GLASILO
KOLEKTIVA
JARŠE
SEPTEMBER 1956 CENA DIN 10'— ST. 9 — V.
Borba za prestiž
se avgusta 80 se člani OPO INDUPLATI na deli0™ po‘govorili 0 dveh vprašanjih: o predvidenem ma na r°konstruikciji našega podjetja in o medna-dnem vprašanju »Suez«.
Tov. Marolt je razložil navzočim članom predvi-eno rekonstrukcijo našega podjetja kot je bila le-ta e v prejšnji številki našega Konoplana v posebni pri-°gi opisana. V zadnjem času so nastale pri analizi Predvidenih del nekatere spremembe, s katerimi je seznanil navzoče.
Podrobnosti o tej razlagi najdete, kot že navedeno, v Prejšnji številki Konoplana. Navzoče je zanimalo še vPrašanje, po ikaterem priorititnem redu se bo pričelo gradnj°, nakar je odgovoril tov. Marolt: kot prvo e ,bo zgradilo novo kotlarno. Ta je obnovitve najbolj Po rebna. Sledi prizidava novega dela tkalnice, nakar e prestavi stroje na novo mesto. Kot tretji pridejo na vrsto vsi prostori v I. nadstropju in kot zadnje ostali stroji oplemenilnice, ki so predvideni za Premestitev (munga, kalander). Ko bodo vsi predvi-
deni proizvodni prostori zasedni, se prične z gradnjo novih prostorov za administracijo in upravo.
O zunanji politiki je seznanil člane OPO z vprašanjem Sueza tov. Krašovec, član okrajne partijske organizacije.
Sueški problem je samo faza razvoja dogodkov, ki se razvijajo v duhu osamosvojitve kolonialnih narodov. Edinstvena pri tem vprašanju je bila izjava vseh arabskih dežela, da so pripravljene nuditi Egiptu kakršno koli pomoč, če bi bilo to potrebno. Tem bolj je zato nedvomno, da povratka v staro ne bo. Naprednim silam je danes pohod v boljše — svobodno življenje zasiguran, ker so sile dovolj močne.
Zato je vprašanje Sueza samo vprašanje prestiža.
In Sueško vprašanje se ne da rešiti z vojno.
V zunanji politiki se nadalje opaža nadaljnja normalizacija odnosov z vzhodnimi deželami. Nadvlade ni več. Vedno znova in znova se v krogih vzhodnih vlad poudarja pravilnost politike jugoslovanske vlade. Zato so tudi rehabilitacije obsojenih oseb na dnevnem redu.
Trgovina in mi!
je	^ spregovoril nekaj o naši trgovini, katera
mBf.anes predmet širokih razprav v kolektivu z utečeno in neutemeljeno kritiko, v k ta^.a trgovina je registrirana 'kot vsaka druga, ateri se oskrbujemo z življenjskimi potrebščinami, Ur| ,,rner°dajnih oblastvenih forumih. Z ozirom na tr„ ,e> ki so trenutno v veljavi, bi morala biti naša govma v istem odnosu do potrošnikov kot so ostale. Prek °bratovanja bi moral biti prav tako isti, to je odi v celega dneva (obratovalni čas je predpisan z okom Zbora proizvajalcev OLO Ljubljana-okolica, v nilger za vse trgovine enako). Potemtakem ima vstop kak ? irgov'no vsak državljan in lahko zahteva blago, akršno prodajamo danes samo našim članom delov-nega 'kolektiva.
j Omenjene predpise zaenkrat ne upoštevamo zato, ter •	možnost ustreči članom našega kolektiva,
se lrnamo obratovalni čas kakor sledi: ob torkih prodaja samo za člane našega kolektiva, medtem dv V pet®k odprta trgovina tudi za ostale. Prva a torka v mesecu je trgovina odprta od 12. do in ^re’ (tru2a dva torka v mesecu pa od 14. do 16. ure, dPiSlCer zat°> da imajo možnost nakupa tudi tisti, ki a-k> samo dopoldne (teh je ca. 150). haš torek’ ko se prodaja blago samo za člane nit'683 kolektiva, trgovina ni dostopna niti svojcem sr, * zunanjim kupcem, temveč izključno osebam, ki 80 zaposlene pri nas.
Ostanki na kilograme, za katere je med našimi člani največ zanimanja, bodo na razpolago približno 4 kg letno vsakemu našemu zaposlenemu, predvsem zato, ‘ker smo podaljšali dosedanjo mero od 1 do 2 metra. Izven obratovalnega časa, ki je določen za prodajo, ista ne bo dovoljena. Toliko o trgovini, sedaj pa še nekaj o nas samih.
Na podlagi zgoraj opisanega lahko razvidimo, da je v količini poskrbljeno v zadostni meri za člane našega kolektiva. Razen artiklov, pri katerih ne nastajajo napake kot n. pr. platno za rjuhe, bo možen nakup v takem obsegu, kot ga družine članov našega kolektiva potrebujejo. Zato ni vzroka, da že ob 8. uri zjutraj stojijo vrste pred trgovino, čeprav se prodaja prične šele ob 2. uri. Nikakega vzroka tudi ni, da posamezniki nergajo in negodujejo, če določenega blaga ne dobijo takoj, še manj pa, da pride do nekulturnih izpadov s strani posameznikov. Če pogledamo pobliže posameznike, ki imajo največ pripomb na račun trgovine, vidimo, da se za tem govoričenjem skrivajo sumljivi interesi, povečini verjetnost preprodaje. V interesu kolektiva je, da sami kontroliramo ljudi, ki hočejo izkoristiti situacijo v trgovini za sebične namene, ter da take energično razkrinkamo. Upoštevati je treba, da pri tisočih ljudeh, kolikor šteje naš kolektiv, nastajajo najrazličnejše težnje, predlogi, zahteve itd. ter da vsem tisočim res ne bo možno nikdar ustreči. Zavedajmo pa se, če sg bomo držali
obratovalnega časa in reda v trgovini, kupci kakor prodajalci, bomo vedno ustregli večini, kar pa je tudi naš namen.
K. M.
Opomba uredništva:
Uredništvo Konoplana dodaja k gornjemu članku sledeče: zvedeli smo, da je pred kratkim neka tuja oseba kupovala nakazila za kg ostanke od naših
delavk. Tak način izkoriščanja naših delavcev na eni strani, na drugi strani pa take člane kolektiva, ki svoje kupone prodajajo, najostreje grajamo in obsojamo ter ibomo vsak posamezen primer imenoma objavili v našem Konoplanu, a upravi podjetja predlagali za najostrejšo kazen.
Ne smemo dopustiti, da bi nekaj posameznikov blatilo poštenost Članov našega kolektiva.
Urednik
Naši uspehi v I. polletju 1956 v dinarjih
Ugotoviti moramo, da naši uspehi v prvem polletju niso bili najboljši, vendar ne po naši krivdi. Izpada proizvodnje, ki smo ga utrpeli v I. tromesečju, zaradi pomanjkanja električnega toka, do konca polletja nismo mogli nadoknaditi.
