Telefon M. 74. / o.samna Mernika 10 h. i*» »Sli iriijvnian: ts S »'o ief.o naprej 2(1 K — h pjl leta falrt , atsec 111 , - , 6 ,50, 2 , 20 , \1 r. pravslitvu projemaa n»lo leto naprej 20K —h pol lota četrt , viesee L . 6 » - , 1 ,70, m ■ 9 'S'::-'-. p •!■'.'•■• I.1, ■ H ■ ■tf'-..;-.; v W Za pošiljanje na dom 20 M ni Mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Inserato ■prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulico St. 2. Rokoplal ce oe vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semeniščih ulicah St. 2,!., 17 Izhaja vsak dan, iivieraS nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 42, V Ljubljani, v četrtek 20. februvarija 1902. Letnik XXX. Živel Leon! Danes je nastopil o petindvajseto leto Leonovega p a -peževanja. Bilo je dne 18. febr. 1. 1878, enajst dni po smrti Pija IX. Zbralo se je v konklave 61 kardinalov. Manjkali so samo trije: dva sta bila bolna, in eden ni mogel priti iz daljne Amerike. Pri prvem skrutiniju dne 19. febr. je dobil kardinal Joahim Pecci 23 glasov, pri drugem 38; dne 20. febr. so volili iznovič, in Pecci je dobil 44 glasov, torej nad dve tretjini oddanih glasov, ter je bil torej izvoljen za papeža. Kako je bilo kardinalu Pecciju pri srcu, ko so ga volili za papeža, nam popisuje kardinal Donnet, nadškof bordeauski, kateri je sedel v konklavu blizu njega. »Ko je videl Pecci", pravi Donnet, „da njegovo ime vedno večkrat prihaja iz urne, in da že vsi pravijo, da bo on prihodnji naslednik svetega Petra, sta se mu utrnili dve veliki solzi, roka se mu je začela tresti in pero mu je iz roke padlo na tla. Jaz sem ^ mu pfero pobral in ko mu ga podam, rečem: Pogum! Saj se tu ne gre za Vas, ampak za sveto cerkev in za bodočnost sveta. On je molčal in oči povzdignil proti nebu." * , Pecci si je takoj po izvolitvi izbral ime Leon XIII. Pred Vatikanom je stalo obilo ljudstva, ki je čakalo izida volitve. Kardinal Caterini je stopil na zunanjo „Ioggio" vatikansko in naznanil svetu novega papeža: „Habemus Pontificem eininentissimum et re-verendissimum Dominum Joachim Pecci, qui sibi nomen imposuit Leonis XIII." (Imamo papeža prevzvišenega in presvetlega gospoda Joahima Peccija, ki si je dal ime Leon XIII.) Zdaj se okno na loggiji široko odprč, in s križem v roki, obdan od kardinalov in škofov, se prikaže belo oblečen starček. Ljudstvo poklekne, in tiho sprejme prvi blagoslov od Leona. Nato pa zabuči glasno iz stoterih grl: „Živel Leon, živel papež!" Zvo- novi vseh cerkva začno zvoniti, in vesela novica se bliskoma razširi po vsem svetu. Enajst dni pozneje, namreč tretjega marca istega leta, so v sikstinski kapeli slovesno kronali novega papeža. Pri vhodu papežev kapelan trikrat zapali košček sukna ter se prikloni papežu in slednjič zapoje: „Sancte Pater, sic transit gloria mundi!" (Sveti oče, tako mineva slava sveta.) Po sveti maši, katero peva novi papež, se vrši kronanje. Ko mu da dekan kardinalskega kolegija na glavo tijaro, mu reče: „Sprejmi tijaro, venčano s tremi kronami, da boš znal biti oče kraljev in vladarjev, pastir vsemu svetu in namestnik Jezusa Kristusa, Gospoda našega!" Tako se je začelo vladanje Leonovo. Stopil je takoj pred svet v polni zavesti najvišje oblasti. Obrnil se ni le do onih držav, ki so bile v prijateljskih razmerah z rimsko stolico, ampak kot pravi „oče kraljev in vladarjev" se je obrnil takoj do vseh vladarjev. Začel je takoj obravnave z Nemčijo, s Švico, Rusijo in z Združenimi državami meksikanskimi. Znano je njegovo taktno in previdno diplomatično postopanje, ki mu je pridobilo tudi pri nasprotnikih svete cerkve najvišje občudovanje. Leon XIII. se zaveda, da mora biti papeštvo solnce, ki gorke žarke krščanstva razliva po vsej zemlji. Zato se obrači naravnost tudi do poganskih oblastnikov. Saj je osebno pisal še celo japonskemu in kitajskemu cesarju. Pa tudi za notranje prerojenje krščanskih narodov je storil že mnogo. Po štiriindvajsetih letih svojega papeževanja gleda Leon lahko z zadovoljstvom na svoje delo. Saj se dvigujejo ljudstva polagoma iz ma-terializma, katoliška cerkev, katero so mislili ob smrti Pijevi nasprotniki že pokončati, raste v notranji in zunanji moči, svetišča se polnijo, molitve se vedno več opravlja in krščanska dobrodelnost rodi vedno lepše sadove. V prvi vrsti pa stoji vendar Leonovo socialno delovanje. Najtežavnejša vprašanja nove dobe je s čudovito jasnostjo rešil v svojih slavnih okrožnicah. Vsemli političnemu gibanju krščanskih strank je začrtal širok in trden socialen temelj. Ko nasprotne stranke omahujejo in se menju-jejo v svojih nestalnih nazorih, pa imajo v socialnih naukih Leonovih krščanske stranke svoj trden in zanesljiv pravec. Kolikokrat je v svojih pismih in nagovorih klical Leon XIII. boječim katoličanom: „Pojdite med ljudstvo! — Treba je naglih in uspešnih sredstev! — Postavite krščanska ljudska društva proti socialisti-škim! — Od vas je odvisno, ali bodi demokracija krščanska ali socialistiška!" Tako je opominjal, in mnogi so slušali njegov glas. Ljudstvo je spoznalo v njem svojega prijatelja ter se zbira zopet okoli krščanskega praporja. Bog ohrani človeštvu modrega očeta, ljubeznivega Leona! Slava Leonu! Državni zbor. Dunaj, 19. svečana. Bosanske železnice. Koncem včerajšnje Beje je zbornica nadaljevala razpravo o bosanskih železnicah. Dalmatinski poslanec dr. Ivčevič obširno utemeljuje potrebo, da se zapuščena in zanemarjena Dalmacija zveže z železnicami z Bosno in dalje z avstrijskimi južnimi deželami. Govornik obžaluje, da vladna predloga ne ustreza opravičenim dalmatinskim zahtevam. Gradili se bodeta dve železnici, ki sta pač važni iz strategičnih ozirov ter bo deta pospeševali ogrske koristi in aspiracije, nikakor pa ne avstrijske ali dalmatinske. Ker pa o tem vprašanju odločujejo trije faktorji, avstrijska, ogrska in bosanska vlada in ker je sedanja predloga le sad skupnih dogovorov, zato bi se VBa styar zavlekla, ko bi zbornica sedaj odklonila predlogo, kakor predlagajo soo.