Ljudsko frontno gibanje v Sloveniji
»Nascdežela bi kajpada doziveta veHko stra*»e^o tragedijo, če ne bi bilo or-gaaizadje, U je zaal* v najtežjih urah strniti Ijudstvo in ga popeljati v borbo na živtjeaje ia saart — za osvoboditev dežele. To je bila KPJ, ki je organizirala Ijadsko froato ter se v borbi postavila le-tej na čelo, ne da bi prizanaiala svopm kadron...« je dejal Tilo 1947. leU na II. koagresu Ljudske fronle.
' Ljudsko frontno gibanje se je za-čelo v tridesetih letih v Franciji, predstavljalo pa je združitev napred-nih in demokratičnih sil, tako delav-skih kot meščanskih strank, v enotno fronto za boj proti fašizmu.
Pri nas se je Ijudsko frontno gu>a-nje izoblikovalo v Ietu 1935. Vodite-Ijica tega gjbanja je bila KPJ. V za» četnem obdobju se je borila predv-sem za akcijsko enotnost delavstva, uspeh tega dela so bile stavke in mezdna gibanja v letih 1935 in 1936. Še večje število privržencev ji je uspelo pridobiti, ko so njeni člani na različnih zborovanjih, kot je bil zlet »svobod« v Celju, zahtevali rešitev narodnega vprašanja.
AKcije, ki jih je organizirala KPJ v okviru Ijudskega frontnega gibanja, so imele širok odmev med ljudmi, ne glede na to, kateri stranki ali razredu so pripadali. Spomnimo se samo, kaksen obseg in uspeh je bi] dosežen pri zbiranju pomoči španskemu Ijud-stvu in njegovemu boju proti faši-zmu.
Na samo gibanje pa so vplivali ra-
zlični dejavniki. Eden izmed njih je bila tudi zunanja politika. Pakt med SZ in Nemčijo, ki je bil podpisan 1939 leta, in članek, ki so ga objavili v Slovencu, kjer je bilo zapisano, da je Zveza delovnega Ijudstva Slove-nije komunistična, sta bila vzroka, da skupine in posamezniki, ki so že so-delovali v ljudskem frontnem giba-nju, niso stopili v ZDLS Banska uprava pa je prepovedala razširjanje razglasa » Kaj hočemo«, v katerem je bil podan program ZDLS, ki je za-hteval popolno narodno svobodo in ljudsko demokracijo. Večji razmah ljudskega frontnega gibanja v Slove-niji je bil ponovno v letu 1940, orga-nizirane so bile protidraginjske akci-je. Po vzpostavitvi diplomatskih od-nosov med SZ in Jugoslavijo je bila izvedena široka akci ja za ustanovitev Društva prijateljev SZ. Pri teh akci-jah so sodelovali s KPS piedstavniki kričanskih socialistov in demokra-tičnega krila v Sokolu, to njihovo so-delovanje je prineslo tako imenovani akcijski sporazum, v katerem je bilo rečeno, naj se Jugoslavija v boju proti fašizmu nasloni na SZ, izrazili pa so tudi zahteve po demokratično
sti in samostojnosti narodne vlade. V tem akdjskem sporazorao že vi-dimo začetke OF, ki se je izobliko-vala v Ijndskem frontoem gibanju in kalere 40. oMetaico ustanovitve sla-viaio letotaje lelo.
T. KLEPAC