V primerjavi s finančnim planom smo dosegli v prvem polletju:
Pregled v 000 din	Planirano za I. polletje	Doseženo v I. polletju	%
proizvodnja po lastni ceni	699 629	668 232	95,5
prodaja po prodajni ceni	1 241 112	952 942	76,8
bruto dobiček		230 000	173 468	75,4
sklad za prosto razpolago	10 000	7 828	78,3
višek plač iz dobička .	.	6 151	4 427	72
del dobička za premije	3 170	2 281	72
Slab odstotek doseganja planirane vrednosti v prodaji je pripisati predvsem temu, da smo izdelovali v
I.	polletju tkanine v drugačnem asortimentu, kot pa smo predvidevali. Predvsem smo izdelali manj (samo 67 % planiranih) bombažnih tkanin, ki sicer zaradi visokega obdavčenja močno zvišujejo prodajno ceno. Isto vidimo tudi iz izpolnitve plana prometnega davka, ki je bil konec polletja dosežen samo 58,4 %.
Doseženi dobiček smo ostvarili izraženo v 000 din:
v tkalnici........................ 147	220
v predilnici....................... 17	743
ostalo ............................. 8	505
Obračunano na enoto proizvodnje pride povprečno v tkalnici din 84.— dobička na 1 m tkanine ali din 274 600.— dobička na enega zaposlenega v tkalnici, vključno pripravljalnico in oplemenilnico. Na enega zaposlenega v predilnici pa pride din 51000.— dobička, odnosno din 50.— dobička na 1 kg preje. Pri tem je treba upoštevati, da pri preji ne planiramo dobička in da izvira doseženi v celoti iz znižanja lastne cene. Ta bi bil lahko višji, če ne bi bili primorani predelovati finančno negativne linizirane konoplje.
Doseženi dobiček je bil po predpisih o delitvi dohodka in predpisih družbenega plana za leto 1956, razdeljen sledeče:
zvezni davek od dobička .... din 86 733 901.— izdatki za boleznine, loč. življenje,
štipendije...................din	544	786,—
prispevek v rezervni sklad .	.	.	din	5	494	896.—
za odplačilo dolgoročnih kreditov	.	din	9	732	582.—
za plače in premije iz dobička s soc.
zav. in stanovanj, prispevkom din 10 062 360.— za družbeni investicijski sklad in
proračunski delež okraja .	. din 30 595 563.—
za sklad za prosto razpolaganje
podjetja .........................din	7	828	435.—
ostanek dobička za zvezni proračun	din	22	475	278.—
skupni doseženi dobiček
din 173 467 801.—
V prvem polletju smo skupno izplačali plač po tarifnem pravilniku v znesku din 49 692 774.—. Povprečna plača za celotno podjetje je znašala na uro din 43.09 ali din 8963.— povprečno mesečno na zaposlenega, računajoč polno zaposlenost 208 ur. V polletju doseženi višek plač iz dobička je bil po sklepu delavskega sveta že razdeljen, medtem ko se sredstva premij razdeljujejo v okviru premijskega pravilnika. Povprečno je bilo zaposlenih v prvem polletju 1058 oseb.
Za investicije in investicijska popravila je bilo porabljenih din 9417 583.— in to predvsem za remont obratov, adaptacijo ambulante, fluorescenčno razsvetljavo in razni inventar, med drugim tudi rentgenski aparat za ambulanto.
Kreditov za finansiranje obratnih sredstev je imelo podjetje konec polletja v višini din 625910 000.— kar je zadoščalo za kritje razpoložljivih zalog surovin, materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov, ni pa bilo še zadostno za plačevanje dobaviteljev v predpisanem osemdnevnem roku, ker tudi naši dolžniki niso plačevali računov pravočasno.
Proračunska disciplina je ibila v redu in so bile vse naše proračunske obveznosti poravnane.
Upamo, da bomo v drugem polletju lahko pokazali boljše uspehe, če nas ne bo zopet prizadela kakšna nepredvidena ovira, kot nas je v začetku leta.
Dr. J. F.
Kako smo delali v mesecu juliju 1956
Količinsko je bil plan izpolnjen sledeče:
predilnica ................................100	%
tkalnica...................................104	%
gasilske cevi............................76,5	%
oprti (nismo delali)
Po votkih je bil plan izpolnjen s 104 %.
Izpolnjevanje norm v mesecu juliju je bilo sledeče:
predilnica .	.
tkalnica . . oplemenilnica tiskarna . .
111,5 % delalo v normi 266 delavcev
104.3	% delalo v normi 331 delavcev
107.4	% delalo v normi 65 delavcev 106 % delalo v normi 16 delavcev
Povprečno doseganje norm je bilo 107,4 % in je skupno delalo v normi 678 delavcev.
Konec julija je bilo zaposlenih delavcev in uslužbencev 1042 in 23 vajencev.
Kolektivni dopust se je začel 23. julija, ko smo vse oddelke ustavili, razen oplemenilnice in kotlarne ter pomožne delavnice. V času kolektivnega dopusta so se izvršila remontna dela, čiščenje strojev itd-Z rednim delom je začela predilnica in tkalnica 7. avgusta, dočim je oplemenilnica začela teden dni kasneje, ker še nismo imeli vode v Mlinščici.
Drugih zastojev zaradi pomanjkanja električne energije ali premoga v mesecu juliju ni bilo.
Nekatere zanimivosti iz tarifnega pravilnika
(Nadaljevanje)
Člen 12.
, Norma se sme revidirati pred potekom 6-mesečne Qobe le v primeru, če so za to dani objektivni razlogi, n- pr. sprememba tehnološkega procesa, izpopolnitev strojnega parka, sprememba surovin, izprememba organizacije proizvodnje in podobno, ali pa, da gospodarska organizacija prejme pismeno odločbo komisije za plače v gospodarstvu z nalogo, da pristopi k reviziji norm. Po uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij mora direktor uvesti postopek za revizijo norm, če ugotovi, da so razmerja, ki hh določa tarifni pravilnik ali družbeni plan omajana zaradi nerealnosti norm.
Člen 14.
Vse delovne norme morajo biti takoj po »prejemu ® strani komisije razmnožene in razobešene v oddelkih, tJer se bodo uporabljale.
3 X 14 dni
Upravni odbor je zasedal 23. VIII. 1956 in naj-Prej obravnaval problem zaloge preje, ki je močno darastla. Vzrok temu je povečana produkcija in zajetni plan, po katerem bi tkalnica vso to prejo po-rabila. Ker so se pa zahteve trga spremenile, se je •Parala tudi proizvodnja preusmeriti, zato so se pa nakopičile neke vrste preje, ki ne gredo v promet, emveč samo bremenijo naša obratna sredstva.
Naj bomo storili z odvišno prejo? Deloma se bo DrH°l na *zdelav0 finejših artiklov, nekaj se bo pa P odalo, v kolikor bo to možno. Da se odvisna preja ne bi še nadalje kopičila, se bo zmanjšala produk-cUa z ukinitvijo 3. izmene v predpredilnici, razen »Uilov«. s tem v zvezi se bo zmanjšalo delo tudi v mokri predilnici.
Pri vsem tem je pa nastalo najtežje vprašanje: aJ z odvečno delovno silo? Kolikor je le možno, bo Prevzela tkalnica, ostalo bo pa treba odpustiti.
UO je razpravljal nato o drugih zadevah.
Na predlog tov. Zabukovca se zadolži tehnično naj takoj uvede kvalitetni prevzem preje ra klasifrkacijo surovin v predilnici. Nabavijo naj se znobarvne etikete za označbo preje. S prevzeto prejo , morajo dnevno prevzeti tudi listki o preizkusu. Ta-°J naj se pristopi k organizaciji preizkuševališča.
, Iz Nemčije se nam obeta ca. 300 ton lanu, za kar °mo lahko odstopili kučino, katere imamo 600 ton
Člen 15.
