preživlja s ponarejanjem ključev. Njegova želja je bila, da bi se mu posrečil milijonski plen, potem bi šel v pokoj. Naredil je načrt, kako bo vlomil v blagajno tvrdke SAI-KA. Blagajna je zavarovana s sedmimi vrati ln sedmimi ključi. Vseh sedem ključavnic pregledujejo nočni stražarji vsako poldrugo uro, Zato je moral Zoratti med obhodom stražnikov z voskom jemati odtise ključavnic Vn je več dni Izdeloval ključe. Zdaj so ga ujeli. »Smolo imam*, je dejal, ko so ga peljali v zapor. ŠKOFOVE ČESTITKE Neki dopisnik VZN je obiskal N. E. tržaškega Škofa, ki je ob tej1 priliki na vse naslovil prisrčne če- * stitke. Poudaril je, naj bi pomeni-. la Velika noč poziv k poboljSanju. g, Podal je tudi primero med zadnjo j in sedanjo Veliko nočjo. j y Spomnil je, kako so ljudje prt- j teklo leto živeli pod nekakšno moro; po verskih obredih so se vsi, ki so se jih v velikem Številu udeležili, povrnili v zaklonišča; mogoče z mislijo na boljSo bodočnost, o, vendar v strahu pred uničenjem, ki je divjalo. Zdaj, je dejal mons. Santin, Se nismo dosegli boljSe bodočnosti, a vendar, kakSna razliko s preteklim letom. Zeljo po miru, stremljenje po poboljSanju, ki je v vseh, sliSimo in vidimo v stiku s cerkvijo in gotovo bodo ljudje dosegli jasnost' in umtrjenje duS, ako bodo kakor Kristus umorili v sebi nizke strasti, ki so v vsakomur. «Samo tako — ie zaključil monsignor Santin — bomo ustvarili boljSi svet«. N. E. Škof je poslal svoje čestitke tudi zaveznikom, ki so daleč od svojih družin. i GORICA Na Češkem je še vedno veliko pomanjkanje vagonov, čeprav jih je v prometu že 46 tisoč. Ministrstvo za promet je zaradi tega odločbo, da morajo material za obnovo v oddaljenost do 50 km prevažati samo s tovornimi avtomobili- Velika Britanija ima trenotno zaposlenih pri poljedelskih delih 110.000 nemških in 35.000 italijanskih vojnih ujetnikov. Do konca tega leta bodo zvišali število nemških poljedelskih delavcev na 200.000 mož. Rudarski urad Združenih držav j a naznanil, da so dobavile repu- Posebnč senat Vrhovnega sodišča LRS je obsodil Blažiča Josipa, trgovca in posestnika v Mirni zaradi prikrivanja racioniranega blaga in napačne prijave na 8 let odvzema svobode s pr.s. delom, na izgubo drž. in polit pravic za 4 leta po prestani kazni; njegovo ženo Marijo pa na 6 let izgube svobode s pris. delom in na izgubo pravic z* 6 let, obema so tudi zaplenili vse premoženje. Trgovca Kerta Mirka iz Prevalj, ki je prikril okoli 10.000 m manufakturnega blaga so obsodili na 6 let odvzema prostosti s pris.' delom, 3 letno Izgubo pravic /ter na zaplembo vsega premoženja. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička je razpravljala o vojnem dobičku .naslednjih Ljubljančanov: Marinšek Ivan in Marija, mesarja in gostilna, Prečna ul.; Raček Franc ln Marija, gostilna, Bohoričeva c; Maček Ivan, slaščičarna, Pražarkova ul.; Valentinčič Franja, bufet, Tyrševac. Britanska poročevalska služba v Nemčiji Je javila, da bo poslala Ve-l ka Britanija na ameriško področje Nemčije živila v zameno za les. Bavarska bo dobavila 75 odstotkov lc-sa. Nove pričeske Žene ljubijo ispremembe in če si na morejo prlvoSCiti velikih izpre-memb v garderobi, »1 jih pač izmislijo drugod. Tako v Angliji, kakor Ameriki lahko opažate nove vrste pričesk, ki se gledalcu