-dem. Dalmatinski poslanci so torej mnenja, da je bolje jajce na krožniku, nego petelin na strehi. In vsled tega hočejo glasovati za predlogo. Češki poslanec K a f t a n naglaša, da je tudi v tem vprašanju zmagala ogrska vlada s svojim vplivom. Da pa se vsaj deloma ustreže dalmatinskim željam, hoče češki klub glasovati za predlogo. Govornik poživlja vlado, da čimpreje izdela načrte za železnici od Splita do Aržana in od Gabele do Kotora. Poslanec vitez B e r k s naglaša strate-gično važnost nameravane železnico do Uvaca mej Srbijo in Crnogoro. Toda iz strategičnih in gospodarskih ozirov bi bila za Avstrijo šo važnejša železnica Knin-Bihač-Novi. V slučaju vojske more Dalmacijo braniti edino le mornarica. Zato je pač nujno potrebno, da se zgradi gori označena krajša železnica, ki bi vezala Dalmacijo z avstrijskimi deželami. V nadi, da bode vlada v bodoče odločneje branila avstrijske koristi, hoče glasovati za predlogo. Poslanec B i a n k i n i je stvarno odgovarjal Ellonbognu, ki hoče v vagonih nemško kulturo izvažati v Dalmacijo. Danes je zbornica nadaljevala razpravo o bosanskih železnicah. Dr. O f n e r je odločno grajal avstrijsko vlado, ki se je v tem vprašanju udala ogrskim zahtevam. Ako zbornica dovoli nameravani železnici, potem ostane Dalmacija na veke ločena od Avstrije. Zato je dolžnost avstrijskega parlamenta, da že sedaj odločno izrazi svojo zahtevo. In ta zahteva je, da se Dalmacija po najkrajši poti zveže z Avstrijo. V ta namen naj se § 1. zakona glasi: Ob enem z železnico od Sarajeva do Uvaca naj se zgradita progi od Jajca do Banjaluke in od Knina do Novega. V ta namen naj se dovoli bosanski vladi posojilo 100 milijonov kron namesto 75. Proti temu predlogu obširno govori železniški minister vitez VVittek, kakor tudi slovenski poslanec vitez Berks, rekoč, da bi s tem zavlekli vso stvar za več let. — Češki socialist F resi je danes jako zanimivo LISTEK. Kakšno šibo je našel Jakob za hudo Teklo. (ČeSki spisal Vaclav Kosmak. — Poslovenil f Fr. MareSič.) (Dalje.) akozi vrata pride suh, na levo stran nagnjen mož v obnošeni obleki, z zamazano plahto na levi rami. To je jud Simon. Ko ga Tekla zagleda, seže po metli: *Ne hodi semkaj, lumparski lumpar! Pa le pridi, že davno se nate pripravljam, smrd-Ijivec i« Jud obstoji med vrati, kakor bi se čudil : »Kaj pomeni to ? Zakaj vpijete ?« »Zdaj pa še praša I — Kaj ne veste, da ste vi edini vzrok vse moje nesreče ?« »Kakšne nesreče?« »Le ne delajte se nevednega, Simon, saj dobro veste, da ste mi nagovorili moža lenuha, lupeža, ki me privede na beraško palico«. «Jaz, jaz vam nagovoril?« izbuli jud strme oči — »jaz? Jaz sem vam le rekel, da vem za dobrega ženina, ki je videti dober človek — nič več! Večni Bog ve! Kako morem biti porok, da je pošten? Ali je on sukno, ali kožica, ali srebro, da bi ga mogel ceniti ? Na ženino razumete se vi, saj Bte ga videli — niste ga kupovali v vreči«. »Prazne besede! Vi ste bili z njim zgovorjeni in sto me siroto ogoljufali. Ni-kedar več mi ne pridite pred oči I V moji hiši ne boste imeli ne krajcarja dobička!« Jud stopi hitro nekoliko korakov na prej, vzdigne roko, obrne oči proti nebu in reče: »Naj me precej strela ubije, naj mi doma umrje najljubši otrok, če sem vas hotel ogoljufati. Mamica, verujte mi: veliko denarja ne bi vzel za to, če bi se to ne bilo zgodilo. Primaruhal Da boste videli, da vas imam rad, povem vam veliko" — in jud zagrozi s prstom, „veliko novico o vašem možu«. Tekla pozabi na vso jezo. »Kakšno novico?« bruhne iz nje. »Pojdite v sobo in povejte mi !e Simon se namrdne muhasto, in gre za njo. Verže s sebe torbo, ozira se po sobi in hvali: »Tu imate jako lepo, moj Bog, kakor v gradu!« »Oh, kaj hoče vse to, kedar ni sreče! — Pa povejte vendar, kakšno novico mi nesete ?• Začne in dokonča. Simon se razkoradi, opre se na palico, pogleduje Teklo nekako sočutno in reče: »Škoda takšne ženice temu zanikrnežu!« »To ni nič novega, to vem že zdavnaj! — Ali prileze to vendar enkrat iz vas, ali ne?« »Ljuba mamica, veste, kje vaš mož do biva denar za potrebe svoje ?« Oči se zasvetijo Tekli samega veselja : »Veste vi, bimonček ?« Jud Be zasmeje in priliznjeno pogleda ženo : »Kaj, jaz ne bi vedel ? !« »O tem sem mislila in mislila že veliko ! Prosim vas, povejte hitro — kje ?« »Ali niste nič vedeli, nič slutili?« »Ne, res ne!« »Vi ste lepo ogoljufani! Le pomislite: on je dobil na posodo dva stotaka v posojilnici«. Tekli je začel krč igrati po vsem obličju, izbulila je oči, prijela se stola in zdihnila: »Dva stotaka !« »To je denar! Ali ne 1« stresne Simon pomenljivo z glavo. »Kedo mu je pa posodil ?« zavpije Tekla naglo v največji jezi. »Noben oderuh, noben jud! Posodili so mu gospodje slovenske, — krščanske posojilnice«, opomni jud zaničljivo smeh-Ijaje. »Tisočkrat so hujši, kakor vsi judje skupaj !« divjala je Tekla. »Na kaj pa so mu posodili ? Hiša je prepisana na-me 1« »No, na fcisti tisočak, ki ga ima na vaši hiši. — Ali bi mu bil posodil kak jud brez vaše vednosti ? — Jaz ne — primaruha ne —; ko bi mi tudi obetal od sto po štirideset !« »Oh jaz nesrečna!« tarnala je Tekla. »On mi zalumpa ves tisočak! Kam naj so obrnem ? kje naj iščem sveta, jaz žalostna, uboga ženska ? !« »Kje naj bi ga iskali?« zmajuje jud z ramami. »Ali ni tukaj Simona, Simona Ro-zenfelda? Ce mi daste petak, dam vam tak svet, da je vreden med brati sto goldinarjev 1« »Eb, desetak vam dam, če mi svetujete dobro. Pa zdi se mi, da je tu svet težak«. »Lahak, jako lahak. Čudno se mi vidi, da se že sami niste na to spomnili. Idite v mesto h gospodom in dajte razglasiti moža svojega za lumpa, za--kako se pa to reče ?« Tekli se zabliska v očeh: »Za zaprav-ljivca!« pristavi. »Ali mislite, da bito šlo?« »Šlo, šlo!« pritrjuje jud. »Zakaj ne bi šlo ? Ali dela, kaj ? — Nič! oami ga morate živiti in pa še dolg dela — dva stotaka v tako kratkem času! To povejte gospodom in boste videli, da pride pod varstvo in da mu ne bo smol nobeden poso-jevati«. »Simon zlati, vi ste iz Boga!« veseli se Tekla, »^daj se vsedite, povejte mi, kam moram iti, kaj in kako moram govoriti, — poplačam vas dobro. — Zdaj je na božjem, potu. Precej jutri zgodaj pojdem v mesto. Ko pride domov, ne bo se nadejal, kaj ga, čaka«. (Dalje prih.) predaval o kulturnih, narodnih in gospodar- I skih razmerah v Bosni in Hercegovini. Mi ne vemo, ali se je o teh razmerah sam prepričal na lici mesta, ali je to čital v knji gah. Iatina je, da je bil današnji njegov prvi stvarni govor. Grajal je bosansko upravo, ki podpira tuje kapitaliste, večinoma židovske, na troške domačega prebivalstva. Rot-šild, Gutmann in taki možje vlagajo svoj denar v razna podjetja, ki jim dajejo lepe obresti, a domačinom delajo le skomine. Dr. Lecher pa je danes s svojim govorom vzbujal občno pozornost ter s svojimi srečnimi dovtipi mnogo smeha. Z vsem prirojenim mu sarkazmom in tudi perečo zbadljivoBtjo je ostro prijemal avstr. vlado, železniški odsek in njega poročevalca barona KUbecka, da so vsi skupaj zlezli pred Madjari pod klop. Lecherjev govor je vzbujal mnogo veselosti, a železniškega ministra je jako poparil. Zato je minister vitez Wittek takoj vstal in vidno razburjen zavračal predgovor-nika, češ, da mu nihče ne more odrekati avstrijskega domoljubja. Konečno je poslanec