Leto P__V Ce|ji, dn6 3. decembra 1892 Štev. 23. Domovina ----- Iahaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inasrats se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. ▼•U« za celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. — Denar naj se poSilja: Dpravniitvn »Domovine" v Celji Okrajni zastop celjski je dovršil svojo triletno dobo, odkar ga vodijo Slovenci. V kratkem bodo nove volitve za-nj. Znano je, da v okrajni zastop volijo veliki zemljiški posestniki 10, izmed trgovcev in velikih obrtnikov tisti, ki največ davkov plačujejo 10, mesto Celje, potem trgi Št Jurij, Žalec in Vojnik vkup 10, in kmefcske občine 10, torej vse štiri skupine vkup ]j 40 zastopnikov; izmed teh se izbere potem okrajni odbor, ki obstoji iz načelnika in G udov. Odbor vodi neposredno posle okrajnega zastopa. Zadnja tri leta so bili možje slovenskega mišljenja v okrajnem odboru, I in sicer sami. ker tisti ud okrajnega odbora, ki se je izbral izmed velikega trgovstva in industrije, Nemec, ni prišel k nobeni seji! Sploh nobeden Nemec ni sprejel volitve v ok ajni odbor, ker ti gospodje samo v take zbore radi pri-jj hajajo, kjer oni gospodujejo. Kar je torej okrajni zastop v zadnjih treh letih storil, storili so Slovenci. Ceste so se vzdrževale v dobrem stanu; odpravilo se je povsod posipanje s prodom, ceste so se posipale z natolčenim I trdim kamenjem (apnencem). Skrbeli so 1 udje okrajnega odbora, posebno gospodje pl. Berks, Hausenbichler in Zanier, da se je kamenje za posip boljši kup dobivalo, ko poprej. To seveda nekaterim prejšnimzalagalcem ni bilo po volji; toda ravnal je okrajni zastop in odbor gotovo prav, ker on ima gledati na koristi davkoplačevalcev, ne pa na koristi posameznih podjetnikov. S frudom gosp. pl. Rerks-a zravnala sta se dva precejšnja kosa ceste iz Ponkve proti Teharjem in zmanjšala strmina. Odkopal se je klanec na cesti pri Novi cerkvi, tudi eden manjših na Šmartenski cesti. Cesto od Fervega do žalskega kolodvora je prevzel okraj v svojo skrb Pri tem se je podpirala govedoreja in razdajalo se je zadnji dve leti l(i bikov čistega murskopoljskega plemena po okraju, da se zboljša pleme goveje živine tako, kakor so izkušnje učile, da je najbolje. Skrbelo se je tudi za duševni napredek prebivalstva. Dajale so se štipendije učiteljskim pripravnikom, učencem na vinograjski in na podkovski šoli, potem podpore obrtnijskim šolam, šoli šolskih sester v Celji, tudi revnim gimnazijcem v Celji. Pri vsem tem je bilo mogoče, znižati okrajne doklade k davkom od 25"/0. na 21%. torej za štiri procente. Slovenci v celjskem okraji so izkazali se kot dobre gospodarje z okrajnim premoženjem. Pa mnogo dela je še ostalo. Tako bode treba dognati preložitev ceste iz Št. Jurja proti Planini, da se izogne Jezerskemu klancu, — cesta od Blagovno proti Teharjem ima preveč klancev in preveč sence, — cesta iz Griž v Št Pavi ravno tako, — obe kaže preložiti v ravnino na solnce, — iz Vojnika, Nove cerkve, Dobrne na Šmartno v Kožni dolini mora se zdaj voziti po velikem ovinku čez Celje. Da se bode vse to in še marsikaj drugega izvršilo, moramo skrbeti, da ostane večina v Oi .rajnem zastopu, kakor zdaj, slovenska. To pa leži v rokah razumnih velikih posestnikov, ki ne bodo svojega zastopstva prepuščali na-puhnenim svojim političnim nasprotni- kom. Da ostane večina okrajnemu za-stcpu slovenska, važno je še posebno zato, ker bo s tem ob enem tudi večina okrajnemu šolskemu svetu slovenska in bomo s tem tudi enkrat šole dobili v svoje roke. Torej, stojte trdno in volite Slovence! Slovenci, stari vinogradi hirajo in se sušijo — napravimo si nove! Huda pokora zadela je Slovence. V mnogih krajih lepe naše slovenske domovine so imeli še pred leti bogate vin? e, ki so se pa zdaj čisto posušile, ali pa hirajo tako, da l>ode prej ko prej zadnja trta nehala roditi. Veliko vinogradov je namreč že trtna uš uničila — druge pa čaka ista žalostna osoda. Držali se bodo morebiti še nekaj let, a kakor kaže izkušnja po drugih deželah, ne bode ta kvarljivka še neokuženim vinogradom prizanesla. Nečemo kaliti sicer veselja onim slovenskim vinogradnikom, kateri imajo še zdrave vinske gorice a domoljubna dolžnost naša je, da o pravem času opozorujemo vse vinograjske posestnike na nesrečo, ki je že tisoč in tisoč viničar-jev v Avstriji zadela, in ki utegne še ostalim občutljivo škodovati. Vsi moramo s to žalostno prikaznijo računiti že zdaj, da so namreč že ali da bodo v kratkem naši stari vinogradi uničeni, in da je treba na njih mesto nove postaviti. Nesreča jo torej tu. velika nesreča, toda obupati ne smemo, niti rok križem držati! Kmeta zadenejo raznovrstne nadloge, zdaj mu živina pocrka, zdaj mu toča pobije ali mu hiša pogori — vselej je to velika pokora. V» nder si nesrečnež z lastno pridnostjo in s tujo pomočjo ve pomagati, in v nekaterih letih je škoda poravr.ana. Tako upamo, da bode tudi z našimi nesrečnimi vinogradi. Nastane samo vprašanje, kako in s kakoršnimi sredstvi bi se zopet novi vinogradi zasadili. V ta namen je treba trt, in treba denarja. Vedeti je pa tudi treba, kako se novi vinogradi zasajajo, kako je ravnati z novimi trtami itd. Ni naš namen, tukaj razlagati, s kakošnimi trtami in kako naj se zasajajo novi vinogradi. O vsem tem se dosta bere po slovenskih časopisih, posebno po kmetijskih. Le na kratko naj posnamemo, kar se v tej zadevi poskuša, priporoeuje in dejansko dela. Nekateri vinogradniki niso še obupali nad našo domačo trto; ti torej zasajajo nove vinograde tudi s ključi ali rožniki (vkoreninjenimi in brez korenin) domačih trt, kar pa se menda slabo obnese. Še večje zaupanje