na prvi mah zde, kakor da bi pr',Sle iz stare Kitajske. Lasje so zbrani v velikih kodrih na vrhu glave, kar daje Zenskemu obrazu posebno nežnost. V prvem trenotku se vam bo gotovo zd-Jo jako čudno, ker smo navajeni gledati dekleta in Žene z dolgimi kodri ali gladkimi lasmi, ki jim padajo na ramena. Nova pričeska doživlja seveda različne izpremembe. Nekatere pričvrstijo kodre z venčkom umetnega cvetja, druge z Živobarvnimi trakovi, umetnimi kitami in podobnim. Lepa je seveda le, če se podaja obrazu, ker bi drugače ljudje lahko mislili, da ste si jih počesali na vrh glave le zato, da si jih v kopeli ne bi zmočili. Goveje srce nareZitg na tanke rezine. Na olju opražite strt strok česna, česen odstranite in vsujte narezano srce 'v vroče olje ter opraiite pri močnem plamenu od obeh strani. Cfez nekaj časa dodajte dve umiti in pretlačeni sardelici ali sardelno pašteto. Odstranite kozico z ognja in začinite srce poprom, soljo ter Žlico nasekljanega peteršilja in nekaj kapljami limoninega soka. Praktični nasveti Za kuharice Svinjska ali telečja jetra lahko za izpremembo pripravite na sledeči način: Narežite jetra na srednje velike kose, vsak kos nabodite na zobotrebeo (če lahko dobite mreno, ovljte vsak košček posebej in ob vsaki strani tanko rezino prepečenca ter lovorjev list). Opražite na vroči masti ali olju. Likanje barZuna je neprijetno in z vročim likalnikom lahko blago tudi pokvarite, da postane lisasto. Zato je dobro, te si zapomnite, kako je treba likati. Razpnite blago na marmornato ploSčo m gladite z vročim likalnikom. Vročina likalnika potegne vlago iz marmorja. blago potegne vlago nase, postane mehko ter ga lahko lepo zlikate. Ce Želite blagu odvzeti barvo, ga razpnite nad čebrom, polnim vrele vode. Tekočino za odvzetje barve kapljajte vedno na isto mesto. Počakajte eno minuto, da bo blago vpilo madeZ, ki je nastal, nato pa splaknite blago v tekoči vodi. Ne jezite in mučite se po nepotrebnem, če ne morete dobiti zamaška iz steklenice. Namočite cunjo v vreli vodi in drgnite vrat steklenice. Drgnjenje in vroča voda segrejeta vrat steklenice, da .ve razSiri in boste z lahkoto potegnili zamaSek iz steklenice. Višji uradniki «Export lmport banke* v Združenih državah so potrdili, da je Turčija zaprosila za posojHo 500 milijonov dolarjev. Finančno pomoč bi Turčija rabila za Izvedbo načrta o Industrijski obnovi. V Romuniji predvidevajo dober pridelek žita, čeprav so bila predvidevanja slabša, v kolikor se to ne naša na donavsko kotlino ln Transilvanijo. Iz neuradnih poročil sledi, da Je bila žitna letina 1945 za 50 odstotkov manjša od normalne ln da potrebuje Romunija BO tisoč ton žita za svojo porabo do prihodnje letine. bilke Južne Amerike Združenim fi ržavam med vojno ves potrebni surovi petrolej in druge rudnine, ki s.v potrebne za vojno proizvodnjo, in sicer: boksit, antimon, arzenl-kov oksid, blsmut In kremenčev kristal. Ameriški Rdeči krz zbira kot del načrta za pomoč Finski ln Norveški 5 milijonov dolarjev. Finski ln norveški otroci dobivajo od 1. aprila dalje 250 gr mleka na dan. ZANIMIVOSTI Ameriške radijske postaje so na obletnico smrti predsednika Roosevelta oddajale odlomke iz njegovih govorov pod naslovom «Sestanek z usodo«, ki so ga povzeli po izjavi, ki jo je dal Roosevelt, ko