M a 1 i k razlagal najnovejši Bvoj program, ki Bi ga je osvojil od Schonererja. Ta linški program veli, naj se Dalmacija odtrga od Avstrije ter ostale dežele brez Galicije in Bukovine združijo v eno upravno telo kot nemška pokrajina. Vsled tega hočejo Vsenemci glasovati proti predlogu. Baron Schwegel je v imenu železniškega odseka zavrnil dr. Lecherja, češ, da so vsi člani predlogo presojali nepristransko ter glasovali po najboljšem prepričanju. Zbornica je nato mej velikim hrupom predlogo VBprejela v drugem branju. Ker je poročevalec baron K ii b e o k predlagal takoj tretje branje, je trebalo dvotretjinske večine za nujnost. In ravno s 140 proti 70 glasovom je obveljala nujnost in konečno tudi tretje branje. Tržaški nemiri. V odsek 37 članov za preiskavo tržaških nemirov so bili od slovenskih poslancev izvoljeni: Dr. Susteršič, dr. Gregorčič in vitez B e r k b , od hrvatskih S p i n č i č. Princ Lielitenstein o dogodkih v Trstu. Omenili smo že včeraj na kratko, da je kršč. soc. poslanec princ Lichtenstein na nekem shodu v ponedeljek zvečer obširno govoril o dogodkih v Trstu in njih vzrokih. Rekel je govornik mej drugim: V Trstu so se pojavili zelo žalostni nemiri in zmešnjave, ki so nam dali opravka že v parlamentu in ki kažejo, kako ulogo so pri tem igrali s o c. d e m o k r a t j e. Prvotni povod nemirov v Trstu je tak, da zadene krivda zato brezdvomno avstrijski Lloyd. Kurjači so ljudje, ki morajo izredno težko delati in ter biti za vse odgovorni, če so torej zahtevali osemurno delavno dobo, je ta njih zahteva popolno upravičena. Lloyd je storil veliko napako, ker ni hotel ugoditi skromni delavski zahtevi. V tem trenutku se je pa namestnik grof Goess poslužil edino umestnega sredstva. Uvidel je namreč, da Lloyda nikakor ne more prisiliti, da bi se udal, delavcem pa tudi zakonitim potom ne more pripomoči do zmage. Posegel je torej po razsodišču in njemu prepustil rešitev cele zadeve. Ta korak je res imel popoln vspeh. Lloyd se je moral udati in kurjači so dospeli do svojih pravic. Vsakdo bi sedaj mislil, da je kriza rešena in za nemire ter izgrede ni več nobenega povoda. Vsa stvar je pa nakrat dobila vse drugačno lice. V tem hipu, ko so kurjači zmagali s svojo zahtevo, pričel se je še le pravi divji nemir, prava revolucija. Kako so se neki mogli pojaviti taki dogodki? Po socijalni demokraciji pričeto akcijo so dobili v roke anarhisti v Trstu, vodili pa celo propagando anarhisti v Egiptu. — V Ale-ksandriji so oblaBtva zasledila anarhistiško gnezdo, ki je bilo v vedni zvezi s Trstom. Kajpada tudi socialni demokratje pri tem niso popolno nedolžni in dr. Ellenbogen bi bil celi stvari več koristil, če bi bil ostal na Dunaju. — Po našem mnenju glavnega povzročitelja pravih nemirov — irredente —, pa govornik ni omenil. Nagodbeno vprašanje — odgodeno. Iz poslaniških krogov javljajo: S precejšnjo gotovostjo se sme trditi, da se spomladi niti našemu niti ogrskemu parlamentu ne predloži ne nagodbeno vprašanje in ne avtonomni carinski tarif. Po vzroku te nenadne premembe v načrtih avstro-ogrske vlade, katerih je poslednja posebno pritiskala nato, da se čim prej prično pogajanja in razprave o nagodbenem vprašanju, se mno-gostranski razmišlja. V prvi vrsti pridejo tu v poštev ogrski politiki, ki hočejo na dve strani utrditi svoje pozicije. Na eni strani se v Budimpešti pričakuje, da se bo v nemškem državnem zboru izjalovila razprava o carinskem tarifu in vsled tega morale vsaj za eno leto podaljšati trgovinske pogodbe. Še bolj na potu je pa mažarskim politikom sedanja, vsaj navidezna edinost v v avstrijskem parlamentu v obrambo avstrijskih interesov. Te se Mažari najbolj boje in žele, da se sedaj ne vrši razprava o nagodbi in avtonomnem carinskem tarifu. Mažarski politiki dobro vedo, da bi v takih razmerah težko prodrli s svojimi pretiranimi zahtevami, vsled česar se izkušajo izogniti neljubi jim priliki in odločitev odložiti na čas, ko se pojavijo zopet viharji v avstrijskem parlamentu. In naša vlada, kakor se zdi, je že kapitulirala pred Mažari, mesto da bi v prilog avstrijskim koristim porabila sedanji kolikor toliko ugodni trenutek. Kompromis v zadevi nemškega carinskega tarifa. Berolinski listi poročajo, da se vrše mej člani centruma, konservativne in slo-bodne konservativne stranke kakor tudi enega dela narodno-liberalne stranke v komisiji za presojo carinskega tarifa pogajanja, ki naj bi dovedla do sporazumljenja in omogočila vsprejem vladnega načrta. Dogovorili so se mej drugim, da zvišajo minimalno carino na pšenico od 5 mark 50 na 6 mark, za rž, oves in ječmen na 5-50. maksimalni tarif pa za pšenico na 7*50 in na ostala žita na 7 mark. Zvišana bi bila torej vsaka carinska postavka za pol marke. Ta vest je po poročilu »Germauije« prišla prezgodaj v javnost, ker se doslej o tem predlogu še niso posvetovale posamne stranke v svojih klubih. Ce bodo stranke odobrile postopanje svojih članov v komisiji, je kompromis gotova stvar. Mesta odstopivšega predsednika ne marajo sprejeti ne člani centra in ne konservativci, ker vedo, da izgube s tem en glas. Volili bodo dosedanjega podpredsednika Paasche, ako se morda bivši predsednik Kardoff ne premisli in zopet prevzame predsedstvo. Danes se pa poroča, da se kopmromis ne uresniči. Listi namreč poročajo, da se nacionalni liberalci ne strinjajo z načrtom centra in so se postavili v vsem na stališče vladne predloge. Kajpada Be jo tudi vlada izjavila proti kompromisnemu predlogu konservativno stranke. Vkljub temu se pa ministerstvo z liberalnimi strankami vred zelo moti, če misli, da bo ta državni zbor dovršil vladno predlogo. Njegova doba poteče sicer šele prihodnje leto, toda če se pomisli, da bo treba na stotine sej, prodno Be obdela vse ogromno delo, se uvidi na prvi hip, da v tej primeroma kratki dobi to ne bo mogoče. Samo za prvo branje bi potrebovala carinska komisija 220 sej; potem Bledi drugo branje in potem dvojno branje v zbornici. Za vsako branje v plenumu se proračunava zopet 2 do 300 sej. Kaj pa še le, če se pojavi obBtruk-cija ? Dokazano je torej, da brez kompromisa mej vlado in strankami večine ni misliti na rešitev vladne predloge, a tudi ne na kompromis. Boj za prestolonasledstvo v Afganistanu. Sedanjemu emiru H&bib Ullahu izredno grene vladarsko življenje in se mu ne obetajo upapolni dnevi ob času kronanja, če jih Bploh doživi. Nasprotuje mu ▼ prvi vrsti mačeha s svojim sinom Umar-khanom, ki ima po izjavi umrlega emira tudi nekaj pravic do prestola. V prvi vrsti pa menita brata sedanjega emira, da imata izključno pravico do prestola. Boj se sicer vrši tudi mej njima, toda če bota edina v boju proti Habib • Ul- lahu in če ju pri tem podpira Umar khan, ki ima tudi nekaj ljudstva za seboj, bo sedanji emir res v velikih škripcih. Književnost in umetno Nt. Jako rabna knjiga za farne urade je: »Judioate des Reichsgerich-tes des Verwaltungsgerichtshofes und det obersten Geriohtshofes« von Dr. Fritsch und Dr. Leopold Hartig, v zalogi Alfred Holder-ja, Dunaj, I., Rothenthurm strasse 13. Knjiga vezana stane 8 kron; je sicer draga, a z ozirom na vsebino vendar ne predraga. Dosedaj je izšel samo I. del: »Cultus«, ki je za duhovna najbolj pomenljiv. Dnevne novice. V Ljubljani. 