imajo v trto aizabelo", ki se je še le malo pri nas udomačila in je nekoliko trpežnejša. Zopet drugi so prišli na to misel, da bi našo divjo trto »viniko* poskusili, če bi dala požlahtnena in pocep-Ijena užitno vino, in če bi bila trpežna nasproti trtni uši. Toda ta poskus ni obveljal ali pa se je še premalo cenil in se premalo ž njim bavilo. Največ upanja daj<5 amerikan-ske trte, od katerih so nekatere take, da rod(5 naravnost, t. j. brez cepljenja okusno grozdje in dobro vino, ki pa ima poseben okus. Zato se dandanes sploh priporoča zasajenje amerikanskih trt, in sicer najbolj takih, katere je treba prej z našimi žlahtnimi pocepiti. Te amerikanke so namreč vsled svoje divje narave dovolj močne, dovolj trpežne, da jih trtna uš ne un iči. Pa med temi so nekatere tudi slabejše, take namreč, da se le nekaj let upirajo škodljivemu mrčesu, zlasti če smo jih dejali le v plitvo zemljo. Najbolje se po slovenskem od amerikanskih vrst hvali „riparia". Toda o vsem tem se nismo namenili pisati. Tudi o tem ne, kako je kopati (rigolati) zemljo za nove vinograde, ali kako je trt« saditi v trtno šolo, kako v vinograd, kako jim je gnojiti ali kako je cepiti. O vsem tem so poučili in bodo še poučevali naše čitatelje razni slovenski listi in različne knjižice, ki so se nekaj za mal denar, nekaj P& brezplačno dobile. Spisala sta take knjižice: vodja vinorejske šole R. Dolenec na Grmu in I. Bele v slovenskem, Goethe v nemškem jeziku. (Nekatere Goethejeve knjižice so pa tudi že poslovenjene). Mi smo se lotili danes le tega vprašanja, kje dobiti nove trte, in kje dobiti denar za najfravo novih dragocenih vinogradov. Najprvo moramo gledati, da nam starih trt popolnoma ne zmanjka; zakaj stare trte še za cepiti pri amerikankah potrebujemo. Zato moramo vsaj nekaterim starim trtam z gnojenjem dobro streči, da si jih ohranimo. Na vrteh in kraj hiš ter ob brajdah si utegnemo še več let stare trte ohraniti, kakor to uči izkušnja po takih krajih, kjer v vinogradih kar ni« trt ni, dočim jih imajo Se nekaj ob brajdah in po 1 vrteh. Za amerikanske trte pa, ki nam bodo v bodoče cepljene ali necepljene dajale novo kapljico, skrbč že razni pisatelji vino-reje. V prvi vrsti je država, ki ima svoje trtnice, v katerih vzreja nove trte. V slovenskih deželah so velike državne trtnice na Bizeljskem, v Pišecah in v Kostanjevici, j male trtnice pa podpira država na raznih krajih, n. pr. v kostanjeviškem okraju: v ! Št. Jarneji, v Vel. Dolini, v krškem okraji; na Raki in v Krškem. Trtnice so tudi na Štajerskem: v Mariboru, v Halozah, na i Kranjskem je na Vipavskem prirejajo se v Belokrajin'. in drugod. Govori se, da jih bode država ustanovila šo v sevniškem in šmarskem okraju na Štajerskem in drugod. Tako bode menda tudi na Goriškem za nje skrbela. Štajerska dežela ima tudi svoje trtnice, i n. pr. v Pišecah, v Borlu (pri Ptuji), v Št. Gallenu na Gornjem Štajerskem (tukaj radi tega, ker so trte tu osamljene, da se od bližnjih vinogradov ne morejo okužiti), na mariborski vinorejski šoli. Štajerska hranil-] niča bode na svojih vinogradih pri Mariboru j in Ptuji trtnice ustanovila. Kranjska dežela goji amerikanke na svoji šoli na • Grmu J Goriška seveda tudi v svoji kmetijski učilnici v Gorici. Vrh tega je amerikanska trta že zel6 razširjena pri posameznih vinograjskih posestnikih. Na Bizeljskem, v Pišecah, Srom-ljah in drugod v brežkem okraji je že veliko novih vinogradov, ki so zasajeni z novo trto. Bogatejši posetniki so si v raznih krajih n. pr. g. dr. Gršak v Ormoži že omislili ameriške trte pa tudi siromašnejši vinogradniki jo imajo že, ne samo na Štajerskem, ampak tudi na Kranjskem, Goriškem in dr. Nekateri si jih nakupijo drugi jih dobč v dar. In tako se širi in širi nova rastlina. Iz malega raste veliko. Kakor hitro se bodo ljudje o trpežnosti nove trte popolnoma prepričali, sadili jo bodo kar od kraja, in tako se bode širila od vasi do vasi od so-!! seda do soseda. Toda nova trta je draga! Nasad novega vinograda je še dražji! Kje dobiti potrebne novce? Kako pomagati sploh? Najprvo je treba to <'.03eči, da se davek opustošenemu vinogradu odpiše. To je mogoče doseči, ker tako veleva zakon z dne 15. junija 1H90 in ukaz finančnega ministra z dne 6. julija. Poprej je pa treba vse stare trte z vinograda odpraviti ali pričeti z zasajeiyem novih trt. Taki novi vinogradi so potem 10 let prosti zemljiškega davka. Vendar velja to le o vinogradih, ki -----:_291 j so najmanj »/« hekt., t. j. 25 arov ali 2500 m* (kvadratnih metrov) ali 695 kvadr. sežnjev (prilično >/s orala.) Kako je postopati, da se takemu vinogradu za 10 let davek odpiše, kakor veleva ta postava ? Mora se to naznaniti davkariji vsaj do konca junija, ali če takrat ni bil še vinograd ponovljen, vsaj 4 tedne po dokočanem delu, t. j. zasajenjn z amerikan-kami. V naznanilu je treba natanko pove- i dati število parcele in povedati velikost novega nasada vsaj prilično. Razložiti je treba, da je bila na starem vinogradu res trtna uš, in da 25 kilometrov v daljavi so še drugi okuženi vinogradi. Vse to mora potrditi občinsko predstojništvo. Taka naznanila morajo biti zel<5 natančna; gosposke morda še to in ono poprašnjejo; a naposled se vendar mora od okuženega in zopet zasajenega vinograda davek za 10 let popolnoma odpisati, če se tudi od začetka ni ves vinograd na novo zasadil. Tako se je tudi že v mnogih krajih storilo. Izvedeli smo. da se to ne zgodi praw pogostoma, ker davko plačevalci povedo le z besedo pri davkariji, da nimajo več vinograda, kar čisto nič ne izda. Najboljše je, da gredtf k občini, ki ima za to že posebne, obrazce. Tukaj se naznani, da