so ga drugič izvolili za predsednika. Tedaj je rekel: sTa ameriški rod ima sestanek z usodo«. Prezldij slov. nar. osvob. sveta je izdal zakon o upravni razdelitvi LR Slovenje. Nova upravna razdelitev je bila potrebna zaradi novih upravnih, gospodarskih In političnih nalog v obnovi in izgradnji države. LR Slovenija je razdeljena v okrožja, okraje in kraje. Okrožij je 5, okrajev pa 27. Zakon prinaša velike spremembe pri razdelitvi okrajev v kraja. Dosedanje majhne kraje združuje v večje osnove upravne enote. Na ta nac.n je iz nekdanjih preko 1500 krajev nastalo 523 krajev ln 16 mestnih črti (v ^Ljubljani ln Mariboru). . v ponedeljek je odpeljal prvi vlak na novozgrajeni progi Moskva-Tiflis, ki so jo označili kot eno izmed najlepiih železniških prog na svetu. Časniki med velikonočnimi prazniki Ob priliki velikonočnih praznikov bodo izšli časniki v naslednjem redu: v soboto 20. in nedelo 21. bodo izšli časniki kot obi-l čajno; na velikonočni ponedeljek ne bo izšel noben časnik; v torek 23. bodo izšli samo opoldnevniki. Amerika v Trstu Prebivalstvo tega področja, ki ga zanimajo Združene države — In koga ne zanimajo — bo imelo priliko, da bo samo videlo, kako žive na oni strani Atlantika. Danes zvečer bo v umetniški galeriji v drevoredu XX. septembra otvorjena razstava, kl bo prikazovala vse glavne strani živi j ena v Združenih državah. Predhodni pogled na razstavo je pokazal, da nima na sebi ničesar muzejsko temačnega. Pestro barvani zemljevidi kažejo, kako so Združene države zrastle iz angleške kolonije v današnji mogočni narod. Lahko vidite obširni poljedelski' pas, Industrijska področja, kako je porazdeljeno prebivalstvo in številne rase, kl so ga Izoblikovale. Ustroj vlade, kl se zdi včasl Evropcu nenavaden, je jasno razložen s preprostimi diagrami, kl natančno kažejo funkcije predsednika v odnosu do Kongresa. Med vsem pa je gotovo najbolj zanimiva serija zares lepih fotografij, na katerih je umetnost kamere zajela dobra poznane kraje in prizore: od Emptre State Buildinga v Nev Yorku do mahagonijevih orjakov v Kaliforniji. Nikomur, ki ga zanima življenje v svetu, življenje v Združenih državah ne sme ostati uganka. Razstava, kl so jo skrbno in z dobrimi domisleki pripravljali tri mesece, pove več kot kopica knjig.'Od otvoritve dalje (danes zvečer) bo razstava odprta vsak dan do 10. maja od 10. do 12. ln od 16. do 20. ure. Da bo zanimanje še večjei so obiskovalci vabljeni, da izpolnijo vprašalno polo, kl se nanaša na razstave; zmagovalci bodo dobili nagrade v obliki koncertnih vstopnic. Velikonočna procesija Katedrala sv. Just Velikonočna procesija iz katedra-sv. Justa bo danes ob 18.30 uri. Jutri, na velikonočno nedeljo, bo ob 10. uri škofova ponttfikalna masa s papeškim blagoslovom. Pontifikalno maso bo prenašal radio. Avtomobilska nesreča Včeraj sta okoli 16. ure pri De-, vinu trčila dva avtomobila. Prvi, te žak «Alfa Romeo*, je prihajal iz Trsta proti Tržiču, drugi, «Ford», je vozil tudi v isti smeri. Nesreča se je zgodila, ko je hotel manjši avtomobil prehiteti večjega. Pri trčenju so bile težje ranjene naslednje osebe: Gino Butto (29 let) iz Palmanove, ki je vozil avto «Ford», njegov sopotnik Giuseppe Zanettl (37 let) iz Torre Viscosa, ter šofer »Alfa Romea* Franc Grisovič Reke. Ranjenec