20. februvarija. Petindvajsetletnica papeža Leona XIII. K začetku 251etnice slavno vladajočega papeža Leona XIII. je premilostni g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič poslal v Rim pismeno Čestitko Nj. Svetosti v svojem in v imenu duhovnikov in vernega ljudstva slovenskega. — Zaradi papeževega jubileja je več listov, zlasti italijanskih, izšlo v slavnostnih izdajah. Mi bomo priredili slavnostno izdajo, ko bomo skupno obhajali ob tej priložnosti evharistiško slovesnost. S Homca 19. febr.: Tu smo opazili nocoj goreti več kresov v proslavo 251etnico sv. Očeta. Zlata poroka nadvojvode Rainerja. Povodom praznovanja zlate poroke Njiju c. in kr. Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode Rainerja in presvetle gospe nadvoj-vodinje Marije je kranjski deželni odbor izrazil visokorodnima jubilantoma najspoštlji-vejše čestitke in voščila. Promoviran je bil danes doktorjem prava na graški univerzi odvetniški konci-pijent g. Leopold Ledenik, sin našega odličnega someščana g. Alfreda L e-d e n i k a. Naše iskrene čestitke! Osebne vesti. Premeščen je kapelan g. Alojzij J a r e c iz Železnikov v Slavino. — Rezervni kadet čast. nam. je postal rezervni podčastnik pri 27. pešpolku gospod Leon D e 11 e 1 a. Resoluciji odborove seje kat. političnega društva »Sava« z dne 16. februvarija 1902 v bevnici: Odbor katol. političnega društva »Sava« popolnoma odobrava postopanje slovenskih poslancev glede celjske slovensko nemške gimnazije. V slučaju, da pride obstanek navedene gimnazije v resno nevarnost, naj se slovenski poslanci poprimejo najskrajnejših sredstev. — Odbor političnega društva »Sava« izreka svoje ogorčenje in pomilovanje nad sklepom Ka-pelčanov pri Brežicah, ki hočejo na sedanji štirirazrednici uvesti nemški poduk za svoje popolnoma slovenske otroke. 200 letnica tukajšnjega uršu-linskega samostana — ustanovljen leta 1702 — se obhaja letos v aprilu. Javno predavanje. Včeraj je predaval v »Katol. Domu« č. g. F. S. F i n ž -gar oturistiki. Svoje predavanje je prav zanimivo razplel ter dokazoval, kako se v naravi utrjuje spoznavanje Boga, kako se blaži srce in kako širi ljubezen do domovine in do dela za domovino. Predavanje je bilo izborno obiskano, odobravanje splošno. Prihodnjo sredo bode zopet javno predavanje točno ob 1/i8. uri zvečer. Umrl je dno 18. februvarija osmošolec Ivan Duler. Včeraj popoludne jo bil pogreb, katerega se je udeležila vsa gimnazijska mladež z gg. profesorji. Pokojnik je bil vzoren mladenič, tih in pobožen. Kot sin ubožnih starišev si je moral pomagati s poučevanjem. Hiteč od hiše do hiše Be je pre-hladil in si nakopal kal dolgotrajne bolezni. Ko so drugi dijaki dokončali prvo polletje, zvršil je on tek svojega življenja. R. I. P. Premog v Bohinju. V Bohinju so našli v bližini predora premogove žile. Izvedenci trdijo, da je premog isto vreden z najboljšim angleškim premogom in sposoben za porabo na parnikih pri vožnji preko morja. Občinske volitve v Celovcu se bodo vršile meBeca aprila. Iz občinskega sveta izstopi letos šest odbornikov in tudi volitev župana se izvrši. Nemščina v Kamniku V romantičnem, bajnokraBnem Kamniku uraduje c. kr. okrajno glavarstvo, posebno pa c. kr. okrajni šolski svet le z malimi izjemami vedno v nemškem jeziku Zlasti se moramo Čuditi narodnemu učiteljstvu, katero molče nebroj takih nemških dopisov od imenovanega urada sprejema ter se nič ne potegne za pravice maternega jezika. Volitev podžupana v Šiški. Poroča Be nam, da je bil v Šiški za županovega namestnika izvoljen g. Anton Pogačnik iz Spodnje Šiške štv. 66. Čudni o. kr. okrajni šolski nadzornik. Na Kranjskem živi c. kr. okrajni šolski nadzornik, kateri se nič ne zmeni za pritožbo, poslano mu zoper nekega začasnega, njemu podložnega učitelja. Njemu kot c. kr. nadzorniku je vse eno, ako dotični učitelj zanemarja šolo! V njegovih očeh ni nič napačnega, ako pušča na javnem kraju v šoli ležati »Slov. Narod«, da ga lahko vsak otrok dobi v roke in bere I Kaj je njemu mar, ako v šolski sobi sprejema svojo znanko — otroke pa domov spusti, da z dekletom ondi občuje! Dotični šolski nadzornik nič noče odrediti zoper onega začasnega učitelja, akoravno pozna nedostatke v njegovem uradovanju ! On s svojo prizanesljivostjo podpira učitelja celo v upornosti proti kate-hetu, ker ve, da je dotični njemu podložni učitelj izpodbijal v otrocih spoštovanje do kateheta rekoč : »Kaplana ni treba ubogati!« Toliko za zdaj tistemu učitelju in nadzorniku ; če ne bo pomagalo, se bo drugače poizkusilo. Umrli. Nenadoma je umrl v <-elju major v pok. Alfred J o n a s. — V graški bolnici je umrl absolvirani tehnik g. Julij a ter niša iz RadoČ pri Zidanem mostu. Glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinstva priredi zborovanje zaupnih mož, bivajočih na Kranjskem, v Ljubljani dne 27. februvarija t. 1. Zborovanje so bo vršilo v mestni dvorani in se prične ob 10. dopoludne. Na vsporedu so sledeča vprašanja: 1. Prihodnja vinska carina (vinska klavzula). 2. O vinskem zakonu, potrebnem v interesu vinogradnikov. 3. Reforma zakonodajstva o žganjarini z ozirom na razmere malih vinogradnikov in o izkoriščanju postranskih pridelkov kletarskih. 4. Red za vinsko trgatev na Kranjskem. 