V primeru, da se med delom na posameznih delovnih mestih za krajši čas (nekaj ur ali dni) izpre-mene delovni pogoji (material, stroji itd.), je naloga mojstra, da obvesti obratovodjo, ki ukrene potrebno.
Člen 17.
Akordne postavke se izračunajo tako, da se plača za 8 ur razdeli z delovno normo za tisto delovno mesto za 8 ur. Tako dobljena plača predstavlja akordno postavko za enoto izdelka.
Delavec, ki dela v normi in tri mesece zaporedoma doseže normo samo 95 %, naj se premesti na drugo delovno mesto. Ako na novem delovnem mestu zopet dosega normo samo 95 %, se ga premesti na tretje delovno mesto. Ce se to ponovi in da dosega na tretjem delovnem mestu ponovno v dobi treh mesecev samo 95 % norme, se ga odpusti.
dopusta!!!
na zalogi. Ponudila se nam je tudi prilika za izvoz 10 000 m cerad mesečno.
Tov. Mavko poroča, da poteka prodaja komersnih artiklov zadovoljivo. Zaradi še boljše prodaje, je treba pri brisačah menjavati vzorce, barve, bordure in kvaliteto. Take spremembe ugodno vplivajo na kupca.
Pri nabavljanju tekstilnih utenzilij so pogosti zastoji. Za zboljšanje organizacije nabave bo prihodnji teden sestanek, na katerem se bo določil način naročanja. Takoj se pa naroči 100 parov ščitnih čolničkov.
Na podlagi naročila revizijske komisije, se je prvenstveno obravnavalo poročilo o vzdrževanju, katero predlaga normiranje mazanje strojev, urnik mazanja in čiščenja strojev, uvedbo strojnih kartonov z vsemi podatki o strojih, nastavitev strojnega inšpektorja itd. O vsem tem se bo še razpravljalo pred DS.
Tov. Deržič sproži vprašanje letnega remonta in predlaga, da se remont izvede postopoma. V bodoče naj bi se remont izvedel postopoma po redu: predilnica, tkalnica, oplemenilnica. Tako bi remont trajal za vsak obrat 2 tedna, kar bi bilo skupno 6 tednov. Pri remontu naj se preide na sistem nadomeščanja z novimi deli in naj se opušča varjenje starih delov.
Na koncu je UO razpravljal in odločal o nekaterih manjših tekočih zadevah.
Kaj je z redukcijo delovne sile?
n , No je UO sklenil, da se preneha s proizvodnjo Zvk . vrst Preje, katera ne gre v promet in s tem v ak?Z*’ se °dPusfi odvišna delovna sila, se je sestal ktiv Zveze komunistov na izredno sejo, da pretrese
10 vprašanje.
Načelno so vsi proti vsakemu odpuščanju in to Prašanje bi se dalo urediti tudi na ta način, da hi odvečna delovna sila iz predilnice zaposlila v tkal-la*hLZ uvedbo 3- izmene na onih artiklih, ‘ki gredo z ; k°i° v prodajo. Tu so pa zopet po sredi druge ob-zrn Vne zapreke. Povečano produkcijo tkalnice ne n °.re pripravljalnica niti oplemenjevalnica. Nabava Dr h str°iev za povečanje pripravljalnice je pa zopet ^ oblem za sebe, katerega že dalj časa rešujemo in 8ar rešitev ni odvisna samo od nas.
Po vsestranski izmenjavi mnenj posameznih članov, ki zastopajo različna gledišča glede gospodarskih interesov tovarne na eni strani in glede na položaj prizadetih na drugi strani, se je prišlo do zaključkov: — Po mednarodni konvenciji moramo ukiniti nočno delo za ženske in ne bi bilo primerno, da bi uvajali 3. izmeno tam, kjer je do sedaj ni, namesto, da bi jo že sedaj ukinili tam, kjer že je.
—• Delovno silo moramo na splošno reducirati zaradi ukinitve tretje izmene in prvi korak k temu naj bi bila redukcija v predilnici, katero nam narekuje gospodarska situacija.
— Pri izbiri ljudi za odpust naj se poleg interesov tovarne upošteva tudi to, da prizadeti ne bo ostal brez sredstev za življenje.
42 jih je
Na svoji 8. redni seji je izvršni odbor sindikalne podružnice razpravljal v sredo, 28. avgusta, o dveh važnih stvareh in to o proslavi 20-letnice velike tekstilne stavke, ki je bila v Kranju in o drugi točki razno, katera je zajemala vsa ostala vprašanja.
Zaradi važnosti posameznih vprašanj se je prvo obravnavala točka razno.
Najvažnejše vprašanje pod to točko je bilo vsekakor vprašanje odvišne delovne sile, ki je nastala v predilnici. Ta pojav sicer ni nov oziroma ni prišel nepričakovano, toda na osnovi konvencije o delu, katero je podpisala tudi naša država, se ukine nočno delo za žene in to v našem primeru v predpredilnici. Bil bi še čas, da se k temu pristopi, toda velike zaloge preje v skladišču, katere bremenijo naša obratna sredstva, govorijo za to, da se že sedaj pristopi k izvajanju tega sklepa, ki bo pozitivno vplival na vse ostale.
Tako se razbremeni 42 delovnih moči, doslej zaposlenih v predilnici. Kam s to delovno silo — je bilo vprašanje, 'ki ga naj pomaga rešiti sindikalni izvršni odbor. Predlog, da se zanje poišče delo v sosednjih tovarnah, kakor je bilo to občasno primer s tovarno Toko v Domžalah, je bil ugodno sprejet. Toda delovnih mest trenutno ni prostih, ljudje pa so že sedaj brez zaposlitve.
Zato je bil izvršni svet mnenja, da:
1.	se odpusti od dela vse one (izmed prizadetih), ki se lahko preživljajo doma s poljedelstvom (imajo posestvo). Torej niso zaradi brezposelnosti socialno ogroženi.
2.	15 ljudi se takoj premesti v tkalnico, ki rabi novo delovno silo.
3.	Osebe, katerim bi se nakazalo novo delo in tega ne bi sprejele, se brez zaščite odpusti.
4.	Za vse ostale je treba najti najboljšo rešitev, ki ne bi nikogar socialno ogrožala. Zato je treba pred odpustitvijo pregledati socialni položaj vsakega posameznega zaposlenega in šele nato izreči mnenje o odpustu.
K temu zadnjemu sklepu se je prišlo na osnovi poročila, 'ki ga je podal tov. Šmon. Spredaj navedene odloke bo tudi zastopal izvršni odbor sindikalne podružnice napram delavskemu svetu in upravi podjetja Induplati, kakor tudi na KSS v Domžalah.
Nadalje je bilo sprejeto mnenje o zadostnem številu avtovoznikov (šoferjev) v našem podjetju. Na že izdani razpis se naj ne sprejme nikogar v službo.
je delavski svet INDUPLATI v četrtek, 30. avgusta, sprejel vrsto sklepov, ki so bistvene važnosti za nadaljnji procvit našega podjetja. Tako je bil po referatu tehničnega vodje podjetja tov. Rebernika okvirno sprejet plan dela za leto 1957 s pripombo, da se vnesejo v istega popravki, kadar bi se pojavili novi momenti ali okoliščine. Ta predlog je bil sprejet po precej dolgi debati, katero so vodili tehniki med seboj glede umestnosti postavitve plana, dokler niso poznani osnovni pogoji (material in potrebe tržišča) za sestavo realnega plana. Finančni vodja dr. Jerovec Franc je k temu pripomnil, da je vsekakor treba sprejeti proizvodni plan, na katerega se bo izdelal finančni plan podjetja, ki je edini važni moment za nas same kakor za forume, katerim smo podrejeni.