na ulici Zavezniški vojaki so včeraj pozno popoldne našli na ulici Miramare neznanca, ki je ležal v mlakuži krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za 47 letnega Federica Civardija s ceste del Friuli 459. Imel, je težke Kane na glavi in po trebuhu. Niso se ugotovili, ali so poškodbe morda posledica avtomobilske nesreče. Komisija za čiščenje Komisija za čiščenje javnih uslužbencev bo imela v soboto 27. april* ob 9.30 url Javno sejo, na kateri bodo razpravljali o zopetnem sprejemu v službo ali ugovorih naslednjih oseb: Rinalda Vinotta, Enrica Maurft, Agostina Lafrona, Luiga Vetrugn* Luigia Miania, Luciana Delmarc* Anselma Miania, Erilda Fortun* Vittoria Traverse in Alda Bocchis* Avtobusi med prazniki Ob prilik velikonočnih praznikov bodo v nedeljo in ponedeljek ukinili ves avtobusni promet, razen nedeljskega avtobusa v Milan. Mestna avtobusna služba bo poslovala red- Nista se vrnila Dne 17. t. m. je odšel od doma 13 letni Franco Santoaiannl iz ulice Rigutti 33. Dne 5. t. m. je zapustila svoje stanovanje 29 letna Antonia Salvini iz ulice Buonar-iroti 22. Niti prvi niti druga se doslej še nista vrnila Salvinijeva je visoke postave, bitka, plavolasa, modrooka in nosi škotsko krilo Avtobusni promet državnih železnic Tršt Meatre V torek dne 23. t. m. »e bo začel pomožni avtobusni promet med Trstom in Mestre, da tako olajšajo prevelik naval na vlake. Avtobusno službo bodo vzdrževale dr žavne železnice. Dnevno bo po eno potovanje v vsako smer, in sicer tako, da bodo imeli avtobusi zvezo z vlakom. odhaja, oz. prihaja Milana. Vozila bosta dva avtobusa, ki bosta lahko sprejela po 52 oseb Odhod iz Trsta: 12,45; prihod Mestre: 16; odhod iz Mestre: 19; prihod v Trst (trg pred postajo): 22.15. Vozni listki pri blagajni glavnem kolodvoru* Cena lir 350 za običajno vožnjo. Ne veljajo poPu sti ali brezplačne vožnje, ki so voljene na železnici. RADIO Sobota, 20. aprila 17 orkester RAF; 17.45 tržašk' kvartet; 18.30 delavska ura; simfonična glasba (pložče, slov.)! 19.15 »Letošnja Velika noč* predavanje v slovenščini; 19.30 oddaja ** konec tedna: Izlet po Primorski. 20.30 prenos iz gledališča «Verdi»' 23.20 nočno zabavišče. Nedelja, 21. aprila 7 glasba za dobro jutro; 7.15 P°" ro£ila v slovi; 7.30 poročila V ital' 7.50 glasba za dobro jutro; 10 Prje"| nos maše iz Sv. Justa; 12.15 pridiga v slov.; 12.30 kmetijsko predavanje (slov.); 12.45 poročila v slov..j 13 poročila v ital.; 13.30 opern* glasba; 15.20 otroška oddaja (slov-J’ 16 radijska kronika nogometn tekme; 16.30 pestra glasba; 17-*, med Dolomiti; 18 pregled tisk*. 18.15 plesna glasba'; 18-45 sportn poročila; 19 mladinski zbor iz zovice (slov); 19.20 predavanje , telesni vzgoji (slov.); 19.30 Chopin; klavirski koncert v e-molu (slovJ' 20 poročila v slov.; 20.15 poročila ital.; 20.10 pesmi in ritmi; 20.