5. Posamezni predlogi. — Glede zadnje točke se prosi, da se morebitni predlogi naznanijo do SI. februvarija članu glavnega odbora gospodu Francu vitezu Langerju v Bršljin pri Novem mestu. — Na Dunaju, februvarija 1902. — Glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinstva. Zlatopolje 19. febr. Včeraj smo pri nas volili župana. Izvoljen je bil soglasno Matevž Straža n, posestnik iz Brezovice. Pokazalo mu je ljudstvo svoje zaupanje s tem, da mu je že v tretje ponudilo to čast. Istotako je bil soglasno izvoljen za namestnika župana in prvim svetovalcem Andrej Slapar iz Trnov č. Pa tudi drugi Bvetovalec Frančišek Pestotnik iz če-šenjske fare bi bil soglasno izvoljen, pa se nismo nič dogovarjali. Popred niso imeli Ce-šenjčani nobenega moža v zboru, zdaj smo jih več volili, ter jim hoteli dati tudi enega Bvetovalca, a prišli smo ravno ob 2. popoldan skupaj, ko se je imela pričeti volitev in se je tudi pričela. Nek odbornik, ki je bil že 30 let pri vsaki volitvi in je bil tudi voljen v odbor, se je izjavil, da tu še ni bilo nikdar tako mirne in dostojne volitve. Položaj v Trstu z vsakim dnem postaja normalnejši, kar smo konstatirali že v včerajšnjih poročilih. Vojne ladije so zasidrane pri sv. Andreju. Med Lloydovo direkcijo in pomorskim uradom so je sklenilo, da bodo odslej kurjači vsakokrat, ko se vrnejo z ladijami v luko, prosti nočne straže Stavkujoče kurjače zopet sprejema Lloyd po potrebi, vendar je ša okolu 100 kurjačev brez dela; upati jo pa, da se v najkrajšem času tudi za te kurjače dobi pri LIoydu dela. Med mrtvimi je tudi nek Žlletni Š k e r-janc, dalje 161etni mesar Alfonz Gril; 36letni finančni stražnik Gregor Z o rman, ni ranjen do smrti, 321etni pek Janez Jež je bil ustreljen v pete. Mrtev je dalje 28-letni delavec Anton G regoro vič. Mrtev je tudi 421etni Jožef Platzer. Mesarskemu pomočniku Artur Luzzatto je moral dr. Escher včeraj odrezati nogo ; pomagal mu je na tem dr. Dolcetti. Nasprotno pa se na- J \ . dejajo zdravniki, da se jim posreči poštnemu uradniku Fitzko rešiti prestreljeno nogo ter da iste ne bo treba odrezati. Stanje drugih, o zadnjih nemirih težko ranjenih je neiz premenjeno. Poštni asistent Fitzko je bil ob-etreljen, ko jo šel v urad. Kroglja, ki ga je preBtrelila, je prej prodrla nekega druzega moža. Njegova žena je v blagoslovljenem stanju in je padla v omedlevico, ko je zvedela, kaka nesreča jo zadola moža. Sedaj je tudi Fitzkova žena nevarno bolna. V soboto po noči so nekateri poskušali ulomiti v razne prodajalnioe juvelov. Nagli sod se baje danes peča z dvema Blučajema. Navadna sodišča imajo v razpravi okolu sto slučajev. V Pulju in drugih istrskih mestih je vse mirno. — Zanimivo je, kar se že poroča iz Trsta: Laška vlada je poslala že začetkom preteklega Wdi.a razne svoje agente v Trst. Kaj je italijanska vlada sumila? Ze v četrtek je bil v Trstu tajni agent iz Italije, Tandlazi, katerega so potem delavci v neki kavarni spoznali in nabili do krvi. Iz Italijo je baje došlo, predno so bruhnili nemiri, v Trst okolu 200 anarhistov. Akoijska druiba Leykam-Vevče je imela po »Mercurju« v pretečenem letu pri akcijski glavnici 6 milijonov 6% dobička in dobi vsaka akcija 12 kron di-vidende. Pogrešanega Antona Terškana iz Studenca, župnije Polje sodobilimrtvega v aavi pri Koškovem brodu Podgradom. Zločin je izključen, ker so dobili pri njem nad 360 gld. denarja. Dobili so ga na levem bregu Save pod Beričevem. Pokopan bo na ondotnem pokopališču. Sedaj se nahaja v mrtvašnici v Beričevem. Ponesrečil «e je bržkone sam v ponedeljek okrog pete ure popoldne, vračajoč se domov, pri St. Jakobskem brodu. Dejanje deserterjevo ? K posestniku Kesnarju po domače Požganu v Novi vasi pri Vetrinju je prišel te dni nek mož v obleki vojaka 2 7. pešpolka. Dejal je, da pride za njim drugo jutro oddelek vojakov, za katere naj Požgan pripravi stanovanje. Požgan je »Belgijca« prenočil, drugo jutro je pa vojak izginil, zapustivši v »obi vojaško obleko. Preoblekel se je v -neko Požganovo obleko ter vzel Požganu 100 kron. V vojaški obleki jo bilo zapisano ime: Franc Friedrich, 8. kom-p a n i j a. Najnovejše od raznih strani Cesar in s k 1 u d a t e 1 j frančiškan Ha rt man. Cesar se je včeraj zvečer z 18 člani svojega dvora udeležil včerajšnjega koncerta, v katerem je pater Hartman sijajno dirigiral svojo veličastno skladbo »Sv. Frančišek«. — Zopet samomor dijaka. Na Dunaju se je včeraj ustrelil nek 17letni realec Egon W. — Nov sokrivec Hilsnerje v. »Radikalni lisly« poročajo, da je Hilsner v jetnišnici v Pankracu označil nekega svojega Bokrivca. Oblasti menijo, da imajo opraviti s sličnim slučajem, kakor v Kutni gori, kjer je H lsner tudi imenoval dva sokrivca, potem pa se je iz kazalo, da sta bila nedolžna. — Velik mraz v Parizu je zahteval mnogo žrtev. Radi nenavadnega mraza je umrlo 20 oseb. — Smrt na odru. V „Variete gledališču" v Bari se je med skušnjo nekemu igralcu sprožil revolver, strel je zadel nekega druzega igralca, ki se je mrtev zgrudil. — Pijani arestantje. V Neudorfelu pri Dunajskem Novem mestu jo našel nadzornik včeraj prazno celico, v katero je zaprl prej-inji večer nekaj arestantov. Končno se je izkazalo, da so arestanti odprli tla in prišli tako v vinsko kldt, v kateri so se na-pili vina in obležali pijani. Društva, (Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko) Beje vršil sinoči v konferenčni sobi I. drž. gimnazije. Zborovanje je otvoril načelnik ravnatelj a e n e -ko vič. Tajnik dekan Ko bi ar jo poročal, da šteje društvo 197 članov in poleg tega še 54 naročnikov. Iz poročila blagajnika prot. dr. Gratzy-ja pa je razvidno, da je imelo društvo 3599 K 22 v. dohodkov. Podpore je dobilo: od kranjskega dež. zbora 800 K, od naučnega ministerstva 400 K, od kranj. hranilnice 200 K in od ces. akademije znanosti za izdajo repertorija k Valvazorjevi »Ehre des Herzg. Krain« 220 K. Računskima preglednikoma sta izvoljena gg. dež. tajnik Pfeifer in župnik Vrhovnik. Nemiri na Španskem. Razven iz Barcelone se poroča tudi iz drugih španskih krajev o velikih nemirih. Generalna stavka je povsod razširjena. VBadalona so ustavili stavkujoči tramvajski promet in so napadli orožnike in vojaštvo. V San Martinu so OBtale pri cestnih bojih tri osebe mrtve na mestu. V sabadollu so štrajkovoi zažgali samostan in poslopje carinarskega urada. V Barceloni so anarhisti streljali na nekega policijskega agenta, ki jih je imel nadzorovati. Agentu se je posrečilo ubežati. VOstafranka in San Martinu bo stavkuioči zgradili barikade in so se proti vojakom branili z revolverji Tu in v Cataloni je bilo v boju mnogo oseb mrtvih. Število stavkujočih je 10 0 0 0 0. V Barceloni so stavkujoči zopet zažgali štiri delavnice. Ves promet je UBtavljen. Vojaštvo z nasajenimi bajoneti nastopa proti množicam. Včeraj sta v Barcelono prispela še dva polka vojakov. Na trgih se ne dobi nobene hrane, sostbno ne-dostaje mesa in kruha. Univerza in šole v Barceloni so zaprte. Odborniki raznih delavskih društev so aretovani, društva so zaprta. V ječi jo tudi anarhistinja Tereza Saremunt. Aretiranja se nadaljujejo. Neki z bodalom ranjeni podjetnik je umrl. Tudi neki ranjen orožniški častnik je umrl. Med včerajšnjimi nemiri je nek mož, skrit v nekem kotu, 14krat ustrelil na vojaštvo. Nedavno iz Francoske izgnani anarhiBt Very je ranjen na glavi. VSabadellu, Manresi in T a -rassi narašča razburjenje. V San Mart nu in Barceloni so je