Nadalje je predsednik DS tov. Kunc Božo poročal o vsebini zapisnika, katerega je sestavila najeta komisija v našem podjetju in se nanaša na strojni park in vodne, parne in električne instalacije. Poročilo je precej obširno ter je pozornosti vreden med drugim predlog komisije o postavitvi »strojnega inšpektorja«,
preveč
Glede dodatnih kuponov za nabavo kg ostankov je podano mnenje, da naj zaenkrat vsi upravičenci dvignejo dodeljeni kontingent ter se bo šele nato razpravljalo o upravičenosti prošenj za dodatne kupone za one, ki imajo 3 otroke in več.
Izvršni odbor sindikalne podružnice ponovno apelira na pristojne osebe, da se upokoji Komer Angela, snažilka v predilnici. Istočasno graja neprimerno vedenje na socialni zavod povabljenih prič, ki so podajale različne izjave o trajanju zaposlenosti imenovane.
O taborjenju je podal poročilo tov. Smon. Iz poročila je razvidno, da je taborjenje potekalo v redu (podrobneje najdeš v posebnem članku v Konoplanu), vendar je priporočati zvišanje cene prehrane na račun večjih obrokov hrane (malice). Nadalje se priporoča uvedbo plačanja hrane za vse prijavljene osebe. Tov. Šmon je grajal obnašanje tabornic Š. I. in M. P.
Koča na Mali planini je dobila poleg upravnice še upravnika, ki je v obnašanju zelo domač, kar se najostreje obsoja ter priporoča uvedbo učinkovitejše kontrole. S takojšnjo veljavnostjo se uvedejo dovolilnice za nočevanje, 'katere izdaja tov. Šmon poimensko vsakemu prosilcu z navedbo trajanja. Takoj je treba tudi prepovedati vsako posojanje dek in ležalnih stolov osebam v drugih »bajtah« na planini. Za neupoštevanje tega in ostalih odlokov se materialno kaznuje upravnico naše koče na Mali planini.
Pod prvo točko se je obravnavalo vprašanje organizacije izleta na zborovanje v Kranj ob priliki 20-letnice velike tekstilne stavke, 'kateri na čelu je bil tov. Leskošek-Luka. Izvršni odbor predvideva, da se bo udeležilo te proslave okoli 200 ljudi iz našega kolektiva. Doslej je prijavljenih 156 oseb.
Istočasno bo izšla kronologija te stavke. Podružnica Induplati je naročila 4 izvode te kronologije.
Na koncu se je obravnavalo še stanovanjsko vprašanje, nakar je bilo danih nekaj opazk, ki grajajo predvsem delo sedanje stanovanjske komisije. Izvršni odbor sindikalne podružnice Induplati predlaga zatorej zamenjavo članov stanovanjske komisije.
S tem pa ni rečeno, da bodo prosilci za stanovanja prišli sedaj hitreje do stanovanj, ker stanovanj ni in jih tudi v bodoče ne bo zadosti na razpolago.
Otmar
zasedanju
katerega naloga bi bila evidenčno voditi podatke o vsakem posameznem stroju ter skrbeti za mazanje in čiščenje istih.
Pod 3. točko je na povabilo predsednika DS tov. Marolt Stane članom DS obrazložil načrt za rekonstrukcijo podjetja. Pripomb ni bilo razen dvomov, da se bo to v doglednem času izvedlo. Predvideni stroški za to delo bi znašali nekako 540 milijonov dinarjev (od tega 250 milijonov za zgraditev nove kotlarne, ki je v skrajno slabem stanju).
Zaradi vedno ostrejšega kurza glede kvalitete izdelkov, je predsednik DS na predlog UO predlagal uvedbo naslednjih novih delovnih mest v našem podjetju:
1. Mesto vodje preizkuševališča. Inženir kemije s 7-letno prakso, katerega naloga bi bila delati razne kontrole na naših surovinah, ki jih predelujemo v tkanine oziroma s katerimi oplemenjujemo tkanine. Nadalje bi vršil kontrolo oziroma ugotavljal vzroke tekočih napak na naših izdelkih in vršil kontrolo nad gotovo robo. Težkoča za to delovno mesto je samo
Prostor, v katerem bi bili vsi potrebni aparati. Plača od 19 000—23 000 din.
2. Mesto strojnega inšpektorja. Strojni tehnik konkretno tov. Marolt Stane. Njegove naloge so omenjene ze v drugem odstavku. Plača od 16 000—18 000 din.
„ 3- Mesto pomočnika obratovodje oplemenilnice. Inženir kemije s prakso, katerega naloga bi bila voditi eno izmeno v oplemenilnici ter se uvesti v delo naše oplemenilnice ter se tako pripraviti za vodjo tega oddelka, kadar bo šel sedanji obratovodja ing. Sazonov v Pokoj. Plača od 19 000—23 000 din.
4. Mesto vodje za uvozno-izvozne posle. Diplomiran ekonomist s prakso na tem področju, oziroma ga J,e Podjetje pripravljeno štipendirati na posebnem oddelku fakultete za zunanjo trgovino v Beogradu za epo leto in pol. V kolikor bi tega ne bilo moč izvesti, or se ga sčasoma uvedlo v delo, za kar bi že takoj razbremenili dr. Jerovca, ki točasno vodi te posle. plača od 18 000—20 000 din.
Delavski svet je potrdil uvedbo novih delovnih mest brez pridržka. V nadaljevanju je predsednik
Predlagal DS naj potrdi naslednje štipendije za srednje- in visokostrokovne delavce in nameščence: za dva slušatelja na kemični fakulteti, oddelek tekstil, za dva barvarja s srednjetehnično tekstilno šolo, za dva tkalca s sredn j etehnično tekstilno šolo, za enega trojnega tehnika, za dva slušatelja na ekonomski akulteti in za enega slušatelja na juridični fakulteti.
Ti štipendisti bi po šolanju zasedli vodilna mesta Podjetju ter tako zasedli izpraznjena mesta, ko bodo sti sedanji vodilni uslužbenci v pokoj.
Predlog je bil soglasno sprejet.
. V stanovanjskem vprašanju se je tov. Kunc dotaknil kot prvo prošnje tov. Globevnikove, ki je v Podjetju zaposlena že od leta 1947. DS je imenovani odobril stanovanje (prazno sobo), ko le-to izprazne t°v. Sirola Jožefa, ki je že odšla v pokoj.
DS je nadalje grajal postopek pri dodelitvi odločbe tov. Kranjcu, delavcu v pripravljalnici, za stanovanje, v katerem sedaj stanuje tov. Majdičeva. Prošnja tov. Gorenc Angele, delavke v mokri predilnici, se ugodi ter bo posebna komisija na mestu pregledala stanje ter nato odredila dela za udobnejšo ureditev tega stanovanja.
Člani DS so se negativno izrazili na dejstvo, da ni nobenega člana tov. stanovanjske komisije navzoče ter so zato tudi sprejeli predlog izvršnega odbora sindikalne podružnice, da se sedanja stanovanjska komisija v celoti razreši svoje funkcije ter postavi nova.
V novo stanovanjsko komisijo so bili izvoljeni tov. Kern kot predsednik, kot člana pa tov. Vavpotič Ivan in tov. Kokalj Viktor.