je vinograd prazen. To naznanilo potrdi občinski urad in odda se zemljemercu. Ta gre potem gledat pri svojem običajnem obhodu dotično parcelo, katero najde opusto-šeno. Zato se vinograjski davek odpiše in naloži se dotični parceli le davek od pu-stote ali pašnika ali kar je. Od njiv in travnikov je prilično tako velik davek kakor od vinogradov, od senožet, pašnikov, dosta nižji; skoro nič davka pa ni od neobdelane zemlje. Če jo pa spet v vinograd spremenimo, bode celo 10 let prosta zemljarine. Kako je pa mogoče dobiti trte brezplačno ali za nizko ceno? Treba je vlagati prošnje, ki so tudi brez koleka, kanor vsa pisma glede trtne uši, na dotične oblastnije, katere imajo v oskrbi trtnice. Da se dobe trte iz državnih trtnic, oglasiti se je pri okrajnih glavarstvih (v Krškem, v Brežicah), zlasti do po časnikih razglašenega obroka. Da se dobe trte iz deželnih trtnic. oglasiti se je pri deželnem odboru (v Gradci, v Ljubljani). Lože bode dobiti trte iz manjših trtnic. ki se delajo že sem ter tje, kajti z nasadi ameriških trt se že pečajo kmetijske podružnice, vinorejska društva, (n. pr. ormožko), šole. občine. V smislu vladnih naredeb dobe ti zavodi veliko ložje trte iz državnih trtnic. Zato naj se mali posestniki oglasijo tudi pri lastnikih teh malih trtnic. Dobiti pa utegnejo kaj rast lik tudi pri veleposestnikih, ki imajo več sredstev, s katerimi so si veliko prej skaBali braniti nove nesreče. Naši vi-ničarji naj posnemajo pač onega siromašnega, pa pridnega Bizeljanca, o katerem je bilo lani po vseh častnikih brati, kako si je bil siromak brez lastnega in brez tujega denarja napravil nov lep vinogradič. Ko mu je bila trtna uš uničila star vinograd, poleg hišice edino njegovo premoženje, hodil je kot dninar služit in delat v državni vinograd na Bizeljskem. Ondi je videl in poskušal, sadil, cepil in gleštal amerikanske trte. Z dovoljenjem oskrbništva jih je pa vsako leto tudi doma v svoj vinograd nekaj zasadil in pocepil, in glej v 3—4 letih napravil si je tako lep nov vinogradič, da je na njem dokaj vina pridelal, in da so ljudje kar od daleč hodili gledat novo vspešno delo siromaškega viničarja. Daljni svet je o tem zvedel; zato je dobil pohvalo od avstrijskega vinorejskega društva in od štajerskega deželnega odbora lepo darilo 20 zlatov. Za vino pa je v jeseni I. 1891 skupil že nekaj stotakov. Da je res trtna uš velikansko škodo učinila, o tem kažejo denarne svote, katere so določile država in dežele v ta namen, da se ta škoda ljudstvu olajša. Država je bila postavila za tekoče leto (1892) 4-2.000 gld. v proračun za preganjanje trtne uši, t. j. prav /a prav za amerikanske trte; dolenje-avstrijski deželni zbor je dovolil «0.000 g'd. za brezobrestna posojila v ta namen; štajerski 10.000 gld., kranjski pa le 1500 gld. za letos; toda sprejel se je predlog poslanca Pfeiferja, da bode deželni odbor v bodočem letu v to svrho več predlagal. Slovenski vi-ničarji morajo radi tega gledati, da bodo dobili od države, in od štajerskega ali kranjskega deželnega odbora vsaj nekaj od dovoljenih svot. Prosijo naj v smislu postave od 3. okt. 1891 ter postave od 28. marca 1892 in naredbe poljedelskega ministra z dne 29. marca za brezoorestna posojila ali napredni ne. Te prošnje je vlagati naj-prvo na deželne odbore in potem na c. kr. poljedelsko ministerstvo. Posojila se dajo na 10 let. Čez 10 let je treba vrniti je. Država dovoli posojilo le tedaj, če da dežela tudi enako svoto. Prošnje bode vlagati pri c. kr. okrajnih glavarstvih, od tod bodo romale na deželne odbore, na deželne vlade in potem na ministerstvo. Posojila se bodo smeli nadejati: posamezni posestniki, občine, zadruge, kmetijska, zlasti vinorejska društva. V teh vlogah bode treba razložiti, koliko utegne nov vinograd stati in kako se bode obdeloval — treba torej natančni proračun za več let in natančni načrt o nameravanem obdelovanju. Treba pa je tudi zagotoviti državo in deželo, da denarje posojene ne boste izgubili. V ta namen utegnete terjati, da se dano posojilo vknjiži na posestvu gospodarja, ki je vzel posojilo. Posojilo se ne bode vse na enkrat izplačalo, ampak le v letnih obrokih. Seveda bode vlada po svojih uradnikih nadzorovala vinogradnika, če tudi v resnici po predloženem načrtu zasaja nov vinograd. Ako bi tega ne storil, ne bode dobil še neizplačanih delov obljubljenega posojila, namreč se bode še dano posojilo takoj moralo vrniti. Vse to bode prizadejalo veliko pisarije in morebiti tudi potov; toda vsega tega naj se pisanja zmožni vinogradniki in njih prijatelji (učitelji, duhovniki, občinski tajniki) ne vstrašijo; vsaj so vse vloge v teh zadevah na razne gosposke brez koleka. Brezobrestno posojilo pa je velikega pomena in velike vrednosti za one posefnike, kateri nameravajo na vsak način svoje nekdaj sloveče, a zdaj opustošene vinograde obnoviti. Kdor se toraj hoče na tanko seznaniti z novimi zakoni in naredbami v teh zadevah, treba je, da jih natanko pczna. Te postave so z dne 27. junija 18is5, 15. junija 1890, ukaz z dne 6. julija 1890 zakon od 15. maja 1891, ukaz od 28. maja 1891, zakon od 3. oktobra 1891 od 28. marca 1892 in ukaz z dne 29. marca 1892. Celjske novice. (Redni občni zbor) »Celjskega Sokola" bode v ponedeljek dne 17. dec. ob 8. uri zvečer v dvorani celjske čitalnice. Ker se bode razgovarjala jaico imenitna zadeva in je na dnevnem redu tudi izlet v Ljubljano, želeti je prav mnogobrojne udeležbe. (»Celjski Sokol") priredi v nedeljo dne 11. decembra t. 1. zabavni večer v prostorih g. Sima „pri zelenem travniku". — Gostje dobro došli. — (Tamburaški zbor v Celji.) Pretekli teden osnoval se je tamburaški zbor »Celjskega Sokola" pod vodstvom gosp. drda. A. Kapusa. Tamburice kupile so se pri gospej Tereziji Kovačič v Zagrebu in so krasno izdelane, v čast imenovani tvrdki, katero toplo priporočamo. Tamburaši se pridno vadijo ter nastopijo prvič javno na »Silvestrov večer" v celjski čitalnici. Pričakovati imamo tor^j še tekom te zime več za bavnih večerov, kjer bodemo slišali to zanimivo jugoslovansko godbo in vrle naše pevce. (Zbirka zakonov) za vojvodstvo Štajersko, zadevajočih posle občinskega področja. Priredil dr. Ivan Dečko v Celju. Tako je naslov knjižici, ravnokar izišli v tiskarni Dragotina Hribarja. Knjižica obsega naslednje zakone: Občinski red, občinski volitveni red, cestne zakone in cestni policijski red, zakon v obrambo poljskih pridelkov in sadonosnega drevja pred škodljivimi mrčesi, zakon, s katerim se lovenje tičev prepoveduje, zakon o lovskem počitku, o iztreblje-vanju in uničevanju predenice, oseta, Češ-mine in kozje črešnje, o domovinstvu. o javni oskrbi ubogih, gasilni red, o razdelitvi šolskih konkurenčnih stroškov, o sestavljena imenikov porotnikov, zakon za devajoč določbe za uredbo gospodarstva pri občinskih in okrajnih zastopih, o iztirjanju tirjatev deželnega zaloga zoper občine in okrajne zastope, ter tirjatve okrajnih za-stopov zoper občine. — Dvomljive določbe pojasnene. so po razsodbah državnega ter upravnega sodišča. Pri sestavi oziralo se je tudi na spremembe, zvršene po kasnejih zakonih. Ker je knjiga namenjena v prvi vrsti za rabo županov in obč. tajnikov, natisnili so se v pojasnenje tudi- dotični SS obč. državljanskega zakonika, kazenskega zakona itd. Posebne vrednosti za praktično rabo knjižice je pa blizo 5 tiskanih pol obrazcev. — Lehko porabo pospešuje, obsežno abecedno kazalo, ter zaznamek zakonov, na-redeb in ukazov ter razsodeb. Cena knjižici je 1 gld. 80 kr.; trdo vezana, kakor slov. kazenski zakon pa stane 40 nove. več, torej 2 gld. 20 kr., kar je prilično nizko, ker obsega knjižica' celih 24 tiskanih pol. — Ta zbirka zakonov pa ne bo samo županom dobro došla. ampak služila bo dobro tudi drugim, ki imajo v občinskih zadevah opraviti, kakor odvetnikom, notarjem in sodnikom, ker najdejo tukaj vse dotične zakone, ki jih morajo drugače v celi vrsti zakonikov iskati v prav ročni knjižici zbrane. (Celje raste.) Zidarska in stavbinska dela so se letošnjo jesen še pozno lahko opravljala. Lepo vreme ugodilo je stavite-Ijem, pojedinim delalcem in posebno še mojstrom. V kratkem se bode naše staro Celje zelo pov. čalo. Od Gaberja do Hudinje je zopet več začetih stavb. Mej njimi temelj nove brambovske vojašnice, potem našega domačega zidarskega mojstra 1. Go-rogranca izVojnika zasebno bivališče, kjer vže stoje shrambe in pojate. — V kratkem bo cesta od Gaberja do Hudinje najlepša ulica postala. Ravno tako rase lepo ulica Karolinina. kjer vže sedaj stoje nekoje lepe vilice z vrti in vojašnica. — Prihodnje leto pa se bo, če gre po sreči, začel venec 1 vsem stavbam .Narodni dom* na vrtu pred staro vojašnico. Mestni urad bi aioer rad imel čez ta vrt novo ulico, po kojej bi vozili čisti zrak v mesto najbrž v istih so-dovih, v kterih bi prej smrad iz mesta vozili. Pa se še smejate stari Abderi! (Se enkrat slovenske nratsvanjs.) V zadnjem času dobivamo od več strani pritožbe, da nekateri na novo imenovani notarji uradujejo samo v nemščini. Iz tega nastanejo mnogokrat največje zmešnjave in velike pravde. Ljudje podpisujejo velikokrat izjave, kakoršnib nikdar izrekli ni8o. Ali , dotičniki so sami krivi. Naši notarji morajo delati slovenske pogodbe. Zato pa bodimo vsi do zadnjega kmeta v pogorski vasi toliko možati, da bomo zahtevali od sodnika in od notarja, da mora za nas zapisovati le slovensko. To pravico nam daje naša postava zakaj bi jo zanemarjali! (Društvo slovenskih -rmrtnrb uradnikov Csjji) ima. kakor smo že zadnjič poročali, prihodnji četrtek dne 8. grudna t. 1. popoldne ob dveh v dvorani narodne čitalnice celjske, svoj osnovalni občni zbor. Na. dnevnem redu je: 1. Prečitanje in odobre-nje društvenih pravil, 2. Volitev osnoval- ! nega odbora. H. Vpisovanje udov. 4. Kazni nasveti. Ker je stvar prevažna že zaradi tega, d.a se pravila sestavijo na tak način, da bodo"v vsakem oziru ugajala, in ker bode društvo, kakor smo že povdaijali, le takrat vspevalo, če bode na dobri podlagi vstanovijeno — dobra podlaga pa so ravno društvena pravila — zaradi tega želimo, da bodi vdeležba občnega osnovalnega zbora vseobča. Vabijo se toraj vsi gospodje zasebni uradniki, da pridejo in tukaj izrazijo svoje mnenje o sestavljenih pravilih, da se slučajni nedostatki spremenijo in potem čim i prej visoki vladi v potijenje predložijo. One pa. kteri bi se nikakor ne mogli vdeležiti osnovalnega občnega zbora, pa prosimo, da nam naznanijo do tistega časa pismeno svoje nazore in pa pristop. Osnovalni odbor (Okrajni zastop celjski) ima dne 12. grudna t. 1. svojo redno plenarno sejo. Na dnevnem redu je razun navadnega odobrenja zapisnikov prejšnjih sej, odobrenje proračuna za leto 1893; volitev treh gg. pregledovalcev za računski sklep leta 1892; prošnje občin zastran pobiranja občinskih doklad za leto 1893; prošnja občine Vojnik za odobrenje kupne pogodbe z Ivanom Antičem; prečitanje odgovora deželnega odbora z dae 21. oktobra 1892. št. 19tt8, zarad pogojno obljubljene podpore za železnico Grobelno Slatina in |>osvetovanje o tem, potem proš- nje za razne podpore in subvencije ter slednjič saraostalni predlogi. — (Pri občnem zbora »Zveze slovenskih posojilnic*,) ki bode kakor smo že zadnjič naznanili, v četrtek, 15. t. m. v Celji, bode mej dragim zopet