* športna poročila; 21 simfonični ko cert; 22.30 večerna glasba; -zadnje vesti v ital.; 23.10 zadn) vesti v slov.; 23.20 nočno zabav šče do 24. ure. Ponedeljek, 22. aprila 7 glasba za dobro jutro; 7.15 P ročila«y slov.; 7 30 poročila v itaj 7.50 pestra jutranja glasba; 11| pesmi; 11.45 univerza po radiu; , glasba za vas; 12.30 predavanje ročTla, v itab;013.20 pestra glasb*; ital.; 17 pevs^ ženska ura Ol°v.); 19.20 slovenj •ženska ura narodne pesmi na ploščah; pf.ter koncertni, spored 2( portal* v slov.; 20.15 poročila < Ital..; 20.30 glasbeni _ ehod; predavanje v ital.; 21.15'simfoh koncert; 22.30 radijska igra v 1»*' 23 zadnje vesti v Ital.; 23.15 zadM .vesti v slov.; 23.25 nočno zabavi* do 24. ure. „ J Gledališče Fenlce Danes zveča: in Jutri v nedeljo ob 20. uri izredni predstavi Puccinijeve opere «Madame Butterfly» s topranistko Atsuko Ito. Kdor oglašuje, ta napreduje pri m ozniBUr'Brdnik Izdaja A. I- . . ------ P. G. WODEHOUSE 9. NOVINAR PSMITH ' > VI HIŠE UBOŽCEV Spremeniti tednik popolnoma od prve do zadnje strani ni malenkost. Odpustitev vsega uredništva »Lagodnih trenotkov* je povzročila praznino, ki je ni bilo lahko napolniti; čas je že bil, da bi list izšel, toda predvidevali so, da bo praznina ostala praznina vsaj do prihodnje številke. Zato so se morali člani novega ravnateljstva zadovoljiti, da so dali na vidnem mestu natiskati na vsako stran naslednje besede; »Pozor! Pozori! Pozor!!! C‘tajte na koncu stra-n!!!!!!» Na koncu strani so nato dali natisniti: »Prihodnji teden! C.tajte uvodnik!!* Skupno so sestavili zabeljeni uvodnik, v katerem so obvestili čitatelje, da bodo Izvedli preosnovo, ki bo tednik popolnoma spremenila. To je bilo skoraj do pičice Psmithovo delo. »Prijatelj Jackson*, je Psmlth dejal Mlkeu nekega večera, ko sta se napotila, da sl po Iščeta novo stanovanje. »Zdi se mi, da sem našel svoj pravi posel. Ce dobro premislim, pridem do spoznanja, da bi tudi v trgovini ali v Industriji lahko dobro uspel; in če' bi si bil izbral takšen posel, bi bil zdaj prav gotovo kak finančni ve-1-kaš. Toda nekaj ml je šepetalo v ušesih, tudi za časa moje slave pri Novi Azijski Banki; pravilo mi je: mnoga vrata so ti odprta za tvoje delovanje. Mišim, da sem trenotno našel posel, katerega mi je namenila usoda. Končno imam prostor pred seboj, svoboden sem, da se gibljem, kot mi ugaja; kaj smo prav za prav brez svobode? Podjarmljene živine, ki v mlinu n-eljemo moko. Prav lepi so nekateri odstavki v uvodniku; posebno tisti, kl se začenja: »Lagodnih trenotkov* ni mogoče ugonobiti. Prav *v5cč mi je; prave točke se dotika. Kri svobodnega in neodvisnega ljudstva bi moral biti, ta- ko da bi ljudje sedeč v skupinah na stopnicah našega uredništva morali čakati na prihodnjo številko. »Prav, naša prihodnja številka*, jo vprašal Mike. »Misliš, da jo bosta sama sestavila, ti in Wind-»or?». »Ne. Zdi se, da pozna prijatelj Wlndsor pogumne dečke, ki so reporterji v drugih časnikih in ki hi zelo radi za malenkostno plačo sodelovali pri našem tedniku*. «Kaj mi poveš o Luell? Kako-se-imenuje in o vseh drugih? Kako so sprejeli to stvar?*. *Do zdaj tega še ne moremo vedeti. Pisma, s katerimi smo jih z Jasnimi besedami oprostili sodelovanja, smo šele včeraj oddali; toda, kaj nas briga, če Jih zdaj boli trebuh? Ne smemo dovoliti, da bi jim kazen odpustili*. Mike Je prasnil v smeh. »Nikoli še nisem slišal kaj takšnega!