Glede redukcije delovne sile, ki je sedaj v predilnici v odvišnem številu, se je postavil delavski svet na stališče, da zagovarja gospodarsko stran tega vprašanja, vendar pri tem upošteva pogoje kot jih je sprejela že OPO v Induplati in delno izvršni odbor sindikalne podružnice.
Prošnji proti tuberkuloznega zavoda na Golniku za dotacijo 690 000 din kot akontacijo za preglede, se ne ugodi.
Tovariš Rebernik je opozoril DS, da je rok za obračunavanje premij po novem premijskem pravilniku postavljen na 1. oktober ter naj posamezniki, ki so zadolženi za sestavo predlogov za istega, z delom pohitijo.
Delavski svet je sprejel predlog sindikalnega izvršnega odbora, da se našim delavcem in nameščencem izda dodatni kupon za nakup kg ostankov blaga, če imajo ti najmanj 3 otroke, stare manj kakor 16 let.
Delavski svet je kot zadnje odobril dotacijo 5000 din uredniškemu odboru Konoplana, ki jo rabi le-ta za izvedbo izleta.
Otmar
Premalo obrokov so naročali
Letošnje taborjenje na morju je sicer že za nami, vseeno ne bo odveč, če ga malo pretresemo.
Namen taborjenja, ki ga organizira naše podjetje i.’ da se omogoči vsakemu našemu članu, ki to želi, ivanje na morju v času kolektivnega dopusta. Ta godnost pa do sedaj še ni bila popolnoma izkoriščena, ie zmogljivost taborišča večja kot je bilo prijav d strani članov kolektiva. Postavljenih je bilo 31 allh in l velik šotor za ljudi in 1 za kuhinjo.
z .Taborišče je koristilo skupno 145 članov kolektiva ricvvsv°jci. Preostali razpoložljivi prostor so ko-osk k drugi sorodniki in gostje. Za te je bila cena b krbe večja, kot za člane kolektiva. Teh gostov je ted Prv* teden povprečno 10, drugi teden 13, tretji aen pa kar 42 povprečno. Dnevno povprečje na taljenju je bilo 70 ljudi.
in rP3 k* taborišče čimbolj ustrezalo vsem zahtevam > da bi doseglo svoj namen, je potrebno vskladiti več asprotujočih si činiteljev, kot na primer: kraj, profitne zveze, stalnost vremena, preskrba, cene itd. bMv*16 moremo določiti, kateri od teh činiteljev naj bil glavni, a kateri stranski, jih bomo obravnavali 6 kot enakovredne.
Če začnemo pri stalnosti vremena ker gremo na iti°9-e naivečkrat zaradi kopanja, potem je najbolje . čimbolj na jug. Prvi korak k temu smo že nare-v }' ker smo šli v Selce, namesto v Ankaran. In res, rfih tednih smo imeli samo eno dopoldne dež.
gr > ?ene 80 tudi važna postavka za odločitev ali se ha6 *n kam naj se gre na taborjenje. Ogledalo cen c sPjošno pa so takse. Kjer so visoke takse, so tudi ne živil in drugih uslug visoke. V Ankaranu bi na 90^er iznesla taksa 135 din na dan na osebo, v Selcah na din’ na Rabu ali kakem drugem otoku pa 45 din dan. Najceneje je na otokih, kjer tudi za svežo
hrano ni velik problem, ker tam domačini hrano ponujajo, medtem ko jo moraš na celini iskati.
Zakaj pa potem ne gremo na kak otok, na jugu našega Jadrana, ko bi tam imeli stalno lepo vreme in poceni bivanje? Tu so pa tisti najbolj nasprotni činitelji po sredi: prometne zveze in splošna preskrb^. V Ankaran prideš tako rekoč mimogrede. Za Selce se pa že moraš malo potruditi in več moraš dati za prevoz. Če greš pa na otok, imaš pa zraven še prekr-cavanje z vsemi nevšečnostmi vred, da ne govorimo še o vremenu, ki včasih tudi onemogoča prevoz na otok. Kaj napravi samo mali zastoj v prometu, so se lahko prepričali tisti, ki so se menjali 4. in 6. avgusta. Takrat so prispeli že v soboto tisti, ki so bili predvideni, da pridejo v nedeljo, odpotovali so pa šele v
Letovanje v šotorih — Selce 1956
ponedeljek tisti, ki bi morali odpotovati že v nedeljo ali pa celo že v soboto.
Za mesto taborjenja se je torej težko odločiti, zato se ozrimo rajši še malo na notranjo ureditev taborjenja. Tu je bila letos postavljena na važno mesto cena. Zato so bili tudi samo 3 obroki hrane in plačalo se je toliko, kolikor obrokov je kdo naročil, vse v cilju, da se omogoči čim cenejše taborjenje. Ta poizkus se ni dobro obnesel, in sicer iz dveh razlogov:
1.	zaradi prevelikega časovnega razmaha med posameznimi obroki hrane so si letoviščarji sami kupovali malico, kar pa je imelo za posledico po eni strani sorazmerno velike stroške, po drugi strani pa takim glavni obrok ni dosti teknil. V bodoče je treba uvesti 4 obroke hrane za malenkostno večjo ceno;
2.	nič boljše pa ni bilo s tistimi, ki so naročali manj obrokov, kot pa je bilo članov. Pri prav majhnih otrocih je to razumljivo, pri večjih je pa to popolnoma napačno. Nič ni čudnega, če so se pritoževali na »premajhne« obroke tisti, ki so en obrok delili na enega odraslega in enega velikega otroka in, da se je na take obroke porabilo še enkrat več kruha in, da
so prizadeti plačali za razne malice več kot pa če bi plačali redno ceno za vsakega člana posebej. V bodoče je treba uvesti obvezno plačanje obrokov za vse člane z ustreznim popustom za otroke.
Se ena nevšečnost je ostala nerešena, to je tako imenovano dežurstvo. Letos je sicer odpadlo nošenje vode, ker je bil napeljan vodovod do kuhinje, in sekanje drv, ker se je kuhalo v glavnem na butan plinu, razen malenkosti v brzoparilniku. A vkljub temu ena oseba ne more pripraviti za toliko ljudi vse hrane. Ce bi najeli toliko pomočnic, da bi bilo dovolj, potem bi se pa cena oskrbe približala ceni v hotelu. Tu bi bil pa cilj zgrešen. Pomoč pri kuhanju mora biti in za sedaj je to »dežurstvo« najboljša rešitev. Nekaj se je pa tudi pri tem pokazalo; kadar so bile spretne roke v pomoč pri kuhanju, takrat je bilo kosilo pravočasno, kadar pa so dežurale..., takrat so se prizadeti lahko prepričali, da je dobro gospodinjstvo tudi spoštovanja vredno delo.
O taborjenju imamo sedaj še eno izkušnjo več in, če bomo drugo leto spet taborili, bo poskrbljeno, da bo še boljše kot je bilo letos.
VI. stipi je za nami
Minil je teden, ki vsako leto kampanjsko razgiba jarške športnike ter da zapuščenim igriščem videz živahne dejavnosti.
Pravega odziva za letošnje tekmovanje ni bilo, čeprav si priznajmo, da je propagandist zadostil svoji nalogi. Morda je delček krivde tudi na splošnem izvenindustrijskem življenju v Jaršah, ki razen pri pevcih in balinarjih zamira na »celi črti«.