na vojake stre ljalo iz oken. V Badaloni ne more voziti cestna železnica ker so demonstrantje razdrli železniški tir. Španski zbornici ste včeraj zborovali o zakonski predlogi vlade glede izjemnih na-redb, obsednega stania v provinci barcelonski in nagli sodbi. Senat je izvolil komisijo, ki bode danes o zadevi poročala, zbornica je pa vladno predlogo sprejela. Vse kar se godi danes na Španskem, ni mogoče izvedeti, ker cenzura posluje najstrožje. V mnogih mestih so zaprta gledališča, kavarne, prodajalnioe, sploh vsi javni lokali in tudi uredništva Uporniki širijo oklic, v katerem pravijo : *PredpuBtni čas, v katerem so bo meščanski krogi napili šampanjca, jo pr č, ljudstvo naj se vzdigne in izstrada buržuoazijo, da se izvedejo zahteve proletarcev". Mornarji ladij v Bilbao so zahtevali zvišanje plač. Posestniki ladij niso tega pri znali, sedaj se agitira za splošno stavko vseh španskih mornarjev. Stavkujoči so v Marsilji poslali deputacijo k mestnemu prefektu, ki jim je rekel, da ne more zanje intervenirati. Vstaši v Barceloni hočejo pokop padlih žrtev s silo preprečiti. Delav-sha stavka v Sanfernandi je baje končana. Telefonska in brzojavna poročila. Pri papeževem mmoiju. Dunaj, 20. febr. Deputacija, ki je dobila od »Slovanskega centra" nalog, izraziti papeževemu nunciju čestitko zaradi jubile.a svetega očeta, obstoječa iz dr. Šusteršiča, Barwinskega in dr. Hrubana, je bila danes pri nunciju. Dr. Šusteršič je govoril v imenu kluba: Vse krščanstvo je dolžno svetemu očetu veliko zahvalo za njegova velika dela, za duševne dobrote, ki jih je dal človeštvu med svojo slavno vlado. Zato se mu poklanja tudi „Slovariski cen-trum" ter mu izraža svoje najiskrenejše čestitke ob petindvajsetletnici. — Jako razveseljen odgovori nuncij, da bo svetemu očetu sporočil udanostno čestitko »Slovanskega centra" in da more že v naprej odgovoriti, da jo bo sveti oče z velikim veseljem sprejel. — Nato je čestital dr. Šusteršič v imenu katol.-narodne stranke slovenske, Bar-winski v imenu rusinske narodne stranke in dr. Hruban v imenu ka-toliško-narod ne češke stranke na Mora vi. Na čestitke je nuncij prijazno odgovoril in obljubil, da jih sporoči v Eim. Dunaj, 20. februv. V imenu h r-vatskoslovenskega kluba je izročila nunciju msgr. Talianiju danes čestitke deputacija poslancev dr. P loj, Peric, Zaffron, Špinčid. Proračunska debata. Dunaj, 20. februv. Včeraj je bilo posvetovanje klubovih načelnikov. V imenu „Slovanskega centra" je izjavil dr. Šusteršič, da je odločno proti vsakemu formiranemu okrajšanju proračunske debate in da zahteva popolno svobodo govora. Usiljeno krajšanje debate bi državni zbor se bolj diskreditiralo, ker ljudstvo zahteva, da ob tej priložnosti odkrito govore njegovi zastopniki. V iinenu hrvatsko-slovenskega kluba izjavo istega smisla poda dr. Ploj. Dunaj, 20. februv. Danes je bilo drugo branje državnega proračuna za leto 1902 Poslanci sploh opozarjajo na to, da je zadnja proračunska debata v avstrijski državni zbornici pod Badeni-jem trajala od 5. dec, 1896 do 19. januvarija 1897 in se je zvršila v 24 sejah. Ni razloga, da bi bila sedanja debata krajša. Prvi je govoril Mladočeh dr. G r egr, ki je izjavil, da zahtevajo Cehi zadoščenja za krivico, ki se jim je zgodila z odpravo jezikovnih naredeb, in sicer brez ozira na to, je-li drugim to prav ali ne. Vlada naj se nikar več ne skriva za »nevtralnost". Drugi govori Hagenhofer v imenu katol.-ljudske stranke, med katerega govorom je nastal škandal. Schonerer vpije nad njim: Kaj, vi hočete govoriti v imenu kmetov? Vi hočete kmete rešiti? Vi „Bauernfangerji!" Vi niste objektivni proti ministrom! — Hagenhofer: Govoril bom z g. Scho-nererjem, ko bo prespal svojo pijanost. Vsenemci planejo kakor besni pokonci, obkolijo Hagenhoferja, bijejo s pestmi po mizah in klopeh, ter vpijejo: Nesramnost! Tega ne trpimo! Malik: Vi ste ničvreden pes, nesramen poba lin. Schonerer: V stotisočih izvodih se razširjajo časopisi, v katerih mene popisujejo, kot da vedno konjak pijem in da sem vedno pijan. Zoper to jaz nič ne morem, a tukaj v državnem zboru si ne pustim nič takega reči. Vsenemci psu-jejo. Dyk jim kliče: Ven s temi nečastnimi lopovi! Predsednik zvoni. Hagenhofer: Ker je Schonerer rzjavil, da danes ni pijan, vzamem nazaj besedo, da naj pijanost prespi. — Pihuliak naglaša narodno enakopravnost. Vsenemci zopet ropotajo. Eisenkolb vpije: Ali se naj Avstrija nemško vlada, ali je naj pa ne bo! — Besedo dobi načelnik poljskega kluba Jaworski. Dunaj, 20. febr. (C. B.) Povodom zlate poroke nadvojvode Rainerja se je vršila v cerkvi sv. Pavla služba božja, katere so se udeležili mnogi člani cesarske rodbine ter razni dostojanstveniki. Nato je sprejel nadvojvoda depu-tacije dunajskega mesta, dunajske šolske mladine ter meščanstva okraja Wieden. Cesar je prišel nadvojvodi osebno čestitat in mu izročil svojo sliko. Dunaj, 20. febr. Gosposka zbornica je brez debate sprejela vladno predlogo o vojaških novincih ter po daljši razpravi, v katero so posegli poljedelski minister baron Giova-n e 11 i, grof L e d e b u r, grof A u e r-s p e r g, dalje Kottulinsky in K u e f s t e i n ter poročevalec knez L o b k o v i c. zakon o kmetijskih zadrugah v smislu sklepa poslanske zbornice. Konečno je zbornica rešila zakon glede po filokseri opustošenih vinogradov in glede pristojbinskih olajšav pri najetju posojil od strani dežel in avtonomnih zastopstev. Dunaj, 20. febr. Govori se, da nameravajo sestaviti parlamentarno zvezo češki radikalci, češki socialci, „divji" Poljaki in Slovenci. Dunaj, 20. febr. Od svojega moža ločena soproga magist. komisarja dr. Teodorja Helda je ustrelila sebe in svojo hčerko. Dunjtf, 20. febr. Wolf bo uložil interpelacijo, ker vlada ne zabrani od-pošiljanja avstrij. konj v Južno Afriko. Trst, 20. febr. Preventivna cenzura pri listih je odpravljena. Nahrežina 20. febr. V kamnolomu sta se ponesrečila pri razstreljevanju kamna Franc Kovačič in Jožef Lavrič iz Št. Petra pri Novem mestu. Prenesli so ju na pokopališče. Gradec, 20. febr. Jutri se vrši tu ljudski shod, na katerega dnevnem redu bodo dogodki v Trstu. Praga, 20. febr. Občina Vel. Lipa je sklenila, da črta Wolfa iz vrste svojih častnih članov. Rim, 20. febr. Sv. oče je v nedeljo pri sv. maši omedlel, ravno ko je hotel dati zadnji blagoslov in je roko vzdignil. Njegov kaplan, ki mu je stre-gel, ga je podprl. Po sv. maši se je sv. oče takoj vlegel in je sedaj zopet zdrav. ltim, 20. febr. Italijanski železni-ničarji so izdali manifest, v katerem prete s splošnim štrajkom in pozivajo vse železniške organizacije, naj se takoj trdno združijo. Bologna, 