* je vzkliknil. «Vesel sem, da list'ni moj; in za vaju je sreča, da je v tem trenotku lastnik v Evropi*. Psmith ga je žalostno ln presenečeno pogledal. «Ne razumem te, prijatelj Jackson! Ali misliš reči, da ne delamo v korist lastnika? Cez nekaj časa o finančnem uspehu novega podjetja. Prepevajoč bo zvečer odhajal v hotel. Njegov veseli smeh bo v Karlovih Varih postal tradicionalen in tujci ga bodo obiskovali, kot da bi bil nenavadno čudo. Dvomil bo edino, ali naj svoj denar vloži v banko, ali naj ga drži pri sebl v košarah. Veliko podjetje smo Povzeli na svoje rame, prijate j ao son. Le počakaj do prihodnje številke*. , »In ravnatelj? Mislim, da bo s peno na ustih pritekel nazaj, ko bo videl prvo številko*. ♦Vprašal sem prijatelja Windsor-ja m dobil zagotovilo, da se s te strani ne smemo bati. Na srečo se mora prijatelj Wilberfloss — ker se prav VVilberfloss imenuje — med počitnicami popolnoma odreči vsakemu delu, ker mu je tako ukazal zdravnik. Prijazni doktor, ki je dodobra spoznal, kakšen kvaren vpliv Je imelo na bolnika čitanke starih »Lagodnih trenotkov*, mu je dobesedno ukazal, da ne sme do vrnitve prebirati lista*. »Toda kaj bo z vami, ko se bo vrnil?*. »Prav gotovo bo takrat list tako uspešen, da bo lastnik moral sam priznat}, da je njegov ustroj bil napačen in bo našega brez ugovora bo lastnik lahko sam prepričal sprejel. Do takrat, prijajtelj Jack- son, bi ti rad Povedal še nekaj: 2di mi. da sva se izgubila. V našem navdušenem razgovarjanju go naši koraki izgubili pravo smer. Kje sva zdaj? feog ve, kje sva. Lahko pa tl rečem, da ne bi rad stanoval v tem kraju*. »Poglej In prečitaj ime ulice, ki je napisano nad lučjo na drugi strani*. »Kreniva torej tja. Poglejva... Ah! Pleasant Street! Nič manj: Prijetna ulica! Meninp, da je prebrisana glava, ki je to ulico krstila s takšnim imenom, imela humoristično žilico*. Kraj je bil res ostuden. Nekatere newyorške ulice imajo svojevrstni značaj; na svetu je malo podobnih. Visoke stavbe ln ozke ulice povečujejo njihove nesnago.‘Vsi slabi vonji, vsi hrušči, ki so tako številni in različni, se združijo in postanejo še močnejši. Kupi umazanih cunj, ki »e sušijo na lestvicah, ki služijo v primeru požara in ki se imenujejo »firescapes*, povzročajo potrtost. Pomanjkljivost odprtega prostora je prav v teh krajih moči dodobra spoznati. Zdi se, da v stanovanjih živijo človeške sardine. V ubožnejših področjih je zmešnjava še večja, Pamilli in Mike sta si utirala pot med skupinami umazanih otrok, ki Jjflt jjl' so zapirali ulico in so mrgoleli, da bi jih bilo na tisoče. »Ubogi otroci!* je vzkliknil ke. «Strašno mora biti živeti takšnih luknjah!*. f Psmith ni spregovoril besed'* Zamišljen je gledal temne *taV , Iti so se na obeh straneh uti dvigale k nebu. V nižjih hadstr15?, jih in v pritličjih ja bilo v-^ prazne in temne sobe. Vsekako* najboljšim stanovanj^ TU*10 zraka in svetlobe spadale k najboljšim stanovanj*'1'!, ker so imele okna odprta na in so iz ulice dobivale vsaj )|r toda o notra^ ali teh stanovanj je bilo zelo t* ustvariti si pravo podobo. te|i »Rad bi vedel, kdo je lastnik . biš», je končno' spregovoril »Mislim, da bi bilo treba v«e „i razrušiti, ne pa popravljati. bilo slabo, če bi z lučjo «Lag trenotkov*, o kateri sva prav govorila, posvetili v to temo*. ^ Sla sta še nekaj korakov n*P nakar »e je Psmith ustavil. # »Odkritosrčno ti povem, <>* ^ mi ta kraj naravnost studi*. ie jal. »Vsekakor moram vsaj za notek pogledati v notranjost ^ hiš. Morda bo kakšnega ga najemnika najino vsiljeV motilo in naju bo kratkomnio dil; toda morava poizkusiti*- ; (Nadaljevanje prihod«)