Prelepo igrišče v neposredni bližini tovarne INDUPLATI ima prav vse pogoje za gojitev športa in vendar ni tistih, katerim je namenjen. Ali je bilo v preteklih letih drugače? Je, vsaj verjetno je. In kaj je danes; starejši postajajo stari in komodni, mladih pa ni, vsaj takih ne, ki bi s svojo osebnostjo znali pritegniti k stvari cele vrste novih še nevključenih. Tako je v zamiranju odbojka, ena najstarejših panog, katero so Jaršani vedno radi gojili in tako je tudi z ostalim. Kamor koli se gre, se gre posamezno ali pa kampanjsko. Niti tistih veselih uric na planinah ni več, kamor smo prenekaterikrat šli z veseljem. Se se podajajo mlajši in starejši na planine, toda za skupen izlet je treba preveč prositi in nazadnje še ni zaželjenega efekta.
V takem duhu je pričel letošnji, to je VI. STIPI.
Predpriprave so se izvršile, rekel bi, v zadnji uri. Res je bilo vse storjeno, vendar bi bilo lahko pri tem delu nekaj več ljudi soudeleženih in delo prej oprav-
Start za plavanje 50 m — prosto v Domžalah
ljeno. Tudi s tem bi tekmovalcem in kibicem dali vedeti, da se bliža čas merjenja telesnih moči in sposobnosti.
Prijave so bile oddane kakor vsako leto na za to izdanih formularjih. Skupno se je prijavilo 39 tekmovalcev, od tega 11 moških in 6 žensk. Ostale prijave odpadejo na mladince in mladinke.
Vodstvo VI. STIPI-j a je prevzel tov. Borštnar Dušan, glavni sodnik pa je bil tov. Rebernik Franc, ki ima za to delo med Jaršani največ skušenj, saj opravlja to funkcijo že šestič.
Glavna atletska tekmovanja so se vršila na domačem igrišču, streljanje je bilo v Mengšu, plavanje pa v Domžalah.
VI. STIPI se je pričel v nedeljo 19. avgusta 1956.
Ob 6. uri je krenilo na kolesarsko progo, povezano z izletom na Jošta pri Kranju, 15 moških in žensk.
Zaradi prehitre vožnje sta dve ženski na sredi proge obrnile in se odpovedale nadaljnjemu tekmovanju.
Ostali so pot nadaljevali ter prispeli na cilj in se vrnili v treh skupinah domov v Jarše. Vreme je bilo za kolesarjenje odlično, skoro malo pretoplo.
V	ponedeljek so se moški in ženski ter mladinski tekmovalci javili za tekmovanje v streljanju.
Moški tekmovalci so streljali z vojaško puško na razdaljo 190 m (kar je bila izvirna norma in pogoj za STIPI), ženske in mladinci ter mladinke pa so streljali z zračno puško na razdaljo 10 m (tudi pogoj na STIPI-ju).
V	moški konkurenci je zmagal Janko Ukmar s 30 krogi, drugi je bil Zabukovec Lado z 28 krogi in tretji Trojanovski Branko s 27 krogi.
Med ženskami sta si delile Magda Kavčič in Olga Berdnik s 33 krogi I. in II. mesto, tretja pa je bila Stopar Zlata s 13 krogi.
Med mladinci je bil najboljši Miha Kočar z 39 krogi, drugo in tretje mesto pa delita Štefanič Bojan in Toševič Slobodan s po 38 krogi.
Pri mladinkah je zmagala Majda Nar ob ek z 10 krogi, druga je postala Jerovec Nataša z 8 krogi, tretja pa Stebal Marija.
Moški tekmovalci so streljali na strelišču v Mengšu, ženske in mladinci ter mladinke pa v Jaršah poleg balinišča. Vreme je bilo nadvse ugodno. Dosežen je bil novi STIPI rekord v streljanju pri ženskah in pri mladincih.
Tekmovanje je potekalo brez nezgod v fair obliki, za kar so poleg določenih sodnikov poskrbeli tudi tekmovalci sami.

Majdič — skok v višino
Rainer — kopje
Med tekom na 800 m
Kavčičeva tekmuje v streljanju
Narobe
disk
mladinci
Tek na sto metrov ni prinesel presenečenj
Prizor s tekmovanja skok v višino
Zmagovalca na VI. STIPI-ju Zabukovec — Majdič
Tretji dan tekmovanja na VI. STIPIJU so se pomerili moški v teku na 103 m, v metu 'krogle in v troskoku. Ženske (na start se je javila samo ena) so tekmovale v teku na 80 m in v metu krogle, mladinci so tekli na 80 m, metali kroglo in metali žogo v koš. Mladinke pa so tekmovale v teku na 60 m, v metu krogle in v metu žoge v koš.
Moški: Tek na 100 m: Zmagal je Majdič Franc s časom 12.4. Drugi je bil Zabukovec Lado (13.0) in tretji Rainer Janez (13.2).
Met krogle: Zmagal je Strojan Janez z metom 8.95, drugi je Zabukovec Lado (8.79) in tretji Narobe Janez (8.49).
Troskok: Zmagal je Majdič Franc s skokom 10.70, drugi je Strojan Janez (10.56), tretji je Rainer Janez (9.82).
Ženske: Tek na 80 m: Kavčič Magda 12.3 (nov STIPI rekord).
Met krogle: Kavčič Magda 7.11 (nov STIPI rekord).
Mladinci: Tek na 80 m: 1. Kočar Miha 10.6 (nov STIPI rekord), 2. Ulčar Jože 11.7, 3. Jereb Rado 11.9.
Met krogle: Kočar Miha 8.87 (nov STIPI rekord), 2. Ulčar Jože 7.98, 3. Stefanič Bogdan 7.72.
Mladinke: Tek na 60 m: 1. J e r o v e c Nataša 8.9, (nov STIPI rekord), 2. Štebal Marija 9.7, 3. Narobe Majda 10.
Met krogle: 1. Narobe Majda 5.96 (nov STIPI rekord), 2. Jerovec Nataša 4.44, 3. Štebal Marija 3.9.
Tretjega dne je bilo vreme lepo, sončno, brez vetra. Posamezni rezultati so slabši kot se je pričakovalo, kar velja predvsem za met krogle in tek na 100 m.
Sodniški zbor je popustil pri merjenju časa pri tekih.
PLAVANJE
Tekmovanje v plavanju se je vršilo v sredo v Domžalah ob dokaj hladnem vremenu. Plavalni bazen, katerega so za STIPI tekmovanje prvič uporabili, je bil prost, kar si tekmovalci vedno želijo.
Temperatura vode je znašala 20° C, temperatura zraka pa 25° C. Vreme je bilo oblačno.
Tekmovanje v plavanju se je vršilo samo v moški in mladinski konkurenci. Edina ženska tekmovalka se ni javila na start.
Moški:
50 m prosto: 1. Narobe Janez 39.1, 2. Majdič Franc 44.5, 3. Zabukovec Lado 45.
50 m prsno: 1. Rainer Janez 47.1, 2. Bergant Srečo 47.9, 3. Narobe Janez 49.2.
50 m hrbtno: 1. Narobe Janez 51.5, 2. Rainer Janez 51.6, 3. Šarec Lojze 55.0.
Mladinci:
18 m prosto: 1. Kočar Miha 14.3 (nov STIPI rekord). 2. Bore Peter 15.6, 3. Ulčar Jože 17.4.
Mladinke:
18 m prosto: Jerovec Nataša 19,5.
Petega dne so bila na sporedu atletska tekmovanja.
Moški:
Met kopja: 1. Zabukovec Lado 35.55, 2. Rainer Janez 34.38, 3. Majdič Franc 34.08.