razgovor o »Centralni posojilnici slovenski", ki naj 'bi se — po predlogu g. Lapajna v Krškem — ustanovila kot samostalna zadruga, ter materijelna zveza slovenskih posojilnic, tako, da bi sedanja .Zveza" svoj delokrog ne spremenila in razširila, bila toraj tudi v bodoče le v duševno podporo svojim družabnicam — posojilnicam. (Ceste.) Sliši se, da prevzame okrajni zastop občinski cesti od Škofje vasi čez Bozne do Pristove in od Ljubečne čez Šmiklavž in Pristovo do Bezovice prihodnje leto v svojo oskrb. Spodiije-itajermke novice. (Premembe pri 6. duhovščini). Župnijo v Dobovi je dobil č. g. BI. Kukovič, župnik v čadramu. Č. g. F. Nendl, kaplan na Ptujski gori gre v Laporje, na Ptujsko goro pa gre kaplan č. g. F. Le k še iz Voj-nika. Umrl je č. g. R Šuta, dekan v Za-vrču. Župnijo .v Zusemu je dobil g. Franc Vidmajer. Č. g. R. Raktelj, provizor v Dobji, gre za kaplana v Čadram. (Klin s klinom) naj se slovenskim otrokom v glavo ubija — tako žele tisti, kateri ukazujejo, da se naj nemški jezik s pomočju nemškega jezika slovenskim otrokom v glavo ubija. Še nemškim otrokom dela poduk v nemškem jeziku največje težave; zdaj pa pride za vse šole v celjskem glavarstvu čuden ukaz. naj se na vsak način po vseh šolah nemščina le po nemško uči. (Žalostne šolske razmere v maren-berikem okraju.) V Marenbergu, kjer je polovica slovenskih otrok, ne znata nova podučitelja slovenščine; na Muti. kjer so iste razmere, ne zna učiteljica slovenščine, čeravno v prvem razredu poučuje. Veliko šol v tem okraju ima zvezo s .Schulvereinom" — in vendar nemškutarji še niso s temi razmerami zadovoljni. (V Gradci) s« je praznovala sedemsto-letnica združitve Štajerske z Avstrijo. (V Krče vini) tik Ptuja so pri občinskih volitvah zmagali slovenski kmetje. iNaia trta zopet rodi) — menda — vsaj rajhenburški trapisti, ki so dobri gospodarji in gotovo dobro poučeni o vinarstvu svoje slavnu francozke domovine, ki si je glede vina zopet opomogla, so bili nov vinograd zopet zasadili z našimi domačimi trtami — in dobili letos lep pridelek. Seveda so pridno škropili, kajti /.godno in pogostno škropljenje je lani največ koristilo. pomagalo zoper strupeno roso in morebiti cel<5, celo — zoper, zoper — trtno ui. Poskušajte i to, vinorejci! (Uajhenburika čitalnica) je bila priredila v nedeljo, 20. oktobra lepo veselico s tombolo in petjem. Vse hvale vredni odborniki te čitalnice znajo zbirati domačine in bližnje domoljube v svojih prostorih. To je sad sloge, takta i rodoljublja. (V Sevnici) je pogorela ondotna mala bolnišnica. (Za graško zavarovalnico) bodo letos nove volitve v občni zbor. Ker ima ta stara, na dobrem glasu stoječa zavarovalnica z veliko večino slovenskih zavarovancev ob enem društvenikov opraviti, ki imajo vsi pravico voliti; želeti bi bilo. da slovenske pokrajine (Kranjska, Spodnje-Štajerska in Koroška) odpošljejo narodnjake v Gradec in da ondi na glas povedtf, da se spodobi, da pravica in solidnost zahtevate, da se pri tem društvu bolje na slovenščino ozira in da se vsaj ne dopušča, da se upravniki njegovi bahajo s tem, da pri društvu ponosno nemščino vzdržujejo. Naj pomislijo, da je le pravica trajna in — prikupljiva. (Vabilo na besedo,) katero prirede žalski diletantje, dne 4. decembra 1892., v gostilni gosp. Hausenbichlerja v Žalci. Začetek točno ob -7. uri zvečer. — Vspored: 1. .Opomin k petju", mešani zbor. Besede iz .Vrteča"; vglasbil P. Hugolin Sattner. 2. „Po /imi iz šole", mešani zbor. Besede iz .Vrteča"; vglasbil P. Hugolin Sattner. 3. .Naš čolnič otmimo!" Deklamacija. Besede Sim. Gregorčiča. 4. .Pozdrav", inešani zbor. Vglasbil dr. G. Ipavic. 5. .Ljubica", mešani zbor. Besede Krilanove; vglasbil Ant. Foer-ster. 6. .Eno uro doktor", burka v enem dejanji. — Med točkami igranje na glaso-viru. Vstopnina: Sedež v 1. in 2. vrsti 1 gold., v o.-talih vrstah 50 kr.; preplače se hvaležno sprejmejo. Zbog malega prostora je število sedežev omejeno; zaradi ttga se vljudno prosi, da se slavno občinstvo blagovoli vsaj do sobote dne 3. decembra t. 1. zglasiti za karte, ktere se bodo prodajale v trgovini gospoda Josipa Širce v Žalci. Čisti dobiček namenjen je v prid revne šolske mladine. (Volitev). Dne 28. novtmbra volili so zbrani odborniki za okrajni zastop Šoštanj-ski — vrlega in neumornega narodnjaka «osp. Ivana Vošnjaka. veleposestnika v Šoštanji, načelnikom in gospoda Franca Skubica, zdravnika v Velenji. podnačelni-kom tega zastopa. Živili /a/edni volilci! Kot. odbornike: Gašpar Skaza, veleposestnik v Velenji, Franz Woschnagg. tovarnar v Šoštanji, J. Scharner. posestnik in župan v šoštanji, Franc Skubic, zdravnik v Velenji, Martin Pirtovšek, posestnik in žnpan na Paki oslanec g. Ign. Žitnik podal se je v Rim učit se modroslovja (Drobna novice is Krškega). V Krškem sodnijskem okraji bode se nastavil š« drug okrožni zdravnik. — K davkariji v Krškem je premeščen pristav, g. Šoki i č iz Novega mesta. v . (Upravni odbor Krškega mesta) je vsled izražene želj« v občinskem odboru kupil v svoje potrebe, osobito za občinski urad sredi mesta hišo od g. S. Vaniča — potreben denar je pa dala velika dobrotnica krškega mesta, gospa Jov. Hočevarjeva. Mesto samo s svojimi itak majhnimi sredstvi ne bi bilo moglo tega storiti. (V Št Jarneju) na Dolenjskem se je osnovala nova kmetijska podružnica. (Na Koroškem) se vede okrajni glavar celovšk« okolice tako proti Slovencem, da je groza povedati. Upamo, da bodo pač slovenski drž. poslanci storili svojo dolžnost, da mu povedo iz Dunaja, da so Slovenci tadi državljani in ministerstvo ne trpi takega nasilstva. — Pa tudi drugi visoki gospodje v Celovcu se vedejo proti Slovencem in družbi sv. Cirila in Metoda zelo neprijazno. — Je pač Bog pomagaj! (V Žagarji) pri Savi se snuje tambu-raško društvo; tu so bili v nedeljo, 20. oktobra vrli tambnraši iz Šmartna pri Litiji priredili lepo zabavo, katero je bilo obiskalo mnogo občinstva od blizo in daleč. Sploh se v Zagorji lepo razvija narodno društveno življenje. Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela 27. novembra občni zbor. Vdeležba je bila precej obila. Govorila sta o družbi in nje namenu gg. Luka Svetec in Drag. Hribar. — Pričakujemo daljše poročilo. i V Mokronogu i snujejo „ bralno društvo". Za nadučitelja pride g. J. Ravnikar, nadučitelj v Litiji. (Pri streljanji) ob priliki cerkvenih slovesnosti se je že toliko nesreč zgodilo, pa ljudje 3» niso previdni. V nedeljo so bla-' goslovili v Roviščah pri Studencu na desnem bregu Save nov zvon. katerega je podaril imovit kmet Lisec. Pri tej priložnosti so streljali in obstrelili fanta tako močno, da bode skoro gotovo umrl. (Graška klepetulja) čveka, da je novi voditelj deželne vlade Kranjske, odbor: Zaveze slovenskih učiteljskih društev" nemilo (kaj še!) sprejel in opomnil, naj se učitelji v politiko ne vtikajo. Ta je bosa, graška obrekovalka! Slovenski učitelji imajo svoja društva, kakor nemški. In nemški učitelji so prej napravili svoj „Bund" nemško-avstrijski, kakor slovenski. Če oni svobodno povdarjajo svoje narodno stališče, zakaj bi ga slovenski učitelji ne? Narodnost in pedagogika ste dve neločljivi se tri! (V Krškem) je gospa Iločevarjeva napravila na svcje stroške novo lepo ograjo okoli vikarjatne cerkve. Drage avstrijske novice (Nadvojv. Franc Ferdinand d' Este,) sin nadvojvode Karola Ludovika, brata našega presvetlega cesarja, podal se bode na daljno potovanje okoli sveta. Ta nadvojvoda bode bržkone naslednik našega predobrega vladarja. (V državnem zbora) so se pri proračunskem razgovoru precej hudo pokali, zlasti Mladočehi so odločno govorili; nemški liberalci so pa pod sedanjo vladno milostjo tako srčni in surovi postali, da se je bil eden predrznil. Mladočehom cel«) veleizdajstvo očitati. Naj bi ti rajši pred svojim nragom pometali. — Slovenski poslanec dr. Ferjan- čič je govoril sicer za proračun, za vlado; a ves njegov govor je imel vse polno očitanj in nezaupanja do vlade, ki dela s Slovenci po mačehovsko. Slovencem je začela zdaj na zimo (katero imamo tudi v politiki) mrzla sapa pihati, zlasti iz visokih ust narod slovenski ne čuje več spodbudne besede za svoja narodna prizadevanja. (Avstrijski škofje) so imeli zopet posvetovanje na Dunaji. (Hrvatsko-slovenski klub) državnega zbora na Dunaji šteje 5 udov, 3 dalmatinske • in 2 slovanska isteraka poslanca. (Posnemajmo Cehe!) Na poziv čeških ij mlinarjev Čehi več ne kupujejo moke od Madjarov, ker so ti vsem Slovanom sovražni. S tem so pa Madjari zeld na škodi. »Svoji k svojim" (V Pragi) je bogata in slavna knjigo-tržnica F. Tempskega, ki si je prvotno opomogla mnogo z zalaganjem slovanskih del, osobito čeških iz peresa učenjaka Pa-lackega. Ta firma pa zdaj pogostoma, menda kedar je dobre volje ali kedar »Schulverein" prav stoka, kar po 1000 gld. daruje temu zloglasnemu in hirajočemu društvu. O hvaležnost, kje si?! (Nemška levica) državnega zbora se krha Odkar so dobili nemškega ministra Kunburga, zibali so se liberalci v prijetni nadi, in to posebno potem, ko je bil češki minister Pražak odstopil, da bodo dobili vso ' lado v roke. Kakor strela z jasnega so pa Slovanom sovražne in le po imenu liberalne Nemce zadele besede min. predsednika Taaffe ja. ki je rekel, da v Avstriji ni mogoče opirati se na eno samo stranko (mislil je nemško) in da se bode zopet prilično imenoval češki minister. To je nemške levičarje. te stare neprijatelje naše. tako raz-kačilo. da so se začeli kujati, in da se je njih nemški minister Kiinburg že odpovedal. Ali bode njegova odpoved tudi sprejeta, se še ne ve. (Nemci), ti laži-Iiberalci v državnem zboru, se še vedno kujajo in hočejo zoper proračun glasovati. Tako so vlade bile raz-vadile to stranko. (V Bosni) se mesta lepo razvijajo, posebno glavno mesto Serajevo (Na Ogerskem) bode stalo tudi novo ministerstvo na liberalnem stališči in skušalo polagoma vpeljati civilni zakon in civilne krstne bukve. t. j. da bodo tudi posvetne go poske poročevale in novorojence vpisovale. Zoper to se katoličani po pravici upirajo. Ogled po iirokem sveta. (Sv. oče papež) je praznoval petdesetletnico svojega škofovanja. Avstrijski škofje so izdali pri tej priliki skupni pastirski list. (Od nemškega državnega zbora) se teija, da dovoli 100.000 vojakov in 66 milijonov za vojsko ve«. Nemški poslanci zel<5 godrnjajo in prav imajo. (Na Francoskem) dela veliko hrupa radi goljufije tožena družba slavnih inženirjev, kije nameravala prekopati panamsko ožino v Ameriki, pa je le za podmitanje ali podkupljenje častnikov in oseb več milijonov zapravila. Sramotno! (V Zjedinjenih državah) v Ameriki imajo v osebi Klevelanda novega predsednika, izvoljenega od demokratične stranke, t. j. tistega dela ljudstva, ki želi vsem ljudem enake pravice, naj si brio Amerikanci ali ne in ki ne dela težav pri™ važenji blaga. Koliko Hrvatov in Slovencev mora biti v slavno znanem mestu Čikagu. lehko že iz tega posnamemo, da izhajata tudi že 2 hrvatska častnika; eden teh z imenom „Chi-cago" broji 2500 Hrvatov in Srbov v tem mestu, kjer so letos praznovali lepo Kolumbovo slavnost, drugo leto bodo pa imeli velikansko svetovno razstavo. Drugi list pa je .Ainerikanska Zora." O tem listu poročali bodemo pri priliki obširneje. Dop Is Vojnilke Župnije. Praznično nakičen bil je pretekli teden zeleni Vojnik. Veselje oznanovali so mlaji, slavoloki in zastave ter zemljo pretresujoče gromenje možnarjev. Dobili smo novega župnika v osebi preč. g. Andreja Voduška. Obetamo si, da smo dobili v njem gorečega svečenika in domoljuba. Na meji duhovnije v Šmarjeti in potem ob mostu v Škofjej vasi ter slednjič pred trgom, kjer se pot zavije proti cerkvi, pričakovala ga je obilica naroda. Povsod pa je pozdravil in zahvaljeval se za sprejem z ljubeznjivimi besedami. Tudi deputaeija .nemških" tržanov prišla se mu je poklonit ter si osigurat njegovo prijateljstvo. Ne vemo, ali jim je res najedenkrat prišlo veselje pobotat in zjedinit so s Slovenci ter si hočejo najti posredovatelja, vendar, to je gotovo, pozdrav njihov bil je politično premeten. G. županu odgovoril je pr. g. župnik pomenljive besede, ktere naj si le zapomnijo : .Postopati hočem vsak čas objektivno". Na čelu šolske mladine stoječa gospodična Olga Brezovnikova podala mu je lep šopek s priličniin nagovorom. To ga je tako razvesehlo, da je obetal, da tega nikdar pozabil ne bode. Potem so ga spremili v cerkev, kjer je govoril prvi svoj govor z zahvalo za krasen sprejem in po končanih večerni-cah razšlo se je ljudstvo zadovoljno. Za jeden vesel dan tirja osoda takoj žalost v zameno. Mož, kojega rodoljublje je jasno odsevalo v delih njegovih, moral nas je zapustiti. Župnikov sprejem bil j« sloves preč. g. kaplana Lekšeta. Narodnjak s srcem in z dušo trudil se je z vso požrtvovalnostjo pri nas za napredek in moralo. Pomagal je ustanoviti mej drugim tudi politično bralno društvo .Kdinost" kateremu je i dosedaj načoloval. Še mnogo več bi bil korisi.il. ko bi i s i bil ostal dalje Časa ter imel priliko natanjko proučavati značaj, svojstva in potrebe našega prostega naroda. Samo začenjati in zopet drugod začenjati, je res težavno. Nam ostane v najboljšem spominu. Bog daj več takih rodoljubov. Zspod svetih Gor. Ako kdo pri eni hiši že dvajset let gospodari, ter si ljudi in gospodarstvo po svoji volji vravna, potem nerad ali vsaj s težkim srcem zapušča svoj dom in domače. Enako se je dogodilo ve-leuč. g. dr. Lipoldu bivšemu župniku v Šmartnem pri Velenji, kjer so nad 20 let župnikovali, ko jih je višja cerkvena oblast klicala na drugo mesto v Št. Peter, bili* so ne le šmartinski farani otožni, ampak cela šaleška dolina. Kako pa tudi ne bi, saj so bili vsem priljubljeni gospod, celo nasprotniki so se jih bali in spoštovali. Bili so marljivi delavec v cerkvi, kakor se tudi čvrsto in odločno potegovali za narodne pravice, ter nevstrašljivo nasprotnikom resnico tudi v lice povedali, kar seje večkrat pokazalo v deželnem zboru, v okraj. šol. svetu in okr. zastopu. V dokaz ljubezni in spoštovanja in radi zaslug v obče, jih je velenjska občina izvolila čast. udom, ter jim po posebni deputaciji izročila pri g. Hribarju krasno izdelan diplom. 19. oktobu bilje napovedan slovesni banket pri poštarju g. Golu v Velenju. Tu si opazil veličnjake kakor priproste kmete, ki so se zbrali v slovo krog svojega prijatelja. Videl si tukaj visokor. g. grofa Menzdorfa, plem. Adamo-vičevo obitelj in druge Velenjske odličnjake. Iz Šcštanja so bili navzocni gg. okr. sodnik s svojimi uradniki, notar s svojim osobjein, čitalnica s svojim predsednikom i. t. d. Tudi slov. Gradec bil je častno zastopan. Gospjd nam svet. in glavar pl. Finetti je brzojavno l-.^l.-d čestitko g. doktorju Med tem pa so se Šent Peterci pod daleč znanimi sv. Gorami živajino pripravljali na slovesni sprejem 20. oktobra. Ne- ugodno vreme jih je splašilo, a Se v pravem času bilo se ja razvedrilo, a zdaj hajd naglo stavit mlaje in slavoloke, da se Št Peter praznično obleče, ter tako novega svojega č. g. žnpnika sijajno sprejme. VŠrebemiku na kraju fare, te je lep slavolok pozdravljal, ter ti posebno slovesnost oznanoval. In ko je okoli pete ure strel iz na prijaznem Griču sv. Križa naznanil, da so novi gospod župnik prag domače fare prestopili, ter se kakor odmev raz visoke sv. Gore drugi strel zaslišal, so bila srca pri farni cerkvi zbranega ljudstva veselja polna Pri pokopališču za slavolokom jih je pričakovala duhovščina, šolska mladež z učiteljstvom, cerkv. klučaiji, kr. šol. svet, obč. odb. in mnogo vernega ljudstva. Gospod provizor nagovorijo primerno novega gospoda župnika, ter jim novo faro v varstvo izročajo. Zatem nastopi mala šo-larica s šopkom, koja v čvrsti besedi novemu gospodu zagotavlja ljubezen in vda nost šolarjev in faranov. Med zvonenjem, pokanjem in godbo, se je pomikala procesija v cerkev, kjer so se opravile navadne molitve in večernice. Na večer pa je bila velikanska baklada in serenada ali podoknica Okoli 60 bakel in lampijonov si videl se pomikati med godbo proti farovžu, kjer se je za to slovesnost posebno zložena pesem pela. Gospod 'doktor vidno ganjeni, radi nepričakovanega slovesnega sprejema, so se v prav lepi besedi novim faranom zahvalili. Ko je bila 2;l. oktobra inštalacija seje ljudstva nebrojno število zbralo, kakor mnogo gg. duhovnikov, ki so prišli svojega novega soseda počastit. Dal Bog, da bi tudi na tem novem mestu ne manjkalo potrebnih moči, kajti skrb jih velika čaka, treba bo namreč novo cerkev staviti. V tem pa naj najdejo novi dušni pastir tudi pri faranih potrebno ljubezen in pomoč, a ne nr sprotovanj. Da bi ljubezen in spoštovanje, ki se je v začetku pokazala tudi vedno ostala, v to pomozi Bog! ^ Iz Soitanja, dne 25. novembra. Nehote se moramo smejati, ako pogledamo naše nemškutarje, kako se trudijo in delajo na vse kriplje, da pokažejo svetu, da je boštanj popolnoma nemšk trg, da si še sami večinoma ne znajo prav nemški in jim tega živa duša neče verjeti. Posebno mnogo preglavice delajo našim posili-Nemcem prihodnje občinske volitve, ki se bodo vršile prihodnje spomladi v našem trgu in strah ter groza je obdaje že zdaj pri misli, da bi pri teh volitvah zamogli zmagati tudi Slovenci, kajti potem bi pač vsa njihova čast in slava odplavala za večno po vodi. Zato pa delujejo že sedaj, seveda na skrivnem, da si zagotovijo pri teh volitvah večino glasov, vendar pa pri tem delovanju nimajo dozdaj posebne sreče in jim marsikaj spodleti, k** ji01 seveda napravi veliko žalosti. Najbolj na poti je nesramnim nemšku-tariem naša čitalnica Pri neki navadni tožbi g. Petschniga radi razžaljena časti (?) proti tukajšnjemu uzornemu Slovencu, bil je slednji na ne malo denarno globo obsojen Nato razsodil je znan tukajšnji nemškntarski prili-zun v svojem „interesantnem" dopisu v „ Celjski vahtarici" vse Sofitanjske Slovence na smrt in pogrel znova staro laž, da je Šoštanj popolnoma nemšk trg, ter da se tukajšnji Slovenci le v svoji čitalnici prosto gibati smejo. Ta umobolen dopisnik jo gotovo že pozabil, da se je letošnja sjnjna pevska slavnost v Šoštanj i vršila v javni gostilni in da se je pelo in telovadilo na javnem prostoru in to v najljepšem redu in v splošno zadovoljnost vsega prebivalstva našega trga. Sicer pa opomnimo, da ae naši nem-škutaiji v svoji čitalnici prosto gibati ne morejo, ker je nimajo in prav iz srca želeli bi mi tem revežem kak „Vereinslocal", da bi jim ne bilo treba svoje politične vednosti odkrivati v javnih gostilnah in se potom pri sodniji pod prisego izgovarjati, da niso zabavljali čez Slovence. Veselilo bi nas, ako bi Vam prihodnjič o takem nemSkutarskem »Vereinslocalu" že mogli kaj poročati. Zahvala. Slavna „Gomie savijska posojilnica" v Mo-sirji darovala je, kakor vsako leto tudi letos 40 goldinarjev za nakup obleke tukajšnjim ubogim Šolarjem. Za ta blagi dar izreka se ji tem potom v imenu obdarovane Šolske mladine najiskrenejSa zahvala. V Moairji 28. listopada 1892. Fr. Praprotnik, Franc Kocjane, nadučitelj. načelnik kraj. Sol, sveta. deset meterskih centov ima na prodaj Frane Majcen v Doba pošta Hrastnik Odda se kolikor kdo zahteva od 3—1 o kg naprej fcgroBBBPgaggggeaagpcggggepasB Vizitnicc ' __Drag Hribar v Cejji 299 JOSIP HOČEVAR, krcjaški mojster, Celje, Graška cesta št 14. Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo m veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik tabor snkna, iz vnanjih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. Vaako naročilo m izrrti na željo t treh dneh ter zngoUnt). Stanovanje. Lepo stanovanje, tri sobe, kuhinja drvarnica, klet itd. za oddati v Poljskih ulicah (Langfeld) št 1 v Celji. — Več se izve pri (82) 3-2 lastnici v isti hiši. najlepše in najmočnejše oliko ooB4je?*VI pri ŠTIBEBNIK-n ▼ Celji kot povsod Rotovike nttoe (Rathanagasae) it 2 V zalogi so vedno močni klobuki domače« isdelka. L^{■*»; TJ-.T^h kosmatih in Sladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih Uobukov v razfičrih b^ in najnovejšega fazona, sa veleča*. duhovščino p<-e6n. »l^^tr ^ Za nototrn Si pravi faStorji le 45 gram. tetti, boUSiko vsak d«^ LT^n iS priporoča za zimsko sezono si. občinstvu in čast. duhovščini svojo bogato za-lofco raznovrstnega blaga po najnižji cer.i. Josip Matič Kolodvorske ulice 7, Celje Zaloga speierijskega blaga, vina, delikates, južnega ovoffja, ptičjega zobanja, mineralnih voda. in deželnih pridelkov. — Blago vedno sveže. Postrežba točna in cene nizke. Zunanja naročila oskrbe se z vsako povratno pošto. ^sKhMMst-^T- t ^ i ..„.,.,.,........i........................ .v.v.v I i i i i M: m m Velika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega ruma, sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljša štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga. madeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti, masla, švicarskega in par-mzaanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljfie moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. Baznovrstoe mineralne vode. m M i m ■m I ?•?■:* Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljnb SKi -.-.-,■. vsaki konkurenci. Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. — Tisk Društvene tiskarne I) Hribar v Celji liJ.!« i.«-:«1' Dragotin Vanič trgovina s sukiiom, platnom ia manulakturnim blagom v Celji na oglu Graške ceste in Rotovške ulice se doboe v ti^ovmi Drag. Hribarja v Celji. U goldinarjev :ranko do vsake želez- J niške postaje na Štajerskem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Feder-matratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tva-rine narejeni, imajo po .-JO dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 16 -20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na pernsih, je pač neumestno kupovati malo-vredno nadomestke, kakor žičaste žiinnice, slam-nice itji., kateri pravemu namenn, imeti dobro posteljo ne vstrezajo. ANTON OBREZA, tapeeirar t Ljubljani, Šd«nbirgov6 ulice 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje Mnmi^ salonskih garnitur, divanov,stolov, preprog, »agrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. MF* Ceniki s podobami zastonj in frank«.. Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri hališčih in ob-širnejih naročilih. th jffl _ Otročji vozički I VTbi elegantni fini, in močni ^..jiij^llj dol/ivajo se pri meni skozi ■i^^mSSSHr let" ('an m 8'cer v vseh 'barvah,kakor rudeče, modro, sivo in olivno po gld. 550 6 ' T~> 8'—» 10"— in i i ; VviSjo po vsaki ceni do 2.r>gld. pri menije najcenejši krej za kupovanje otročjih vozičkov. 8(>; 26-1