20. febr. Bivši poslanec Palizolo , kateremu se pred bacivajo bančne goljufije in umor, stoji 96. dan pred porotniki. Priče zanj slabo izpričujejo. Milan, 20. febr. Zadnje hudourje je napravilo veliko škode. V Mantovi je več hiš skoro popolnoma razdrtih. Človek noben ponesrečen. Promet med Bolonijo in Porretto je vstavljen. V Benečiji so polja še vedno preplavljena. Pariz, 20. febr. Francoske čete so se pojavile na jugu Maroka ter so zavzele oazo Figig. Solun, 20. febr. Pastorja Zilka so zaprli, ker ga sumijo, da je sokriv pri odpeljanju mis Stone. Bruselj, 20. febr. Kralj je obolel na bolezni v vratu. S svojo hčerjo grofico Lonyay se je kralj spravil. Jokoliama, 20. febr. Knez Konoje, predsednik gosposke zbornice japonske, je imel političen govor, v katerem odobrava japonsko-angleško zvezo in pr ivi, da bo stranka japonske narodne zveze ostro pazila na rešitev mandžarskega vprašanja. London, 20. febr. Prvi vspeh an-gleško-japonske zveze bo ta, da bo Angleška dala Japonski posojilo, ki se bo sklenilo med borzama v Londonu in Jo-kohamo. Izjava. Podpisani s tem preklicujem in obžalujem vse žaljive besedo, ki sem jih govoril o naši Marijini družbi, o čast. g. župniku Janezu Karli n in g. kapelanu Vojtehu Hybašok. V M oš ah, dne 20. februvarija 1902. Jakob Čebašek, 224 1—1 posestnik. Odgovor na odprto pismo g. Al. Schrey-a, posestnika z Jesenic, v »Slov. Narodu« št. 20. Ko so se razmere pri predoru obravnavale v državnem zboru, tedaj se je železniški minister izrazil, da domačini ne upajo in ne morejo prevzeti v o ž n j e. On pa se je mogel opirati le na izjave stavbenega podjetja, ker drugod ni iskal po svojem odposlancu nobenega pojasnila. Uradniki Grossa & BischofTa pa se tudi z nobenim drugim domačinom glede vožnje niso posvetovali, kot z Vami, gosp. Sohrey. Ko se je naglo razširila splošna govorica o Vaši izjavi nasproti podjetju, katero izjavo je omenil tudi eden izmed podjetniških uradnikov, je še le sledilo od naše strani v »SI. Listu« št. 48 to-lo skromno javno vprašanje: Splošno se govori, da ste bili tisti domačin Vi, gospod c. kr. poštar Schroy, da ste Vi dali za nas tako nesrečen in škodljiv odgovor, ne da bi se bili prej z nami posvetovali. Skoro so nam zdi to neverjetno. Pa da bodete imeli priliko, javno to reč nam po j as n iti, za to prosi j o odgovora posestniki in vozniki z Jesenic. (Sledi več podpisov.) Ker ]e uredništvo »Slov. Lista« želelo, da bi mi nasproti Židom postopali složno, je hotelo s tem, da ni izdalo podpisov, še večji razpor preprečiti. Ko smo Vam mi naznanili svoja imena, tedaj nam na naše res mirno in dostojno vprašanje odgovarjate, »da je bila ta trditev grda neresnica«, »krivično obdolžo-nje«, »da je krivična naša * .• d i -tev, da Be z do mačini ni s te res posvetovali«; dalje, »da to očitanje odklanjate kot popolno laž« in konečno žugato s sodiščem. Kdor pozna nafto razmere glede vožnje in jo bral Vaše odprto pismo, je na jasnem. Razumete l Ako bi bili mi vsi od početka lepo jedrno postopali in se posvetovali, kot smo se pozneje mi sami med seboj, ko je bilo zavoženo, in je bilo treba Žida pregnati, po bi vsega t«ga ne bilo. Toda Vi ste pogodbo s k 1e n i 1 i na svojo roko in odgovornost. Res ste se s podpisanim L. Balohom posvetovali, toda le o ceni, za katero naj prevzamete vagon vožnje, nič pa, kako bo z vozniki itd. In ker se niste ravnali po njegovem svetu in prenizko ceno nastavili, zato ste naredili en dan 34 gld. izgube, in ne zato, »kot bi bili domačini z Vami tako postopali in veliko manj nakladali, kot so bili obvezani«. Nakladali so, kot je navada, in kdor jo vozil s parom konj. n i nakladal manj in tudi ni vozil bolj počasi, kot Vaši hlapci zVašimi konji. Se le, ko ste pogodbo sklenili, kakor sami pravite v odprtem pismu, sle se obrnili do nekaterih izmed podpisanih. In tu se sami hudujete v odprtem pismu »da niso hoteli ali pa upali prevzeti«. In zakaj ne ? Ker ste ne ugodno pogodbo sklenili. Ko Vas jo nato inžener Mflller opozoril, da bo treba na dan še več zvoziti (30 — 40 vagonov) pravite, da ste mu ugovarjali, da take vožnje no bote zmogli, in da ste privolili v to, da sme žid pomagati voziti Mi pristavimo k temu samo to, d a židatakratšenibilotu, in da je bil brzojavno klican; kajti podjetje je bilo po pogodbi z žel. ministerstvom obvezano, oddali vožnjo domačim voznikom; zato je moralo najti izgovor ; i n ta izgovor je našlo v Vašem razgovoru z nadinženerjem M U 11 e r j e m. In Vi se o tej važni reči niste posvetovali z nikomur, niti z Vašim najbližjim sosedom L. Balohom, ki se na vožnjo gotovo najbolje razume. Sicer pa je po našem mnenju najbolji odgovor ta, ker imamo zagotovljeno, da bo poljski žid moral pobrati kopita, in so mu ravno v četrtek »z arubil i« zadnjih 14 konj. In za ta vspeh se gotovo nimamo zahvaliti »Slov. Narodu«, ki je pri priliki delal svoje neslane opazke o tistih, ki so nam pomagali zavrženo stvar zopet v pravi tir »praviti. Tudi vsi sosednji župani so storili, kar so mogli, le liberalni župan Potočnik s Koroške Bele in Petemel z Bleda sta delala »liberalne« opazke. Hvala! Saj vemo, pri čem da smo. Jesenice, 14. svečana 1902. Jakob Mesar, Janez Legat, Lorenc Baloh, Jakob Vovk, Janez Pšenica, Jožef Vovk, posestniki na Jesenicah; Jožef Pikon z Dobrave, Anton Kržišnik, župan z Breznice. Umrli so: 16. februvarija. Neža Silvester, delavka, 84 let, Radeckega cesta 11, vsledjaka. 17. februvarija. Josip Škof, kolporterja sin, 1 leto, Cerkvene ulice 21, bronehitis capill. 18. februvarija. Ivan Dular, osmošolec, 17 let, Marije Terezije cesta 11, caries hrbtenice. 19. februvariia. Marija Prossman, nadarbinka, 78 let, Japljeve ulice 2, jetika. V bolnišnici: 17. februvarija. Anton Reban, orglar, 59 let, jetika. Žitne cene dn6 19. februvarija 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad......K 9-70 „ »maj........9-74 Ri za pomlad.........8 01 „ „ jesen......... Koruza za maj-junij.......5-70 Oves za pomlad........7'97 „ „ oktober.........— Na budimpeitanski borzi: PSenica za april.......K 9 59 „ „ oktober........8 47 Rž za april........» 8 88 „ oktober.......,7 04 Oves za april........„ 7 66 „ „ oktober.......■> 6 35 Koruza za ............6 41 . julij........6-55 (Efektiv.) Dunajski trg. Pflenica banaSka...... K 9-60 - južne žel........ 9 90 Rž , ........310 J®Cmen . S,. . "....... n.tr, „ ob Tisi.......* 6-86 Koruza ogerska, stara.....„ 5-65 t „ nova.......560 Cinkvant „ stara . . . . , 6 60 , nova . . . . „ 620 Oves srednji..........800 Fižol............7-76 do 9-71 975 802 5 71 7-98 do II u n a f s k a borza dn6 19 februvarija. Skupni dr/avni dolg v no'«h.....101 Skupni državni dolg v srebiu.....101 Avstrijska zlata renta 4%......120- Avstrijska kronska renta .....98- Ogerska *la'a renta 4*.......120' Ogerska kronska renta 4 %......97' Avstro-ojzerske bančne delnice, 600 gld. . 163t>- Kreditne deln.cn, i 60 gld..............098- London vista......................239' Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. velj. 117' 20 mark............23 20 frankov (napoleondor)......19 Italijanski bankovci.........98 C. kr. cekini...........11 00 45 •90 75 15 75 '85 •27';, •44 05 05 ■32 Meteoroioft$6ito poroOile. fi :06 Str. : s e licji rrafm t'a; 'l'M ;•( R n. Gm op»- jti.nj« baro* Tempo- i uiura I j, i 1 ' «"•*• 1 j N&rtO ? 3 f n r mm r.ualj; ' \ 19 9 zve«-. TM 1 1 5 | sl. jvzh. | oblač. 20 7 zjutr 2. popol. riH8 8 i 39 0 1 7 j sl. sever 4 5 j sl. jng. | oblač. 00 Srednja v^eraiSnia Atniieratnr« 2'2 fiormn.!.' — -0 2 960 8-48 8 89 7-06 7 67 6-36 5-42 5 56 1036 IU'60 8-20 860 7-75 5-70 5-65 7-CD 6-60 8-20 10-76 225 1—1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreni ljubljeui soprog, oziroma oče, stari oče, gospod JVIihael KnaVs danes, t. j. v četrtek, 20. t. m. ob 3. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni prejemši svete zakramente za umirajoče, v 59. leiu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v saboto 22. t. m. ob 8. uri zjutraj v St. Vidu nad Ljubljano. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. St. Vid 20. svečana 1902. Terezija Knavs, soproga Valentin Knavs, vikarij, sin. Ivanka, Marija, Kati, Julij«, hčere. Josip Zupan, Rajko Vidmar, zeta. umetni zavod I. vrste, v pritlUjn meščanske liiš**. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava i. vrste. Fotoplastišk« potovai-ja po celem svetu v popolni istlni. Lo še 3 dni do vštovši soboto 22. febr.: Jako zanimiva plastična serija: Drugo potovanje po francoski Rivieri Nihče naj ne zamudi, ogledati si te vele-zarimive stereo slike na str-klo, ki so edine te vrste in bile prirejene nalašč za ta umetni zavod. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In pravnikih, od 9. rjutraj do 9. zvečer. 220 1—1 Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h. VABILO na OBČINI ZBOR „Slov, posojilnice \ Št. Jerneji na Dolenjskem, registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dii6 9. marea 1902 ob 4. uri popoldne v starem šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Račun načelstva. 3 Poročilo računskega pregledovalca. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. 6. Slučajnosti. V Št. Jerneji, dne 14. febr. 1902. 2l8 i_i Načelstvo. VABILO na III. redni občni zbor ,Kmetijskega društva na I^ii* kateri se bode \ršil v nedeljo dn£ 9 marea 1902 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih na Igu. I>ne vili red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za 1 1901. H. Izvolitev 4 udov načelstva. 4. Slučajnosti. 2-ii i i Odbor. Ako bi bil ta občni zbor radi nezadi stmga Števila zadru/.nikov nesklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru iu z istim vsporedom, ki bod sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov. Par lepih, pitanili str affsr Hi se proda. 22; 2-1 Več pove upravniAtvo »Slovenca«. Radi opustitve kupčij« prod& se zaloga umetnih cvetlic za cerkvene šopke 111 YOIlČkOY skupno za 500 K ali na dr< bno za svojo ceno. 203 3—2 Marija Mikata, Ljubljana, Pred škofijo št. 21. Nj. svetost papež Leon XIII. sporoCili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lektrn&rju O. Plocoli-.lu v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleu čice tinkture za želodec in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov „l>v<.rui založnik Kj svetosti". Imenovani zdravnik ler tudi mnogi drugi sloviti profesorji m d' klorji z ipisu jejo bolehaviru G. Picooll jevo želodčno tinkturo, katera krt pča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju 111 točno izvršuje G- PieCOli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cest. Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po U stekl. za gld. 2-10, po 36 za gld. 3 50. po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 30. - Poštnino mora plačati p. n. naročnik. lil 6 25 — 4 Emajlna glasura, )^av%auppred- mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, le-lezje, les. kositar, kamenili predmeti, vodovodne škoklje, kojirn di porcelanu slifno pievlako V šliatliicab po '/9 in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERI* v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—7 v lepem kraju na Koroškem, ležečem ob državnej železnici, blizo večjih tovarn, kjer je tudi farna cerkev in okrajna sodnija,. se prav dobro idoča trgovina z mešanim blagom kakor tudi k njej pripadajoče posestvo, takoj in zelo ugodno pfoda ali pa tudi za več let v najem odda, v katerem slučaju je treba 20 000 kron kapitala. 199 3—2 Kje? pove upravništvo lista. St. 4255 Razglas. 161 3-3 Podpisani mestni magistrat mladeniči m rojenim leta 1879., 1880., 1881. in 1883, ki stopijo letos v vojaško, odnosno črnovojmško dobo, naznanja : 1) da se bo dne 26. f. m. ob 9- uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32. vojnega zakonika I. del, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta. To žreba je, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za o:ie mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto trojstveno leto 1881.) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2) da so od 18. do 25. t. m. v uradnih urah imen ki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru,, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek,. napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za nabor v kraju bivanja, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu; 3) da so od 18. do 25. t. m., v navadnih uradnih urah, pri tukajšnjem u>adu — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1883. rojenih, z letošnjim le'om v čino vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. februvarija 1902. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Tcrezjc cesta hiš. št. J v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 110 95-5 4r% odstotka brez odbitka rent/nega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranili) ičnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Nakup ln prodaja rgXt vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Izdajatelj;j.Or. Evgss Lampi. Menjaricna delniška družba „91 E R C V B" I., Wollzeil310 in 13, Dunal. I., Strobelgassa 2. Odgovorni vreduik » lv?n Rakoveo. mtT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134: 13 Tisk »Katoliške Tiskarne v Ljubljani.