Met diska: 1. Strojan Janez 24.09, 2. Rainer Janez 23.20, 3. Zabukovec Lado 21.44.
Skok v višino: 1. Majdič Franc 140, 2. Rainer Janez 135, 3. Strojan Janez 130.
Ženske:
Met diska:	Kavčič Magda 26.80 (nov STIPI
rekord).
Mladinci:
Skok v daljino: 1. Kočar Miha 485, 2. Toševič Slobodan 410, 3. Ulčar Jože 394.
Met diska: 1. Ulčar Jože 29.42. 2. Kočar Miha 28.47, 3. Toševič Slobodan 25.96.
Mladinke:
Skok v daljino: 1. Jerovec Nataša 347, 2. Šte-balj Marija 336, 3. Narobe Majda 316.
Met diska: 1. Narobe Majda 15.42, 2. Štebalj Marija 14.88, 3. Jerovec Nataša 12.10
Peti dan tekmovanja je potekel brez presenečenj vkljub temu, da je postala borba za prvo mesto in letošnjega STIPI prvaka ostrejša, saj znaša razlika v točkah med prvo- in drugoplasiranim po petem dnevu komaj eno točko, da o ostalih dveh plasiranih ne govorimo, kjer razlika v točkah tudi ni velika.
Tekmovanje se je vršilo v redu vkljub temu, da je celo noč in celo predpoldne močno deževalo. Vreme je bilo za tekmovanje popoldne kakor nalašč. Tudi gledalcev je bilo nekaj.
Opaža pa se, da bo ostal STIPI le še kot tekmovalna panoga moških, to je članov in pa mladincev, kateri kažejo s svojim športnim znanjem precej rutine, kar velja predvsem za mladinca Ulčar Jožeta in Kočar Miho. Zadnji dan tekmovanja za naslov STIPI prvaka je bil odločilen, saj so se mesta menjavala še med zadnjo disciplino, to je tekom na 800 m.
Šesti dan tekmovanja:
Skok v daljino: 1. Rainer Janez 533, 2. Majdič Franc 502, 3. Strojan Janez 471.
Tek na 800 m: 1. Narobe Janez 2:22.8, 2. Zabukovec Lado 2:29.2, 3. Majdič Franc 2:32.4.
Mladinci:
Skok v višino: 1. Kočar Miha 125, 2. Toševič Slobodan 125, 3. Ulčar Jože 125.
Tek na 400 m: 1. Kočar Miha 1:03.0, 2. Jereb Rado 1:07.0, 3. Ulčar Jože 1:08.5.
Mladinke:
Skok v višino: 1. Narobe Majda 110, 2. Jerovec Nataša 105, 3. Štebalj Marija 100.
S tem se je končal VI. STIPI. Vkljub temu, da je bila udeležba na tem STIPI-ju slaba, kar velja predvsem za zastopnice ženskega spola, lahko ugotovimo, da so se prav na tem STIPI-ju odigravale najbolj vroče borbe za naslov STIPI prvaka.
Dejstvo, da sta kot zmagovalca izšla tokrat dva enkovredna tekmovalca, nas navdušuje in mirno lahko zagotovimo, da vkljub najrazličnejšim napovedim STIPI ne bo propadel, ker jih je vse preveč, ki Ihiajo voljo do lepe borbe na zeleni poljani.
Dramatična borba zmagovalcev pri teku na 800 m, ki je odločil končni plasman, priča, da je bilo vse do kraja tekmovanja to vprašanje nerešeno. In tako smo dobili na VI. STIPI-ju dva zmagovalca med moškimi tekmovalci, in to sta najstarejši tekmovalec na Vi. ,STIPI-ju Zabukovec Lado in najmlajši tekmovalec na istem, Majdič Franc.
Pri mladincih je postal zmagovalec z močnim naskokom Kočar Miha, pri mladinkah pa Jerovec Nataša.
S tem je za lahko atletiko zopet minilo leto dni.
V bodoče se pa naj resneje opominja vse tekmovalce, da pričnejo s treningom pravočasno; organizatorje in sodnike pa opozarjamo na napako in to, naj se končno enkrat odločijo za način ocenjevanja in naj hied tekmovanjem ne vključujejo novih panog. Vse to se da urediti pred tekmovanjem.
Sicer pa smo lahko zadovoljni in nad vsem doseženim veseli.
Vsem zmagovalcem v posameznih disciplinah čestitamo, prav iskreno se pa veselimo skupno z zmagovalci njihovih uspehov.
Otmar
Šarec strelja z vojaško puško na 100 m
STIPI REKORDI
Člani:
100 m: Soba Srečo (V. STIPI 1955) . . .11.9 sek. 800 m: Zabukovec Lado (IV. STIPI 1954) 2:21.2 min. Daljina: Soba Srečo (II. STIPI 1952)	.	. 5.72 cm
Višina: Soba Srečo (III. STIPI 1953) . . 161 cm Troskok: Soba Srečo (V. STIPI 1955) .	. 12.05 m
Krogla: Soba Srečo (III. STIPI 1953)	.	. 9.63 m
Kopje: Šoba Srečo (III. STIPI 1953)	.	. 41.58 m
Disk: Drašček Kristjan (I. STIPI 1951) .	. 31.12 m
Plavanje 50 m:
Prsno: Rainer Janez (V. STIPI 1955) .	. 46.9 sek.
hrbtno: Rainer Janez (III. STIPI 1953) . 49.2 sek. Prosto: Rainer Janez (V. STIPI 1955) . . 37.9 sek. Streljanje — vojaška puška:
100 m: Česnik Jože (V. STIPI 1955) ... 37 krogov
ženske:
80 m: Kavčič Magda (VI. STIPI 1956) .	. 12.3 sek.
400 m: Stupar Iva (II. STIPI 1952) . . .1.13 min. Daljina: Kavčič Magda (IV. STIPI 1954) 3.69 m Višina: Tajč Nuša (IV. STIPI 1954) . . .122 cm Krogla: Kavčič Magda (IV. STIPI 1954) 7,11 m Kopje: Kavčič Magda (IV. STIPI 1954) 22.60 m Disk: Kavčič Magda (VI. STIPI 1956) . .26.80 m Plavanje 50m:
prsno: Bergant Mira (V. STIPI 1955)	. . 0.56 sek.
hrbtno: Bergant Mira (V. STIPI 1955) .	. 1.05 min.
Streljanje — zračna puška:
10 m: Berdnik - Kavčič (VI. STIPI 1956) 33 krogov
Mladinci:
80 m: Kočar Miha (VI. STIPI 1956) . 400 m: Kočar Miha (VI. STIPI 1956) . Daljina: Kočar Miha (VI. STIPI 1956) Višina: Kočar - Cerar (V. STIPI 1955) Krogla: Kočar Miha (VI. STIPI 1956) Disk: Rovanšek Jože (V. STIPI 1955) Streljanje — zračna puška:
10 m: Kočar Miha (VI. STIPI 1956) . Plavanje — 18 m:
prosto: Kočar Miha (VI. STIPI 1956) .
. 10.6 sek.
. 1.03 min.
. 4.85 m . 130 cm . 8.87 m . 30.40 m
.39 krogov
. 14.3 sek.
Mladinke:
60 m: Jerovec Nataša (VI. STIPI 1956) .	. 8.9 sek.
Daljina: Jerovec Nataša (VI. STIPI 1956) 3.47 m Višina: Narobe Majda (VI. STIPI 1956) .	. 115 cm
Krogla: Narobe Majda (VI. STIPI 1956) 5.96 m Disk: Narobe Majda (VI. STIPI 1956) .	. 15.42 m
Plavanje — 18 m:
prosto: Jerovec Nataša (V. STIPI 1955) .	. 19.4 sek.
Streljanje — zračna puška:
10 m: Golič Marta (V. STIPI 1955) ... 17 krogov
SLABA UDELEŽBA NA SINDIKALNIH IGRAH PRI SVILANITU V KAMNIKU
V	nedeljo, 15. avgusta, je imel sindikalni aktiv Svilanita športni dan, na katerega je povabil več tekstilnih podjetij iz Slovenije. Na žalost so se vabilu odzvali samo odbojkaši MTT (Mariborska tekstilna tovarna). Pri sorazmerno zelo lepem vremenu so se pomerili na igrišču poleg kopališča v Kamniku v odbojki samo Kamničani in Mariborčani. Svilanit je postavil v polje dve moštvi, tako da je bilo eno delno domače, drugo pa popolnoma tuje.
Po dokaj nelepi igri je v prvem srečanju med Svilanitom I in II zmagal Svilanit I (I. moštvo Kamnika) z rezultatom 3 : 0.
V	drugem srečanju so gostje iz Maribora premagali moštvo Svilanit II tudi z rezultatom 3 : 0.
V	tretji igri, ki je bila od vseh najbolj zanimiva
(če je sploh bila katera zanimiva), pa so gostje s tesnim rezultatom zmagali nad domačim moštvom Svilanit I (čitaj Kamnik I) z rezultatom 3 :2. Prva dva seta so domači odločili v svojo korist in je bilo stanje v setih 2 :0 za Kamnik. Tretji set so gostje odločili v svojo korist z rezultatom 15 : 12. Četrti set so zmagali gostje z rezultatom 16 : 14 in peti set z rezultatom 15 : 13.	^
Darilo »majoliko« si je tako priboril v last Maribor MTT.
Tekmovanje samo je bilo vseskozi nezanimivo, ker je manjkalo konkurence. Gostje so bili presenečeni, da so edini, ki so se vabilu odzvali ter so najmanj razumeli, da ni bilo Jaršanov, katerih se še prav dobro spominjajo iz srečanja v Mariboru in pa iz Tekstiljad v preteklih letih.
Otmar
NE ZABAVAJMO SE NA RAČUN DRUGIH
Kolektivni dopust za leto 1956 je minil. Vrnili smo se na stara delovna mesta k strojem, katere so naši tovariši v času našega dopusta popravili ali delno obnovili.
Lepo je bilo na dopustu, verjetno lepše kakor v tovarni, čeprav so tudi tu imeli nekateri svoj »špas«. Za takšna Razvedrila so poskrbeli zdaj ti zdaj oni, toda primer, katerega bom navedel, več ne liči na razvedrilo.
Po naročilu zidarja Vinkota je Ivan vozil ali pripeljal, tega ne vem več točno, polno samokolnico ilovice iz radomeljske opekarne.
Taka šala je že preslana in verjetno niti ni učinkovala tako, kakor je bilo zaželeno, saj vsi vedo, da imamo v Induplati modernejša sredstva za prevoz podobnih predmetov.
Pripeljati polno samokolnico ilovice 3 km daleč ter pri tem opraviti 6 km dolgo pot v času 2 ur, ni več zabava, temveč navadno suženjsko delo.
Nihče ni nikdar nikomur zameril malo potegavščino tega ali onega nevedneža, povsem nepravilno in grajanja vredno pa je norčevanje iz ljudi in to naših najbližjih sodelavcev, ki opravljajo v podjetju najslabša dela. Morda bi bilo lepše tega ali onega nevedneža poučiti o enem in drugem in mu pomagati. Če nam pa ni do pomoči, potem pustimo takšnega človeka vsaj na miru ter ne drezajmo vanj, saj ga s tem samo še bolj odtujimo družbi.
E
VESELA KRONIKA
Bolj poredko se zadnji, čas oglašam, ker imam stalne komedije z mojim želodcem, kateremu nikakor "e prija zasmojeno mleko. Za prihodnje bom na merodajnem mestu predlagala, da pošlje naša menza eno kuharico na tečaj za kuhanje mleka.
Velik revež in žrtev letošnjega poletja je tudi hišnik Troha. Revež je že tretjič nosil odpadno vodo in gnojnico iz kurilnice in kleti. Pravijo, da bodo greznico popravili, z njim vred se veselimo, da bo to res in, da jo ne bodo samo popravljali.
Glede ščurkov je stvar enostavnejša. Treba jih je samo pregnati oziroma uničiti. Strokovnjaki so nadalje mnenja, da je treba v hujših primerih stanovanja za nekaj časa izprazniti, da se dezinficira vsa napadena mesta, v najhujšem primeru, to je v tretjem stadiju, pa priporočajo strokovnjaki, da se poslopja sežgo. Novi stanovanjski blok v Preserjah 89 je po mojem mnenju šele v prvem stadiju in je zaenkrat ščurke še mogoče pregnati in uničiti na običajen način s Pantakanom ali DI-DI-Tijem.
Ko se poslavljamo od lepih poletnih dni, katerih nam je narava dala v še kar lepi meri dovolj, se pa še spomnimo strokovnjakov, ki so v času dopusta pri remontnem delu v podjetju sestavljali »vaservago« ter zato potrebovali »ta velke gvihte«, katere baje hrani kovač Tone. Ker jih je le-ta nekam založil in so bili vsi pomožni deli prelahki, so poslali Janeza iz predilnice (električarja) k Zargiju po »ta mal augenmas«. Verjetno so rabili te predmete za računanje količine zdrave pameti, katera jim je še ostala v glavi.
Od oka so letos delili sekunde in desetinke sekunde tudi na VI. STIPI-ju. Verjetno so kar dobro zadeli, saj za tek na 100 m se ne da dosti zmotiti in, če naši zvezni trenerji in kapetani za Melbourne nimajo atletov, pa naj pošljejo jarške sodnike, ki so v tem pogledu tudi edinstveni in fenomenalni.
V uredništvu Konoplana so mi še povedali, da je Ančka bila pri slovesu tako fina, da ni »mogla vzeti« Konoplana s seboj ter je naročila samo kam ji ga naj pošljejo. Res pa je tudi to, da se pride na ta način najlaže v naš list.
Pa še to so mi povedali v uredništvu, da naj Ko-noplan v bodoče piše večkrat o čiščenju raznih madežev iz tkanin. Sem si mislila, da ne bi bila Spelca, če Konoplan tudi teh receptov še ne bi objavljal. Le oglejte si starejše številke našega lista pa boste našli marsikakšen primeren recept. Maščoba se da sčistiti s čistim bencinom, so mi rekli v uredništvu, umazanija z nSvadno vodo, listno zelenilo gre pa nerado iz obleke.
Spelca
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI
15.—16. septembra: »Beau Brummel«, amer. barv. film, 19.—20. septembra: »Preganjanje«, poljski barvni film, 22.—23. septembra: »Škrlatna dolina«, amer. barv. film, 26.—27. septembra: »Samo mati...«, švedski film,
29.—30. septembra: »Fant iz Oklahome«, amer. barv-film,
4.— 5. oktobra: »Dvoriščno okno«, amer. barv. film,
6.— 7. oktobra: »Osamljeni revolver«, ameriški barv-film,
10.—11. oktobra: »Ana Zakeo«, italijanski film,
13.—14. oktobra: NI KINO PREDSTAVE.
Uprava kina
Izdaja v 600 Izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani