TRST, torek 3. septembra 1957
Leto XIII . Št. 209 (3744)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-638 — Poitni prodal 559 — UPRAVA: 1JL. SV FRANČIŠKA iL 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, meečno JlO din. Poštni tekoči račun Založništvo tri, t“ga tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba oiovemje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . I - Z - 375 - izdala založni štvo tržaškega tiska ■	~
Zahteva moskovske «Pravde»
0 razorožitvi naj se razpravlja v skupščini Združenih narodov
Tudi v ZDA so mnenja, da bi kazalo zadevo prenesti v glavno skupščino - Stassen danes zopet v Londonu - Poziv svetovne zveze znanstvenih delavcev, naj se ustavijo jedrske eksplozije Nadaljuje se polemika o raketah
WASHINGTON, 2. — Harold Stassen je nocoj odpotoval iz Washingtona zopet v London, kjer bo jutri bova seja razorozitvenega pododbora OZN. Danes zjutraj se je ločeno razgovarjal z Dullesom in z demokratičnim senatorjem Humphreyem, ki je predsednik senatnega pododbora za razorožitev.
. Po razgovoru z Dullesom 3e Stassen izjavil, da bo v Londonu nadaljeval svoje napore, da pride s Sovjetsko zvezo do sporazuma, ki naj bo «prva zanesljiva in trdna postaja« na poti razorožitve. Nj pa hotel povedati, a 1 odhaja v Lorndon z novimi navodili. «Smoter ZDA. je pri-Dorrin il, je še vedno doseči go-in trajen mir, ki naj bo interesu vseh držav. Na tej podlagi smo delali v Londonu J1 na tej podlagi se vračam v London.«
V glavnem je Stassen izja-,~> da bodo štiri zahodne dr-•ave v torek dodatno obrazlo-e zahodni načrt, ki je bil kT	v	četrtek.
Senator Humphrey pa je po ,azSovoru s Stassenom tako-. oblazložil Stassenovo stali-vik' ‘Stassen je š-e vedno preit	°Ptimističen	na tejle
un,	Sovjeti niso odkrito
brea	svojih predlogov, ki
P edstavljajo znaten napredek i P.rttnerjavi z njihovimi pred-, 8* v zadnjih letih, in niso go zavrni*i zahodnih predlo-
v “Kolikor sem mogel ugoto-. ti, je Stassen mnenja, da
treba biti zelo potrpežljivi ? ■1 Pogajanjih s Sovjeti in na ru ne sme prtti do presuh zaključkov, če -Sovjeti
1 Sovarjajo na predloge s ce-
: , zeko besed. Skratka, je de-
i/ Pumphrey, je treba po
^ a?n)u Stassena čakati in vi-
i-?:1, kakšno bo uradno sta-usce«.
Senator je dodal, da je on nenja, da Sovjetska zveza <ja°?e. zapreti vrat, pač pa « hoče zahtevati, naj se me-t, aj0 kulise«. Na koncu je ; umPhrey izrekel mnenje, da Pričakovati med nadaljevanj "/.razgovorov v Združenih rodih veliko propagandistič-vPfenziv°.
Sv ,eraHnji sovjetski tisk po-0reS? številne komentarje raz-°zitvenim razgovorom. V s tem predlaga moskov-a «Pravda». naj se vpraša-n e rzzorožitve vrne v pristoj-List ®'avne skupščine OZN.
2 t Pravi, da bi bil spora-Jav b’ če bi se o zadevi ščii10 razPravljalo pred skup-Črj OZN ob udeležbi vseh prZav>.. ki so zainteresirane
’ rešitvi tega vprašanja. Pa?0 mnen3u diplomatskih o-
vi “valcev v Washingtonu pre-^aduje sedaj tudi v ZDA
Pine
praviti
Pie. da se je treba pri-
prav
na nadaljevanje raz-
Zjtni2ac'ie združenih narodov, SeH° ^a se prepreči, da bi se
6 v glavni skupščini Or-
seda
ttsPeh.
"H zastoj spremenil v ne-
a kongresu svetovne zve-znan&tvenih delavcev v brY[Slnkih pa so včeraj odo-
i 4113
^sinkih
bi t i^?v°- 'ri Poudarja, da neu kojšnji sporazum o prebil	jedrskih	poizkusov
VQj Važen korak na poti, ki t0 ‘ do popolne prepovedi a-ftin«. - ga orožja. Zveza je poi,?la. da bi se ustavitev brez	'zbko	nadzorovala
cij Posebnega s,stema inšpek-• To bi ustvarilo med ve- ...
lesilami zaupanje in bi pozneje laže dosegli nadaljnje sporazume o razorožitvi. Poleg tega se ne bi več okuževalo ozračje z atomskimi eksplozijami.
V pozivu vsem prizadetim državam zahteva zveza, naj pošljejo vse informacije, ki jih imajo, o krajih kjer se pojavlja radioaktivni prah, zato da se lahko bolje oceni zadevna nevarnost. Zveza je odobrila tudi resolucijo, ki poudarja nujnost boljšega med-narodneba znanstvenega sodelovanja.
Iz Nevade pa poročajo med. tem, da je danes bila tam šestnajsta atomska eksplozija v sedanji vrsti poizkusov. Današnja bomba je imela moč približno 10.000 ton tritola, t. j. polovico od bomb, ki so jih odvrgli na Japonsko.
Japonski profesor Vatanabe pa je sporočil, da je v soboto zjutraj padel radioaktivni dež nad mestom Niigata. Po njegovem mnenju je treba to pripisati novi sovjetski jedrski eksploziji, ki naj bi bila 26. ali 27. avgusta. Preteklo noč je padel radioaktivni dež tudi v Osaki.
Medtem se pa nadaljuje polemika v zvezi s spuščanjem medcelinskih raket. Vrhovni poveljnik letalskega {(obrambnega sistema«« za Severno A-meriko general Partridge je izjavil, da je mogoče prestreči medcelinske rakete z drugimi raketami in da morajo ZDA čim hitreje organizirati tak obrambni sistem. General je dejal, da so znanstveniki mnenja, da je mogoče izdelati tako raketo.
Londonski «Daily Express» pa že piše, da bo Velika Britanija v kratkem preizkušala tako raketo, ki bo imela nalogo prestreči medcelinske rakete z atomskim nabojem. Prvi poizkusi bodo še ta mesec v Maralingi v Avstraliji. List pravi, da bi taka raketa, ki bi eksplodirala blizu medcelinske rakete, spravila to z njene poti, ali pa bi povzročila njeno predčasno eksplozijo.
 «»--------
Mac Millanovo pismo Bližanimi
LONDON. 2. — Danes «o objavili v Londonu Mac M:l-lanov odgovor na Bulganir.o-vo pismo od 20. julija. V svojem odgovoru ponavlja Mac Millan zahodno stališče o združitvi Nemčije, o evropski varnosti in o Srednjem vzhodu.
Kar se tiče razorožitve, pravi Bulganin med drugim, da je med številnimi vprašanji najnujnejše najti način, da se prepreči nadaljevanje oboroževalne tekme, tako kar se tič? običajnega orožja kakor tudi neobičajnega orožja. Mac Mil-lan dodaja, da predstavljajo po njegovem mnenju zadnji zahodni predlogi »praktičen in hkrati originalen prispevek za sporazum«.
Kar se tiče nemške združitve, izjavlja Mac Millan, da je bilo stališče britanske vlade že obrazloženo v skupr.i angleško - iiancosko - nemško -amerški izjavi, ki je bila objavljena 29. julija v Berlinu.
Glede evropske varnosti pravi Mav Millan, da so se zahodne države že 23. oktobra 1954 obvezale, da ne bodo nudile nobene podpore morebitnemu napadalcu.
Kar se tiče Srednjega Vzhoda. izreka Mac Millan zadovoljstvo nad Bulganinovo izjavo, da išče Sovjetska zveza samo trajen mir na tem področju, toda dodaja: «Moram poudariti, da se zlasti nedavne akcije Sovjetske zveze kažejo v povsem drugačni luči.
Vendar pa je angleška vlada pripravljena sodelovati z drugimi vladami bodisi v okviru Združenih narodov ali pa na drugi način, da se zagotovi mir in harmonija na tem področju.«
V zvezi z gospodarskimi odnosi pravi Mac Millan, da dokler ne pride do občutnega zmanjšanja mednarodne napetosti, ne bo mogcče ukiniti o-mejitev za trgovino z Vzhodom. Zatem poudarja, da se dve tretjini blaga, ki ga vse buje sovjetski program za nakup. katerega sopredložili ob obisku Hruščeva in Bulganina v Londonu, lahko svobodno izvažata v SZ in da za večino sovjetskega izvoza v Veliko Britanijo ne veljajo omejitve.
Selwyn Lloyd jutri v FLRJ
Obisk bo trajal štiri dni - Obisku posvečajo v Beogradu veliko pozornost
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Kot gost državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča bo pojutrišnjem prispel s posebnim letalom v Beograd britanski zunanji minister Seiwyn Lloyd. Med njegovim štiridnevnim bivanjem v Beogradu se bosta oba ministra razgovarjala o britansko-jugoslovanskih odnosih in drugih perečih mednarodnih vprašanjih. Selwyna Lloyda bosta sprejela tudi maršal Tito in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kardelj. Iz Beograda bo Selwyn Lloyd odpotoval v nedeljo. Pred svojim odhodom bo imel tiskovno konferenco.
Obisk britanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji bo po mnenju v Beogradu prispeval k boljšemu razumevanju in sodelovanju med obema državama. Ta pričakovanja temeljijo na dejstvu, da so vsi dosedanji neposredni stikii državnikov obeh držav, kot n. pr. obisk britanskega zunanjega ministra Edena v Jugoslaviji, obisk maršala Tita v Veliki Britaniji in Kardelja V Londonu, pozitivno vplivali na razvoj medsebojnih odnosov. V Beogradu poudarjajo, da razlike v družbeni ureditvi in različni pogledi na nekatera mednarodna vprašanja niso ovirali kon-
struktivnega medsebojnega sodelovanja. Dogodki na Srednjem vzhodu so sicer negativno vplivali na soglasje obeh vlad pri gledanju na nekatera mednarodna vprašanja. Toda odstranitev teh vzrokov bo vplivala pozitivno na ponovno zbliževanje pogledov. V neposrednih britansko-jugo-slovanskih odnosih ni nobenih nerešenih vprašanj, tako da so vsi pogoji za poglobitev odnosov na vseh področjih. Zato pričakujejo v Beogradu, da bo obisk Selwyna Lloyda prispeval k razvoju medsebojnih odnosov in k boljšemu razumevanju ter sodelovanju na mednarodnem področju.	B.	B.
Bombni atentati v Buenos Airesu
BUENOS AIRES, 2. — V zadnjih 48 urah se je razpočilo v Buenos Airesu 8 bomb, in sicer na postajah podzemske železnice, v kino dvoranah in v prostorih nekih zasebnih podjetij. Policija je izjavila, da so napravili atentate najbrž peronistični elementi. Materialna škioda je bila precejšnja, na srečo pa je bilo laže ranjenih le nekaj oseb.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiMiniiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiin
Pred Cronchijevim potovanjem v Perzijo
Arabci gledajo z nezaupanjem na pobudo o sredozemski pogodbi
Zasedanje političnega odbora Arabske lige
Za enotno stališče glede	Omana,Cipra,	Alžira
Pritožba pri (IZM zaradi britanskega napada na Oman - Podpora zahtevam ciprskega prebivalstva in zahtevani Indonezije glede lriana • Jordanija ne bo pristopila v bagdadski pakt • Hehru obsoja vmešavanje velesil na Srednjem vzhodu
KAIRO, 2. — Na današnji seji političnega odbora Arabske lige so sklenili predložiti zadevo Omana glavni skupščini OZN. Odbor je dalje sklenil, da bodo Arabci podpirali zahtevo ciprskega prebivalstva, da se jim prizna pravica do samoodločanja, ter zahteve Indonezije za priključitev zahodnega lriana (.Nova Gvineja).
Današnja seja se je začela s kratkim govorom sudanskega zunanjega ministra Ahmeda Mahgouba, ki je predsedoval. Obžaloval je, da niso navzoči zunanji ministri ostalih držav.
Izrekel je zatem upanje, da je treba odsotnost zunanjih ministrov pripisati nujnim opravkom in ne »razpoki v odnosih med arabskimi državami«. Odbor se bo ponovno sestal jutri, ko bosta med drugimi govorila tudi alžirski predstavnik in predstavnik omanskega imana.
Med sedanjim zasedanjem političntga odbora bodo govorili tudi o britanskem napadu na Jemen ter o načrtu za arabsko gospodarsko enotnost, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju sveta Arabske lige.
Prvikrat po krizi, ki je nastala v odnosih z Egiptom, je prišla na zasedanje tudi jordanska delegacija.
Medtem se je zvedelo, da bo egiptovski zunanji minister Pavzi odpotoval 15. septembra iz Kaira v New York, kjer bo vodil egiptovsko delegacijo V OZN.
V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Favzi ob tej priložnosti skušal doseči sporazum z glavnim tajnikom Hammar-skjoeldom med drugim tudi o stroških za čiščenje Sueškega prekopa, o odškodnini, ki jo zahteva bivša družba za Sueški prekop, ter o palestinskih beguncih.
marah in odvrgla 45 bomb. Djakarto, so se ob obalah oto-
Napadu so se pridružile angle ške čete, ki so uporabljale topove, avtomatično orožje in puške. Napad je povzročil številne žrtve in več požarov.
""niimn.„„....................................     iiiimiiii.iimiiimhiiii
Protest tunizijske vlade
garadi francoskih vdorov čez mejo
Trenja in nesoglasja med strankami glede načrta o alžirskem statutu - Pineau obžaluje, ker niso zasedli celega Sueškega prekopa - Protesti kmetov proti blokadi cen
rut,t?IZ' 2- “ Iz Llme’ p**
je f.? Prestolnice, javljajo, aa pj- /’a'"coski zunanji minister to au Prišel danes ponoči v svou**10 ^ čila, kjer je pred h J In odhodom imel tisKOV-
"o it " ,°čhodom imel tisKOV-"a *°nferenco. Med drugim je
prancj> kociferenci
izjavil, da Clia »obžaluje, Ker ni la-
PrekraSe<^la celega Sueškega ver, !pa. ker bi taka akcija s?	Preprečila
-	-	_________ tisto, kar
Vz*1odu»S c*ogaja na Srednjem
Alžiru je Pineau izjavil,
"e
n rnore podpreti zamisli Je taji . sn0sti te dežele, ker biv-i/1 atevilno evropsko pre-"lorp . °’ k' Ril Francija «nc V A].. ZaPustiti». Trdil je, da ibooialru ."j take oblasti, ki bi ropeic/a*č'titi tamkajšnje Ev-
,to*dte
ttizju®^ 'bed Alžirom in Tu-fran J™ ‘"Cidenta. Skupina P*dla "klepnih čet je na-stojam,iUn,,1Jsko vojaško po-»n nul0- .Pri čemer je bil ubit šest
Lilij;,:, V' J**4 »i-razrilK in in vla<ja .kih vojakov. Tunizij.sk lo6n0 (f zaradi tega danes od-
.°bm
J«
ejni stražnik in
skl testirala
pri franco-
Namestmk tunizijskega predsednika Bahi Ladgham je danes na tiskovni konferenci v Tunisu izjavil, da se bo Tunizija obrnila na mednarodne organizacije, če bodo njeno celovitost ogrožali nadaljni francoski napad; na meji. V zvezi s francoskimi trditvami, da sc zasledovali alžiroke borce v Tunizijo, )< Ladgham dejal, da nima takšno pojmovanje pravice zasledovanja nobene juridčne osnove. Proti pravici zasledovanja bo tuniška vlada postavila pravico do zakonite obrambe. Nadalje je dejal. da ni bilo včeraj na tuniški meji nobenega spopada Kar se tiče vladnega načrta za bodočo politično ureditev v Aižiru, poročajo, da je Bour-ges Maunoury med posvetovanjem z voditelji strank ugotovil velika trenja in pomisleke proti tem načrtom in tudi velike razlike med stališčem posameznih strank. Skoraj nobena stranka ni do sedaj v celoti podprla načrtov vlade razen radikalskih odpadnikov, ki jih vodi Andre Morice. Zato bo vlada zadevo ponovno obravnavala na svoji seji v sredo.
Poleg tega pa ima francoska vlada sedaj opravka z drug.-ni težavami v zvezi z blokado cen. Združenjf kmetijskih proizvajalcev in konfederacija sindikata kmetijsKih delavcev sta včeraj ustanovili ((skupno fronto« proti vlad li politiki v kmetijstvu. Začeli so kampanjo za zbiranje poslanskih podpisov za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta. Francoski kmetje trdijo, da bo blokada cen še do konca tega leta napravila kmetijstvu škode za več ko 130 milijard frankov. V vsej Franciji pri-rerajo velika protestna zboro vanja. Tej kampanji so se pri družili številni poslanci dev ničarske . stranke neodvisni! in katoličanov, vsi poujadisti in pripadniki kmečke stranke Združenje proizvajalcev in kmetijski sindikati zahtevajo svobodno trgovino s kmetijskimi pridelki. Ker pa se poslanci de-nice in katoličanov bojijo, da bi izredno zaseda nje skupščine utegnilo povzročiti padec vlade, se preiler. pride na vrsto alžirski statut, bodo verjetno svojo kampanjo nekoliko omilili in jo even tualno nadaljevali pozneje.
Jutri pa bo v Kairo prišel general Wheeler, ki je vodil delo pri čiščenju Sueškega prekopa. Razgovarjal se bo s predstavniki egiptovske vlade o zadevnih stroških, ki znašajo okoli 11 milijonov dolarjev.
S tem v zvezi sta padla dva predloga: povišanje tranzitnih pristojbin za en odstotek ali pa naj bi stroške povrnili člani OZN. Sovjetska zveza je drugi predlog zavrnila in poudarila, da bi morali stroške nositi napadalci.
Medtem poroča agencija U-nited press, da bo sirski predsednik Kuatli spomladi obiskal Bolgarijo. Včeraj je Kuatli ob otvoritvi mednarodnega sejma Damasku ponovno poudaril, da Sirija ne bo nikoli oporišče za odkrite ali skrite strateške načrte Vzhoda ali Zahoda.
Ob otvoritvi sejma je bil navzoč tudi jordanski minister za gospodarstvo, ki je dopisniku lista «A1 Nasr« izjavil, da ni nobenega vzroka, da bi Jordanija pristopila v bagdadski pakt. Minister ni hotel govoriti o Hendersono-vem potovanju na Srednji vzhod in dejal, da Jordanija ni zahtevala ameriške pomoči ter da se drži resolucije OZN, kar se tiče palestinskih beguncev, O Uendersonovem potovanju pa je ravnatelj egiptovskega lista «A1 Ahram« Mohamed Heikal izjavil, da bi moral Henderson iti v Sirijo namesto v Turčijo in Libanon, da bi ugotovil obseg sovjetskega delovanja v Siriji. Pripomnil je: »Ključ sirskega vprašanja je v Damasku in ne drugje.« Heikal je še pripomnil, da se je Sirija obrnila na Sovjptsko zvezo, samo da dobi to, kar so ji zahodne države odrekle. Dodal je še, da so hoteli Američani izolirati Sirijo od njenih sosedov in da je ta načrt doživel neuspeh. Sirski list «A1 Kay Al Aam« pa pise, da je predsednik sirske vlade Sabri Asali na tiskovni konferenci podrobno obrazložil ameriški načrt zarote proti sirski neodvisnosti in je poudaril, da bo sirska vlada napravila vse mogoče, da izboljša odnose med Sirijo in Irakom, »bratsko državo«.
Komentator moskovskega radia pa je poudaril, da Henderson ni uspel organizirati enotne fronte proti Siriji. Dodal je, da je organizator fali-mentov sam doživel faliment.
Tudi Nehru je govoril o Hendersonovih spletkah med razpravo o zunanji politiki v indijskem parlamentu. Med drugim je izjavil, da je posledica raznih pobud velesi na Srednjem vzhodu negbto-vost in da je sedaj položaj mnogo slabši kakor pred nekaj leti. Poudaril je, da bi bilo mnogo bolje, če bi na •rode Srednjega vzhoda pustili na miru in če bi opustili vojaška in druga vmešavanja Ce bi prenehala ta vmešavanja, bi se položaj polagoma izboljšal.
Iz Istanbula javljajo, da bo Henderson, ki je včeraj prišel v to mesto, verjetno odpotoval v Washington jutri.
Jemensko poslaništvo v Lon donu pa je danes sporočilo, da so britanska letala 28. avgusta
Tudi Šepilovu so priskrbeli službo
MOSKVA, 2. — Bivšega zunanjega ministra Dimitrija Sepilova so imenovali za profesorja v nekem mestu v azijskem delu Sovjetske zveze. Zdi se, da gre za Vladivostok, ki je oddaljen okrog 7.000 km od Moskve. Tako so vsem članom »protipartijske skupine« priskrbeli službo v krajih,, ki so zelo daleč od prestolnice.
Včeraj je odpotovala iz Pariza v Moskvo delegacija francoske radikalne stranke in sicer na povabilo sovjetske vlade. Delegacijo vodi Edouard Daladier; v SZ bo ostala okrog 10 dni.
ka Borneo med nevihto potopile štiri male ladie, ki so imele na krovu sto eno osebo. Vest o nesreči so sporočili štirje brodolomci, ki jih je rešila ribiška ladja, potem ko so ostali dva dni na morju. Za ostalih 97 pa domnevajo, da so utonili. Gre za izseljence z otoka Celebes, Ki so bili namenjeni v mesto Ta-ivao na Severnem 3orneu, da bi se tam zaposlili.
Saragat odpotoval v ZDA - Pella zatrjuje, da je lira trdna Naraščanje življenjskih stroškov
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Zanimanje političnih krogov je osredotočeno na jutrišnjo sejo vlade, na kateri bodo razpravljali tudi o mednarodnem političnem položaju. Poluradna agencija «Italia» je nocoj objavila noto, v kateri pravi, da ne bodo ob Gronchijevem in Pellovem obisku v Iranu razpravljali le o vprašanjih, ki se tičejo odnosov Italije z državami Bližnjega in Srednjega vzho-
ni napredek. V političnih krogih so opazili razliko med besedami Peile in Fanfanija, ki je govoril v nedeljo v Tosca-■ni skupini rudarjev, katerim je dejal, da se važna pereča vprašanja ne morejo reševati individualističnimi, to je ii-berističnimi formulami. Iz tega sledi, da je govorjenje demokristjanov pač odvisno od poslušalcev. Pella je govoril podjetnikom, zato je hvalil zasebno pobudo, Fanfani pa je moral govoriti ravno nasprotno. Demokrščanski mterklasi-zem lahko torej zadosti vsem okusom, pri čemer ni demokristjanom prav nič mar, če gre doslednost k vragu.
Desničarski izbruhi
v
volilni kampanji
BONN, 2. — V nemški vo-ilni kampanji je prišla do izraza tudi protiangleška mrž nja. Nosilec liste desničarske '(Deutsche Parlei« v hamburškem volilnem okrožju dr. Behn je v listu svoje stranke ostro napadel Anglijo in dejal, da niso zločini, ki jih je zakrivila nič manjši kot preganjanje Zidov v Nemčiji. Po Behnovem mnenj^ spadajo med te «zločine» tudi versajska pogodba in letalski napad na Dresden in Hamburg. Vodstvo stranke je sicer takoj odklonilo te izjave in jih ojire-deliilo za izključno osebno mnenje dr Behna. Kljub temu pa so te izjave značilne za miselnost desničarskih krogov  »a-------------------------
Velik uspeh sejma
BEOGRAD, 2. — Nocoj se je v Beogradu končal prvi pogojni beograjski sejem tehnike in tehničnih pridobitev, na katerem je razstavljalo 650 jugoslovanskih in 850 inozemskih podjetij iz 27 držav. Zanimanje za sejem je preseglo vse pričakovanje. V enajstih dneh je po nepopolnih podatkih obiskali sejem okoli milijon 200 tisoč' obiskovalcev iz Jugoslavije in inozemstva. Nič manjši ni komercialni uspeh. Sklenjenih je bilo za okrog 135 milijard dinarjev kupčij, in sicer okrog 118 milijard med domačimi podjetji, okrog 16 in pol milijarde pa z inozemskimi podjetji. Domača podjetja so prodala inozemskim kupcem za okrog šest in pol milijard dinarjev; v glavnem - izdelke elektroindustrije, industrije stekla, farmacevtske in lesne industrije.
Na prvem mestu so kupci iz Velike Britanije, Libanona, Poljske, Siriije in Italije. Z4I0 dober uspeh so na sejmu dosegli tudi inozemski razstavljavci, ki 10 prodali blaga v vrednosti okrog deset milijard dinarjev. Največji uspeh pri prodaji blaga so imela italijanska podjetja, zatem podjet-ta Vzhodne Evrope. Zahodne Nemčije in Švice.
•lllllillllllllllflllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIIinillllllmTIIHIMIllIlllllllltllilllliMllllllllMIIIIIIIIMIlilllllllllllllllllllllllllMIIIIHIIIIIIMMIIIlilllllHOllllVOUlUUlUlUUOIIinilMUlUtnOIIIOMlilOIIUIIIIUIIIIIIIIIIIOlllMIIMUllOOilUllllllllllUlUIMMMH
da, marveč tudi o splošnih vprašanjih v zvezi z ohranitvijo miru na tem področju in v zvezi z odnosi med posameznimi arabskimi državami ter med temi državami in Zahodom. Končno naj bi razpravljali tudi o stališču Irana do morebitne pobude za sklenitev sredozemskega sporazuma. o kateri se govori že skoraj leto dni.
O tej sredozemski pogodbi so govorili tudi ob obisku maroškega zunanjega ministra v Rimu. Zamisel o sklenitvi tega sporazuma pa ni naletela povsod na dober sprejem in je vzbudila v začetku razne pomislike zlasti v Franciji, ki je .iato spremenila svoje stališče, sedaj pa se zdi, da vzbuja nezadovoljstvo nekaterih a-rabskih držav. Seveda pa gre sedaj samo za sondiranje. Vsekakor pa je prvi sprožil to pobudo maroški sultan.
V levičarskih krogih smatrajo to pobudo za poskus, da bi ločili Libijo. Maroko in Tunizijo od ostalih arabskih držav, ter menijo, da takšna poteza ne bi mogla prispevati k uspehih obiska predsednika republike v Iranu, kjer pač ne morejo biti naklonjeni takšnim načrtom.
Predsednik vlade Zoli je prebil ves popoldne na Vimi-nalu. kjer se je pripravljal za jutrišnjo sejo vlade. Zvečer pa je sprejel notranjega ministra Tambronija. Danes je odpotoval v ZDA Saragat, ki je pred odhodom izjavil, da je nujna enotnost ,vseh demokratičnih sil za utrditev miru in ohranitev svobode, zlasti potem, ko se je zvedelo, da ima Sovjetska zveza medcelinsko raketo. Saragat, je dejal, da upa, da ga bo sprejel tudi Eisenhower. V Rimu menijo, da gre Saragat v ZDA tudi prosit za fonde za bližnjo volilno kampanjo. Jutri se bo sestalo vodstvo PSDI, ki bo proučilo poročila za kongre
je precej razgibalo. Ministrstvo za delo je sklicalo za petek sestanek predstavnikov delavcev in delodajalcev plinskih podjetij. V sredo bodo v Rimu stavkali tramvajski u-službenci, in sicer v dveh izmenah po dve uri. 12. septembra pa se bo pričela enodnevna splošna stavka delavcev v industriji gume.
Statistični urad je objavil indeks življenjskih stroskov ra julij, ki je znašal 63,74 v primeri 63,35 v juniju in 62.83 v lanskem juliju, kar kaže, da življenjski stroški počasi, toda stalno naraščajo. Za samo crehrano znaša indeks za julij 73,63. V juliju so narastie zlasti cene zelenjave, mesa in jajc.
V nedeljo so v deželni palači v Aosti ustanovili italijansko družbo za vrtanje
montblanškega predora. V i-menu vlade je podpisal ustanovno listino minister Togni. Zunanji minister Pella pa je imel ob tej priliki v Courmn-yeuru govor, v katerem je dejal, da ne bo novi predor važen le za zgodovino Italije marveč tudi za zgodovino Vse Evrope. Izrazil je upanje, rla bo nredor dokončan io le*a 196L ko bodo proslavili 100-letnico združitve Italije in bi lahko obenem tudi proslavili začetek evrospke enotnosti. Nato je omenil, da nameravajo napraviti še druge predore ter poudaril, da ze ni Italija nikoli čutila tako blizu Francji ter da bo montblan-ški predor izraz brastva med obema državama.
Pella pa je bil tudi v Ver-celliju. kjer je otvoril četrto razstavo gospodarske dejavnosti. V svojem govoru je izrazil zaupanje vlade v stabilnost lire in dejal, da bo vlada nadaljevala politiko denarne stabilnosti v interesu gospodarstva. varčevalcev in delav skih množic. Pella pa 'je pel tudi hvalo zasebni pobudi v gospodarstvu, branil gospodarski liberizem in tudil, da le
Tudi sindikalno življenje se I zasebna pebuda jamči sociai-
97 oseb utonilo ob bornejski obali
DJAKARTA, 2. — Po vesteh, ki so danes prišle v
iiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiMiiiimmiimiiititiiiiiiiiiiiifmiiiiiimiiiiiimmmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiimtvttitMii
173 mrtvih in
pri hudi železniški
KINGSTON, 2. — Pretekli noč se je zgodila v okraju Manchester na Jamajki huda železniška nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 173 potnikov, ranjenih pa jih je bilo štiri sto.
Nesreča se je dogodila v nedeljo ob 23.10 blizu postaje Kendal, 95 kilometrov od Kingstona, ko se je vlak, sestavljen iz 12 vagonov in dveh električnih lokomotiv bližal majhnemu sedemnajst metrov dolgemu mostu. Pri nekem n-
vinku so se lokomotiva in dva vagona odtrgali od ostalih vagonov, ter nadaljevali pot proti postaji, medtem ko sta dva od ostalih vagonov zadela ob ograjo mostu. Dva vagona sta se prevrnila, drugih pet pa je zdrknilo v prepad.
V vlaku je bilo 1500 katoliških romarjev, ki so se vračali domov. Na kraj nesreče so takoj prišle reševalne skupine, zdravniki in bolničarji. Ranjence so nato takoj odpeljali v bližnje bolnišnice.
Oblasti so objavile poziv darovalcem krvi, naj se takaj javijo. -----------<»----
MONTREAL, 2. Predsednik sovjetske organizacije za mednarodno geofizično leto je v Montrealu izjavil, da bo Sovjetska zveza do konca leta ali pa v začetku prihodnjega leta spustila v vsemirje svoj prvi umetni satelit. Moskovski radio pa je javil, da bodo do leta 1960 uvedlo v sovjetski zvezi televizijo v barvah.
Se vedno čakamo na veliki festivalski film
Do sedaj med najboljšimi Castellanijev film «Sanje v skrinjici» - V Cayattovem filmu «Oko za oko» se odlikujeta Jurgens in Lulli
(Od našega posebnega
dopisnika)
BENETKE, 2. — Film, ki uti na festivalu predvajajo v nedeljo, je že s tem privilegiran, več ali manj mu je zagotovljen jjtevilen obisk in če v bisttni ugaja, je že dosegel pol uspeha. Kritika je potem z njim lahko manj prizanesljiva, toda okusi občinstva m kritike niso vedno identični. Sicer malo prepričljiv ((španski« film prejšnje nedelje je imel to srečo, da je bil uokvirjen v otvoritvene slovesnosti, kar mu je pomugalo do vsaj delnega uspeha pri številnem občinstvu.
Polna dvorana občinstva — kar se sicer med tednom skoraj ne dogodi — je bila tudi pri včerajšnjem Castellanije-vem filmu »Sanje v skrinjici«. Delali pa bi krivico temu filmu, če bi hoteli pripisovali njegov uspeh pri občinstvu zgolj zunanjemu okviru proizvajanja: italijanski, torej domač film, nedelja, polna dvorana ter končno že sani občutek, da gre za film režiserja, ki je ustvaril Že lepe filme in ki si je v Benetkah tudi priboril «Zlatega lena«. (Zn eKo-mea in Julijo»j.
Ni prvič, da si Castellani za svoj film izbere siže iz univerzitetnega življenja. Študenta kemije in medicine se spoznata v gostilni, kjer se hranijo mnogi študentje, in med njima se kmalu vname ljubezen. Skleneta tudi, da se poročita, čeprav obojni starši nad tem niso preveč navdušeni. Sprijaznijo se sicer z dejstvom, priporočajo pa mladima zakoncema, naj se vsaj vSru-jeta otrok, dokler ne končata študija A kljub takim nasvetom se vendar začne že na
zjutraj napadla pristanišče Ho- javljati tudi otrok, ki ga mla-
da le «začasno» imenujeta «Pierino». Njuno življenje n: lahko, ko morata na vse načine štediti, zraven pa on še študira. Ona je v svoji novi gospodinjski zaposlitvi opustila študij. Končno on doseže doktorat in dobi tudi nekje na deželi skromno mesto zdravnika. Prav tedaj, ko ga pokličejo k neki porodnici, pa je rodila tudi njegova žena. Rodila se je deklica, toda žena je umrla. Njeni starši se pripravljajo, da vzamejo otroka s seboj, toda nato se premislijo, ko uvidijo, da bi to mladega moža je bolj potrlo, in sklenejo, naj otrok ostane pri njem, čeprav mu bo seveda tašča nudila svojo pomoč.
Castellani je pripravil tudi drugi konec filma, kjer žena ne umre, im je. zelo verjetno, da bo v prodajo šel film s srečnim koncem, kar končno ne bo pogrešeno, ker je ta smrt mlade žene v filmu, ki ga ves čas preveva nekak idiličen optimizem, le preveč krut zaključek in končno ni tudi nič kaj utemeljen,
Castellani in Visconti sta se Že srečala v Benetkah na istem festivalu in eZlata leva» je odnesel, kot smo omenili, Castellani. Tudi letos je Visconti na festivalu. Preti kf nev' tedna bomo videli njegove »Bele noči«. Potem ko smo videli Castellanijev film. lahko rečemo, da so Visconti-jeve šanse za končni uspeh zelo narasle, kolikor jih ne bo prekrižal kal:	tuj film. Ca-
stellaniju se res ni posrečilo, da bi napravil Film za nagrado. Gotovo pa ,zna Castellani Zilo točno podali nekatere izreze iz življenja in pri tem pokaže celo kopico problemov, pri katerih sc ne ustavlja in
še manj da bi kazal njih reši-' tev, kar pa končno ni njega va naloga.
Za glavna igralca si je režiser izbral začetnika Enricn Paganija (državnega reprezentanta ti košarki, kar je te nekoč bil tudi Gassmann; ali bo Pagani dosegel Gassmanna tudi na področju filma in gledališča?). Malo manj kot začetnica pa je tudi Lea Massa-ri. Obadva sta ustvarila igralski par, ki ni stal pred nalogo, da nam pokaže kdove kako problematični osebnosti, in smo z njim lahko zadovoljni. Omenit i pa je treba še Coset-to Greco. Ima sicer postransko vlogo, toda mogoče bi bilo mnogo bolj zanimivo razplesti film skozi zgodbo ob njenem uromonu«.
Od doslej odigranih filmov pa je vsekakor Castellanijev film med najboljšimi.
Za ljudi, ki ljubijo alninist1-ko, je bil gotovo zelo zanimiv (za navadne laike pa nekoliko predolgovezen) film uGrandes Muraillesii, kot se imenuje vr--ta alpskih grebenov, po katerih je šla ekspedicija dvanajstih ljudi lansko leto pod vodstvom Gnida Monzina.
Nemogoče je človeku slediti na festivalu vsem predvajanjem in raznim tiskovnim konferencam. Te so očasib skoraj istočasno in v raznih krajih. Vendar se je doslej že ponovno izkazalo, da so filmi, ki jih predvajajo poleg uradno izbranih, v mnogih primerih dosti boljši od tistih, ki so na uradnem sporedu. Tako so včeraj za Castellanije-vim filmom predvajali še »Primer dr. Laurentan, režiserja Le Chanoisa. Glavno vlogo igra Jean Gabin, ki predstav-
če ne drugače, s svojim (M-rim avtomobilom. Nekoč v nekem nočnem lokalu celo plača račun zanj, ne da bi dr. VValterza to vedel, dokler mu t« ne pove lastnik lokala. Waf-ter začne loviti Bortaka, d« b; poravnal račun, kar mu sicer ob neki priložnosti uspe,
d / Bortaku je obenem uspem lo spraviti dr. VValterja daleč v neko samotno naselje. Tam je zdravnik ostal t pokvarjenim avtomobilom in vračati se je začel peš. Bortak ga dohiti jn spretno zvabi s se-hoj. Vodi ga čez hribe in doline, kjer ni kapljice vode. Ko že skoraj umira, nekoč rani spečega Bortaka in mu po* stavi nekak ultimat: ali do-speva v dvanajstih urah o Damask ali pa boš umrl V puščavi.
Tedaj se v Bortaku oglasi silna želja po življenju in ko že samemu pojemajo moči, ho. če še pomagati tudi dr. Wal-terju, da bi prispela v Damask in bi ga doktor ozdravil. T oda ne zmore več poti. In ko se zgrudi, pokaže še enkrat tudi zdravniku napačno pot. Umrla rje njegova žena in sedaj bo umrl še sam, toda tudi zdravnik bo umrl.
i za oko. Orientalsko maščevanje.
Vsa igra leži na Jurgensv in Folcu Lulli ju, ki ipra Bor-taka. Jurgens je p tem filmu boljši, kot smo ga videli pred dnevi. Verjetno se mu je tndj vloga sama bolj podala. S Folcom Lullijem, ki ■srno ga danes p opoldne videli skupaj s Cagattom na tiskovni konferenci, sta ustvarila
'ja slavnega zdravnika, ki se' ves zavzema z teorijo poroda 'orez bolečin. Kot še kateri drugi bi tudi ta film zaslužil, da bi biltna uradnem sporedu pred tem ali onim filmom, ki mn je bila priznana ta čast.
Čudno, precej grozno zgodbo si je izbral Cagatte, bivši odvetnik, in sedaj že dlje časa filmski režiser za film «0-ko za oko«. In kot v več filmih doslej v letošnjem festivalu imamo zopet opravka s primeri iz porodništva in tudi puščava ter brezkončna pot po njej nam ni nova. Celo Jurgensa samega, ki v Ca-gattovem filmu korači po p u. ščavi, smo že videli v «Grenki zmagiii v podobni vlogi.
Curt Jurgens igra v tem filmu zdravnika dr. Waller-ja v majhnem mestecu ha Srednjem vzhodu. Delo v bolnišnici je težko. Ko se nekega dne dr. Walter ves truden zvečer vleže z željo, da bi poslušal še nekoliko radijske glasbe in nato zaspal, ga zmoti telefon. Nekdo bi hotel k njemu, ker je njegovi ženi sla bo, toda zdravnik ga odkloni, češ da doma tako ntč ne more, do bolnišnice pa je samo dvajset minut vožnje.
Toda zaradi defekta po poti je morala žena še šest kilometrov pešačiti in ko jo je drugi zdravnik pregledal, je mislil, da gre za slepiča. Kol dva težko pozabna lika. Vlo-
pa jo je proti jutru operiral, je ugotovil zanositev izven maternice. Bilo je prepozno žena je umrla. Zdravnik izrazi dr. Walterju prepričanje, da bi jo on pač gotovo rešil.
Bortak, mož umrle, začne zdravnika Walterja preganjati na poseben način. Vedno mu je na kak način pred očmi;
ge vseh ostalih so zgolj epizo. de, naj gre za Leo Padovani ali pa za Pascale Atidret it* druge.
Tako smo tudi po tem filmu ostali nekje tam, kjer smo bili že ves čas doslej, to te pravi še vedno čakamo, kdaj bo prišel zares veliki festivalski film za «Zlatega leva«.
R. R.
3. septembra 1957:
Vrem« včeraj; Na j višja temperatura 23,2, najnižja 16,7, zračni tlak 1013,4, vlaga 60 odst.,, morje mirno, temperatura morja 21,9.
j Vreme danes: Pretežno Jasno z delnima poobiačltvami.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 3. septembra ,
Doroteja, Darja Sonce vzide oo 5.27 in zatone ob 18.41. Dolžina d-neva 13.14. Luna vzide ob 15.15 in zatone ob 0.0. Jutri, SREDA, 4. septembra RozaJija, Zala
Pr e (l da nasnji m zasedanjem tržaškega občinskega sveta
Nov manever Krščanske
s
da bi obdržala oblast
demokracije na občini?
S podporo fašistov in monarhistov naj bi bila zavrnjena ostavka županu, potem pa spet izvoljen dosedanji odbor
Današnja seja tržaškega ob- I itd.), drugače pa bodo prisi-cinskega sveta bo po vseh ljeni imenovati komisarja za
predvidevanjih odločilna za nadaljnjo usodo občinske u-prave. Kot smo že podrobno poročali, bodo na tej seji podali ostavko občinski odborniki in župan. Stališča posameznih strank so že jasno opredeljena, vendar pa se čujejo glasovi o novem manevru KD. monarhistov in fašistov, da bi rešili stari odbor in bi tako KD lahko še nadalje vladala z odkrito podporo fašistov in monarhistov. Baje so se te tri Stranke sporazumele, da bodo sicer dopustili sprejetje ostavki odbornikov, medtem ko pa naj bi zavrnili ostavko župana Bartolija z glasovi vseh demokrisljanskih svetovalcev (torej bi se pri županovi «-stavki odborniki ne vzdržali Jlašovanja), glasovi dveh monarhistov in glasovi fašističnih svetovalcev. Zupan naj bi nato takoj sestavil, nov odbor, vendar bi bil v tem primeru «nov» odljor sestavljen iz dosedanjih odbornikov, ki bi bili izvoljeni z zagotovljeno večino 'desničarskih strank.
S t«m manevrom bi seveds odpadla še zadnja sramežlji va demokristjanska opravičila, Češ da so stranka centra, ki namerava samo upravljati občino in sprejme zato podporo od vseh strank brez razlike, če te stranke za to ne postavljajo pogojev. Izključno uprav, ni program namreč pomeni ugoditev misinskim željam, da Se ne razpravlja o prosti coni, deželn* avtonomiji in drugih perečih tržaških gospodarskih -ter upravnih vpreganjih kar pa zahtevajo v prvi vrst prav vse stranke levice. KD bi v resnici lahko upravljala občino z odločujočo podporo desničarskih strank, ven-dar pa se bo morala v takem primeru odoovedati vsem stvarnim načrtom za izboljša nje tržaškega gospodarskega stanja, kar torej predstavlja precejšnje plačilo za fašistične glasOvg.
Ta manever pa postavlja KD v še znatno slabšo luč. Saj je znano, da je vodstva KD odbilo republikanski predlog za sestavo odbora, ki oi izvajal napredno politiko in ki bi se predvsem trudil za rešitev prav omenjenih najvažnejših tržaških vprašanj in ki bi imel vnaprej zagotovljeno večino, ker bi ga podprle vse stranke tako imenovane »male levice«. Očitno je sedanjim voditeljem KD mnogo bolj pogodu sodelovanje s fašisti, pa čeprav v veliko škodo mesta, kot sodelovanje s PSI, PRI in PSD1, ki bi lahko znatno pripomoglo do rešitve najresnejših tržaških težav
Bazne govorice, ki vztrajno krožijo po mestu, spravljajo ta demokristjanski manever v zvezo s nolemiko o «posebnih upravah«, saj bi enobarvni demokristjanski odbor predstavljal zagotovilo, da ne bi mogel nihče začeti resnejše preiskave in bi lahko župan razpravo o milijonih #posebnih uprav« potlačil.
Sinoči je župan sporočil, da je prefektura poslala 31. avgusta pismo, v katerem zahteva, da mora občinski svet takoj izpolniti naloge, ki mu jih nalaga zakon (izglasovanje občinskega proračuna
reševanje teh vprašanj. To pismo je sicer delno upravičeno, saj je res, da občinski odbor niti v drugi polovici leta še ni odobril proračuna, vendar pa je značilho, da ga je prefektura poslala tik pred -asedanjem občinskega sveta, kot nekaka podporo, da KD reši sedf .1 ji odbor.
Od 28. septembra do 1. oktobra
Razpisan natečaj za «Reklamo v izložbah»
V zvezi s petim nacionalnim kongresom posvečenim reklami, ki bo v Trstu od 28. septembra do 1. oktobra, je tajništvo kongresa razpisalo natečaj pod nazivom «Reklama v izložbah«. Pri tem natečaju sodelujejo tržaška trgovinska zbornica, Center za gospodarski razvoj, Združenje trgovcev
na drobno in federacije trgovcev. Pri natečaju lahko sodelujejo vsi tržaški trgovci in lastniki javnih lokalov. Natečaj je razdeljen na pet sektorjev: 1. radio, televizija in gospodinjski aparati, 2. prehrana, 3. javni lokali. 4. tekstil in oblačila, 5. razno. Za vsak sektor bodo dodelili tri nagrade, ki sestoje iz pokalov, kolajn in diplom za podjetje in treh nagrad v denarju za aranžerje (prva 50 tisoč lir, druga 30.000 lir in tretja 15.000 lir). Komisija, ki bo dodeljevala nagrade, bo sestavljena iz sedmih članov: tri bodo določile ustanove, ki sodelujejo na navečaju in štiri italijanska federacija za reklamo.
Trgovci, ki se nameravajo udeležiti natečaja, morajo izpolniti poseuen obrazec. Vpisovanja se končajo ob 12. uri 21. septembra t“r morajo biti izložbe urejene ob 12. urj 27. septembra. Natečaj se bo zaključil 5. oktobra.
Seja izvršnega odbora trgovinske zbornice
Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je razpravljal o delu zbornice v zadnjem razdobju. Na seji je poročal predsednik zbornice prof. Luzzatto Fe-giz o novi ureditvi mekano-grafske službe mipi&trstva ža zunanjo trgovino, tako da bodo tudi v Trstu na novo registrirali okrog 1500 podjetij
Zbornica je že sodelovala na številnih mednarodnih velesejmih, sedaj pa pripravlja udeležbo na velesejmu na Dunaju in v Zagrebu, kamor bodo šli uradni predstavniki zbornice. Na vabilo komisije za razvoj prometa bodo v drugi polovici tega meseca o-biskali Trst avstrijski in nemški izvozniki. Končno je odbor tudi pregledal zakonski načrt «Medici» o imovini v bivši coni «B».
 s«-------
V Ljubljani sestanek mešane
V kratkem se bo sestala v Ljubljani mešana italijansko-jugoslovanska komisija ustanovljena z videmskim sporazumom o osebnemu obmejnemu prometu. Iz Trsta bosta odpotovala na to zasedanje konzul Pasquinelli in odv. Ge-rin. Komisija bo razpravljala o raznih olajšavah v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma.
linilllillllllllllHIIIIllinilMIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllinillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHnilllllltlillllllllllllllllllllllllllllllliuilHHillllHII
Poročilo tržaške trgovinske zbornice za junij
Gospodarski položaj Trsta v luči statističnih
Razveseljivo povečanje nočnin tujih turistov - Za 7,7 odst. zvišano število brezposelnih, ki jih je bilo 16 tisoč 369
Tržaška trgovinska zbornica je objavila nekatere podatke o gospodarskem položaju Trsta v mesecu juniju. Podatki se nanašajo na razne gospodarske sektorje.
INDUSTRIJA; Indeks industrijske proizvodnje tržaškega ozemlja, ši ga računajo na osnovi mesečnega povprečja 1938-100, je dosegel 189,8, medtem ko je znašal v ji*n -ju 184,2 in v juliju 1958 179.8. Indeks industrijske proizvo 1-nje torej dokazuje, da se je proizvodnja tržaške industrije v letošnjem juliju znižala n to v primerjavi z letošnjim ju-
nijem kot lanskim julijem. Taka tendenca se kaže že več
mesecev, kljub temu da osta-1s0 zabeležili, padec jajo velika tržaška podjetja I vina.
nij so čistilnice predelale b'16.586 ton surovih mineralnih olj in je bila proizvodnja za 2,1 odst. višja kot v istem razdobju leta 1956, ko so predelali 604.084 ton surovih mineralnih olj. Proizvodnja tržaških čistilnic mineralnih olj je torej zadovoljiva in sueška kriza na Lem gospodarskem področju n\ privedla do ob-čutnejših posledic.
TRGOVINA: Običajen je bil obseg kupčij na veliko s slanim mesom, salamami m svinjsko maščobo. Dobre pa so bile prodaje grozdja in tujega sladkorja. Šibek je trg s poprom, dišavami in kavo. Po nekoliko ugodnejših prodajah prodaje
med njimi zlasti ladjedel nice — dobro zaposlena. Očitno gre torej za nadaljnje poslabšanje stanja tržaške male in srednje industrije, ki preživlja že več let hudo kri/o.
V podjetju! II.VA so proizvedli v juliju 5977 ton litega železa, 6514 ton jekla in 4.696 tort jeklenih plošč. Povečala se je proizvodnja vseh teh treh najvažnejših izdelkov, in sicer litega železa za 3 odstotke, jekla z 0,4 odstotkov .n jeklenih plošč za 17 odst. V ILVA so v prvih sedmih mesecih proizvedli 46.637 ton litega železa (31,6 odst. manj kot v istem razdobju preteklega leta, 43,060 ton jekla 4,5 odst. manj) in 28.381 ton jeklenih plošč (20,4 odst več).
Tržaške čistilnice mineralnih olj so v juliju predelale 81.280 ton surovih mineralnih olj, medtem ko so v juniju 88.583. V razdobju januar-ju-
IIIIIIIHIIimillllHIlimilllllllllllllllllllllllllllllMIIItlllllllilttHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllMIIIIIt
V septembru predvidevajo zvišanje odhodov ladij
Število odhodov ladij proti Perzijskemu zalivu - Indiji • Pakistanu * Daljnemu vzhodu se bo podvojilo
Predvideva se, da bo v septembru odplulo iz tržaškega pristanišča 113 ladij na rednih pomorskih progah. S tem se bo število ladijskih odhodov pomembno zvišalo, saj je v septembru 1956. leta odplulo iz Trsta 94 ladij.
Predvideva se, da se bo število odhodov proti perzijskemu zalivu, Indiji, Pakistanu in Daljnemu vzhodu podvojilo v primerjavi s septembrom 1956. Poleg tega bo v obravnavanem mesecu poslednjič odplula zastarela ladja «Enotria», last beneške pomorske družbe «Adriatica», in bo na tej progi plula nova ladja «Ausonia», ki ho odplula iz Trsta 21. septembra proti Aleksandriji, Pireju in Beirutu.
Občutno bo tudi število jugoslovanskih ladij, ki bodo v tem mesecu odplule iz našega pristanišča. 3. septembra bo tako odplula ladja «Istra# proti Krfu, Patrasu in pireju, 8. »Sarajevo« proti Lattakiji, Btirutu, Aleksandriji in Tripo. ltsu. 11. ((/.agreb« proti Lattakiji. Beirutu, Aleksandriji in Tripa lisu, 21. »Titograd« proti Lattakiji, Beirutu, Aleksandriji in Tripolisu, 29. «Skoptje» proti Lattakiji, Beirutu, Aleksandri. Ji in Tripolisu, proti Suezu, Sudanu. Masaui, Asabu in Dji-butiju bosta odpluli dve jugo-»ovanskl ladji, in sicer 10. septembra «Gorenjska» ter 12. »Pirot«. Proti Hong Kongu bo odplula 8. septembra »Dinara«, 16. bo odplula «Uljanik« na progi Beirut, Aden, Kolombo, Bingapur, Djakarta, Sangaj, Takubar in 25. «Učka» na pro. gl Aden, Karači, Bomhaj, Ko-lombo, Kangoon. 10. septembra
bo odplula «Zadar» na progi r anger, Casablanca, Le Havre, London, Hull, Hamburg, Rotterdam, Anvers, 21. »Kijeka« na isti progi. 8. septembra bo odplula »Crna gora« na progi Tanger, Casablanca, New York, Philadelphia in 26. »Slovenija« na isti progi.
Število ladijskih odhodov iz Trsta proti posameznim geografskim področjem ho naslednje (med oklepaji fc.evilo odhodov v septembru preteklega leta); Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija 14 (13); Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt 5o (38); Afrika, Rdeče morje 12 (12); Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod 11
(5), Avstralija 0 (1); Zahodna in Severna Evropa 8 (6); Severna Amerika H (8); Srednja Amerika, Severni Tihi o-cean 7 (7); Južna Amerika 5
(6), skupaj 113 (94).
Preventivni ukrepi proti napadom na banke
Tržaška kvestura je ukrenila vso potrebno, da bi preprečila rope na škodo bančnih zavodov, kot se to dogaja'zadnje čase v nekaterih italijanskih mestih, V ta namen je včeraj tržaški kvestdr povabil na razgovor v svoj urad vse direktorje tržaških bančnih zavodov, s katerimi je ob sodelovanju vodje sodne policije in poveljnika leečega oddelka pripravil podroben načrt ukrepov, s katerimi naj bi preprečili morebitne napade na krajevne bančne zavode.
Trgovina na drobno je v obravnavanem mesecu zabeležila skoro najnižje prodaje letošnjega leta, do česar je po mnenju trgovcev prišlo predvsem zaradi poletnih počitnic, dopustov in z njimi zvezanimi potovanji iz našega mesta. Edino trgovine, ki prodajajo oblačila in čevlje, so v juliju prodajale nekaj več blaga. Kri. za trgovine na drobno pa ni nastala samo iz trenutno neugodnih sezonskih razlogov, temveč jo opažamo že več let, ker kupna moč prebivalstva ni na zadovoljivi ravni. Še bolj pa zaostruje to krizo visoko število trgovin in pomanjkanje obsežnejšega zaledja, V določen.h sektorjih so opazili nekatera izboljšanja, ki jih pripisujejo obsežnejšim nakupom v zVezi s prehodi v okv.-ru videmskega sporazuma.
PRISTANIŠKI PROMET; Niso še znani dokončni podatki o pomorskem celokupnem prometu tržaškega pristanišča in se vsi do sedaj objavljeni podatki nanašajo samo na promet Javnih skladišč ter torej ne vključujejo prometa z mineralnim oljem, premo gom in rudami za ILVA ter dela prometa z lesom, ki se odvija skozi lesno pristanišče. Izgotovljeni pa so podatki o železniškem prometu, ki Je dosegel v juliju 332.444 ton in je bil za 12,3 odst, višji kot v Juniju. V primerjavi z. julijem 1956 je bil železniški promet za 8.9 odst. višji.
TURIZEM: V juliju so zabeležili 31.958 nočnin italijanskih in 20.410 nočnin tujih turistov. Število nočnin italijanskih turistov se je za 10,5 odst. znižalo, tujih pa za 32,6 odst, povečalo. Nočnine se računajo na osnovi števila dni, ki jih neki domači ali tuji turist prebije v Trstu in torej statistično približno odražajo stvarni prispeven tega domačega ali tujega turista tržaškemu gospodarstvu. Značilno je, da je po prvem navalu močno padlo število Italijanskih turistov, zelp razveseljivo pa je občutno povečano število tujih turistov, ki pa se še vedno premalo časa u-stavljajo v Trstu in večinoma skozi naše področje samo potujejo naprej v Jugoslavijo ali
KREDIT: 30, Junija 1957 so vsi depoziti pri bankah, ki delujejo na našem področju, dosegli 69,8 milijard lir, medtem ko s i ob zaključku mate i znašali 68.7 milijard lir. V drugem tromesečju _ tega leta so se depoziti povečali za 2,9 odst, in tekoči računi za 0,3
odst.	_	..
Zelo visoko je tudi število razstav' jenih predmetov, ki se je v letošnjem juliju povečalo kar za 2,9 odst. v primerjavi z junijem, medtem ko le njih skupna vrednost narastl i v istem razdobju za 1.8 odst
FINANCA. Tržaški davkoplačevalci so plačali 548 milijonov lir taks in davkov na poslovni promet (od česar 3,5 milijonov IGE). V istem mesecu leta lBfšfl pa so plačali 717 miljonov lir (od cesar 512 milijonov IGE), Padec
vplačanih davkov je občuten in nedvomno odraža poslabšani gospodarski položaj, saj se v zadnjem letu niso izpreme-nili davčni zakoni in se sedaj kvečjemu še bolj strogo izvajajo kot so se pred letom dni. Ker se te posredne davke plačuje pri izvrševanju kakršnekoli gospodarske dejavnosti, je torej očitno, d« je v letu dni prišlo do občutno manjšega števila prodaj zvezanih s trgovino ali industrijo.
ZAPOSLENI IN BREZPOSELNI: 31. julija j957 je bilo pri uradu za delo vpisanih 89.187 zaposlenih ljudi in je bilo za 108 oseb ali 0,1 odst. niže kot 30. junija 1957. V juliju 1956 je bilo zaposlenih 78.825 oseb in torej kar 1.362 manj kot letos. Vendar pa je to povečanje zaposlenih le malo razveseljivo, saj ni bilo na pr. v decembru leta 1952 zaposlenih oseb nič manj, kot jih je sedaj v juniju.
Občutno pa se je povečalo število brezposelnih, katerih so 31. julija registrirali 16.369 in torej kar 1172 več kot v juniju. Število brezposelnih se je torej povečalo za 7,7 odst.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Prizivno sodišče jima je znižalo kazen
Kazensko sodišče je 20. maja t. 1, obsodilo zaradi tatvine na leto zapora, 9000 lir globe in plačilo sodnih stroškov 47-letnega Giovannija Franch«-nija iz lil, Scala Santa 98. Mož. ki je bil od leta 1947 že trinajstkrat obsojen zaradi nezakonitega prilaščanja tujega premoženja, goljufije, tatvine, pretepa, nakupa ukradenega blaga itd., je seveda vložil priziv in prizivno sodišče je včeraj ponovno razpravljalo o njegovem najnovej.šem podvigu. Imel j« nekoliko sreče, ker mu je prizivno sodišče znižalo kazen na 6 mesecev zapora in 4500 lir globe. Obsodbo zaradi tatvine mu je namreč spremenilo v obsodbo zaradi nameravane tatvine.
Zadeva, ki je spravila Fran-chinija na zatožno klop, se je zgodila 12. aprila okrog polnoči v Drevoredu D’Annun-lio. Sergio Zampa iz Milana je prišel tiste dni v Trst s svojim avtomobilom, ki ga je pustil pred bifejem »Chianti Fossi« ter od.šel v kino dvorano «Aurora». Ko je prišel iz. dvorane, je kar obstal, ker 'e videl neznanca, ko je porival njegov avto proti Trgu Garibaldi. Približal se mu je, se prijazno nasmehnil in mu ponudil svojo pomoč. Franchini je bil presenečen nad tako prijaznostjo, še bolj pa je bil presenečen, ko ga je Zampa nenadoma zagrabil za ovratnik in začel klicati na pomoč policijo. Franchini’ si je mislil, da se ho izmazal, in se 'e opravičeval, da je hotel spri-viti avto v stransko ulico, da bi lahko prenočil v avtomobilu. Policija mu ni verjela in ga je izročila sodnim oblastem. Kazensko sodišče, kakor smo že rekli, ga je obsodilo zaradi tatvine, prizivno sodišče pa je spoznalo, da je Franckini le nameraval ukrasti avtomobil in mu je zaradi tega znižalo kazen.
Na prizivnem sodišču je 1-mel včeraj srečo tudi 59-lrtm Francesco Lo Cascio iz Za-graja pri Gorici, ki ga je ka zensko sodišče v Gorici obsodilo 21. maja t. 1. na eno leto in tri mesece zapora zaradi bankrota in zaradi tega. ker ni zaprosil za stečaj in i-mel v redu knjigovodstva pri-zivno sodišče je upoštevalo zagovor obtoženca, češ da je bil neiztušen in mu je znižalo prvotno kazen na 7 mesecev in 15 dni zapora.
Delavci prenehali s stavkovnim gibanjem
Delodajalci pristali na pogajanja s predstavniki tržaških kovinarjev
Dosežen sporazum v ladjedelnici Sv. Justa - Pogajanja glede notranje komisije v ILVA preložena na jutri
Danes ob 11. uri se začnejo na Uradu za delo pogajanja med delodajalci in sindikalnimi zastopniki glede zahtev delavstva v obratih CR DA in Tržaškem arzenalu. Urad za delo je za to stavil pogoj, da delavci prenehajo stavkovno gibanje. Zaradi tega včeraj delavci niso stavkali in so se držali rednega urnika. Zveza kovinarjev FI UM je glede tega včeraj izdala posebno poročilo, v katerem opozarja delavce, da če delajo nadure, niso obvezani, da napravijo več kot dve uri nadurnega dela na dan, oziroma 10 ur na teden. Poleg tega je omenjena zveza sporočila delavcem, da je samo prenehalo stavkovno gibanje, da pa bo med pogajanji še več sindikalnih sestankov v obratih in izven obratov. To pa zaradi tega, da se ne bi pogajanja zavlačevala preveč na dolgo in bi se o-hranila borbenost in enotnost delavcev, ki sta se tako uveljavili v ostri borbi, ki se je začela v Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Justa v juniju, v obratih CRDA pa v juliju.
Končno so delodajalci vendar pristali na pogajanja glede zahtev tržaških kovinarjev. Trdovratno so vztrajali dobre tri mesece, toda zmagala je samozavest delavcev in se je uveljavila njihova borbenost, ki je naraščala iz dneva v dan. Obenem pa se je v teh mesecih borbe vedno bolj u-trdila enotnost vseh delavcev in se je okrepilo sodelovanje dveh sindikalnih organizacij, ki sta v tej zadevi že od samega začetka nastopali složno in enotno.
Delodajalci so spričo vsega tega spoznali, da ne morejo kljubovati trdni volji delavstva, tem bolj, ker so uvideli, da so s kovinarji v njihovi borbi solidarni tudi delavci drugih kategorij in vse prebivalstvo, ki je po zaslugi sindikalnih organizacij spoznalo upravičenost zahtev tržaških kovinarjev. Ta prvi u-speh bo prizadete delavce še bolj spodbudil, kar bo gotovo preprečilo, da bi se pogajanja zavlekla v nedogled.
Prvi uspeh svoje enotne bor. be beležijo tudi delavci v ladjedelnici Sv. Justa. Včeraj so namreč predstavniki notranje komisije in vodstvo tega podjetja podpisali sporazum glede odškodnine za zdravju škodljiva dela. Nov sporazum določa od 6 do 17 odst, poviška na celotno plačo za u-mazana dela, za nevarna de-a, za zdravju škodljiva dela, za dela v zaprtih prostorih in za dela izven obrata.
Doseženi sporazum je ugoden za delavce in je lahko za vzgled tudi drugim podobnim obratom. Delavci v tem podjetju pa so se enotno in vztrajno borili, preden so dosegli tak uspeh.
Čeprav smo že podrobno pisali, se nam zdi potrebno, na kratko omenimo, kaj zahtevajo tržaški kovinarji. V glavnem zahtevajo ureditev vprašanja akordnega dela, nagrad in raznih odškodnin. V obratih CRDA zahtevajo delavci ureditev vprašanja a-kordnega dela, večje od?*ot-ke za delavce, ki imajo stalne nagrade, zvišanje odškodnine za zdravju škodljiva de-
la, izboljšanje delavske menze ter začetek pogajanj za znižanje delovnega urnika z enako plačo vsaj za nekatere kategorije delavcev.
V Tržaškem arzenalu, kjer ni akordnega .dela, zahtevajo povišek stalnih nagrad ter odškodnino za zdravju škodljiva dela, ureditev napredovanj ih delovnega urnika.
Poleg tega zahtevajo delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, ki spada v obrate CRDA, investicije za izboljšanje in spopolnitev raznih naprav ter zagotovilo naročil.
Poudariti je treba, da vsi tržaški industrijski delavci zahtevajo izenačenje plač z industrijskim trikotom Milan -Turin - Genova; delavci v o-bratih CRDA pa hočejo doseči pogoje, ki jih imajo njihovi delovnimi tovariši v Genovi, ki zdaj dobijo nad 10.000 lir več zaslužka na mesec.
Trdovratno stališče vodstva obratov CRDA, ki spada v okvir IRI, je bilo še bolj nedopustno, če pomislimo, da je IRI poldržavna ustanova.
Vodstvo obratov CRDA je rajši dopustilo, da so delavci stavkali kar tri mesece, včasih cele dneve, včasih pa po nekaj ur, namesto da bi zboljšalo delovne pogoje in mezde, čeprav imajo ladjedelnice v sedanji konjunkturi u-godne možnosti in zagotovljena naročila za daljšo dobo.
Pogajanja na sedežu Zveze industrijcev glede notranje komisije v ILVA so bila preložena na jutrišnji dan; medtem ko sindikalni zastopniki še čakajo na vabilo za pogajanja na Uradu za delo glede vprašanja podjetja Sar-tori.
Danes pa bodo na Uradu za delo razpravljali o vprašanju odpusta 20 delavcev, ki
ga je napovedalo podjetje j mu~—“ul1 Fabbrica"!0 Po' «Trafileria Toffoluttb iz m-L.-.-i .1Z - ‘. * abbrica 1. Po-
žen po dvajsetih dnevih trde borbe ne bi stopil v veljavo, pač pa bi se vedno bolj razvijale in uveljavljale razne spletke na škodo uslužbencev, bi vsega tega kriv sedanji občinski odbor, tembolj, ker bi bili uslužbenci Acegata prisiljeni ponovno energično nastopiti za spoštovanje doseženega sporazuma. Tako nerazumevanje občinskega odbora bi prav gotovo obsodili ne samo uslužbenci občinskega podjetja, anvpuk vse prebivalstvo. • * *
Tajništvi dveh strokovnih organizacij uslužbencev občinskega podjetja Acegat sta včeraj poslali solidarnostno izjavo notranji komisiji podjetja ATA v Gorici. V pismu tajništvi poudarjata, da je predvsem potrebna enotnost delavstva v borbi za svoje pravice in želita, da bi uslužbenci omenjenega podjetja z enotno borbo dosegli pravice, za katere se borijo.
za Švico
Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da so razpisane Štipendije za italijanske državljane, ki nameravajo študirati v Švici. Gre za tri štipendije, ki so jih razpisale švicarske univerze v Zuerigu, Bernu in Ženevi in ki so precej visoke (od 360.000 do 504 tisoč lir). Prošnje je treba poslati ministrstvu za zunanje zadeve, generalna direkcija za kulturne zveze s tujino — štipendije, Trg Firenze 27, Rim — do 5. septembra. Interesenti lahko dobe vse informacije na prefekturi, II. nadstropje, soba št. 72.
Brezvesten motorist
Včeraj ob 17. uri je prišel
v bolnišnico 18-letni Mario Co.
SNG
v TRSTU
V soboto 7. septembra ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska c. 7
Proslava 250-letnice rojstva CARLA GOLDONI. JA pod pokroviteljstvom SPZ in SHLP
Primorske
zdrahe
komedija v treh dejanjih
velika uprizoritev na prostem
Spisal CARLO GOLDONI Priredil MIRKO RUPEL Režiserja JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Scenografa JOŽE CESAR in ing. arh. VIKTOR MOLKA
V nedeljo 8. septembra ob 20.30 uri na stadionu «Prvi maj«
Primorske
zdrahe
Posiovilna predstava Tee Starčeve
Prodaja vstopnic od četrtki dalje na sedežin SPZ in SHLP, v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu.
Kulturne prireditve
dustrijskega pristanišča.
 «»-------
SINDIKALNA KRONIKA
Položaj v Acegat je treba rešiti
Včeraj je bil enotni sestanek tajništev nove Delavske
zbornice CGIL in sindikata uslužbencev Acegata stare Delavske zbornice. Razpravljali so o položaju, ki je nastai v tem podjetju, ker občinski svet ni še ratificiral sporazuma, ki so ga 28. maja podpisali sindikalni predstavnika in upravna komisija Acegat.
Omenjeni tajništvi poudarjata v svojem poročilu, da sporazum nima še nobene veljave, ker ni bil ie ratificiran. Tega je kriv občinski odbor, ki je kriv tudi za škodo, ki jo spričo tega trpijo uslužbenci omenjenega podjetja. Kljub dosedanjim posredovanjem in obljubam predstavnikov občinskega odbora ni ta zadeva še prišla na dnevni red občinskega sveta.
Sindikalni tajništvi tudi poudarjata, da je dolžnost občinskega odbora postaviti o-menjeni sporazum v razpravo in odobritev že na prvi prihodnji seji občinskega sveta. Zaradi tega izrecno zahtevata, da občinski odbor napravi svojo dolžnost. Ce do tega ne bi prišlo zaradi občinske krize in sporazum, ki je bil dose-
uiiiiiiiitimHiiimiiiiiiiiiHHiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiitmimiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiii
v
Včeraj popoldne v Zavijali
Dober	namen
povzročil še eno nesrečo
Ko je šofer nsta,vil vozilo, da hi pomagal ponesrečencu, se je v kamion zaletel vespist
vedal je, da je malo prej hotel prekoračiti D’Annunziov drevored, ko se je vanj zaletelo motorno kolo. Vozač motornega kolesa je takoj po nesreči odrvel in ni mladeniču nudil potrebne pomoči. Zdravniki so mu ugotovili praske na levi nogi. zaradi česar se bo moral zdraviti osem dni.
Huda nesreča med igro
Včeraj ob 16.45 so pripeljali v bolnišnico -letno u-čenko Mario Granierj iz Ul. del Veltro 17. Deklico so sprejeli na neurološkem oddelku in njeno stanje je zelo resno, saj se zdravniki o njem niso izrekli. V bolnišnico je ponesrečenko spremljala mati, ki je. povedala, da se je hčerka malo prej igrala na stopnicah in padla. Ugotovili so ji hude udarce na glavi.
Nekaj podobnega se je pripetilo 7-letni učenki Della San-ti Gini iz S. M. M. spodnje, ki se je ponesrečila med igro. Zdraviti se bo morala osem dni.
PHISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Včeraj ob 11.30 so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 90-letne-ga Domenica Pagliara iz Ul. Fabbri 2. Starčk> so sprejeli na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. V bolnišnici je povedal, da se je malo prej sprehajal po nabrežju Nazario Sauro in ko je hotel v bližini ribarnice prekoračiti ulico, se je vanj zaletelo motorno kolo, ki ga je vozil 43-letni Giordano Godina iz Ul. Diacono 8. Pri trčenju je starček padel na tla in se hudo poškodoval. De žurni zdravnik mu je ugotovil podpluto na licu in globoko rano nad levim očesom.
Na cesti med Trstom in Miljanu se je včeraj pripetila precej huda prometna nesreča, Okoli 14. ure se je na svojem motornem kolesu peljal iz Trsta v Milje 27-letni Josip Oblak iz Stri.onarja 33. V bližini čistilnice Aquila se je zaletel v avto, ki je vozil pred njim In prav v tistem trenutku hotel zaviti v neko stransko ulico. Pri trčenju je Oblak padel na tla. Avtomobilist Matteo Sergo, mu je takoj priskočil na pomoč in stekel k telefonu, da pokliče rešilni avto. Nekaj minut kasneje pa je z nasprotne strani privozil kamion, katerega je vozil 39-letni Rodolfo Fe-ralli iz Ul. F. Se vero 115, za težkim vozilom pa se je na vespi vozil 20-letni Alcide O leneich iz Ul Aquilina 224. Ko je Feralli opazil nesrečo, je takoj ustavil kamion, da bi pomagal ponesrečencu, kar je
Izleta CGIL
Nova Delavska zbornica organizira 20., 21. in 22. septembra izlet v republiko San Marino. Med potjo se bodo ustavili v Padovi, Bologni, Riminiju, Ravennl, Ferrari, in Por-togruaru. Cena za delavce vpisane v sindikat znaša 8.800 lir, za vse ostale pa 9.200 lir. V dneh 20., 21. in 22. bo nova Delavska zbornica organizirala izlet v Jugoslavijo in Avstrijo. Ustavili se bodo v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Celovcu in Beljaku. Cena za vpisane delavce znaša 9.600 lir, za vse ostale pa 10.000 lir.
/
 «»-------
OD VČERAJ DO DANES
zaletel v kamion. Pri tem ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
je Olencich seveda padel na tla in sp poškodoval.
Med tem časom je prišel na
kraj nesreče rešilni avto Rdečega križa, ki je oba motociklista odpeljal v bolnišnico. Oblaka so sprejeli na 11. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. Zdravniki so mu ugotovili rane na glavi, praske na no-
su, udarec na kolenu in rano na rami. Olencicha pa so sprejeli na okulističnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni Mladenič je imel hudo rano na glavi in praske na vratu ter poškodovano desno oko.
 «» _
Dne 1. in 2. septembra 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok umrlo je 16 oseb, porok pa je bilo 12.
I*OROCll.l SO SE: prodajalec rib Fiovo Tonello In frizerka Ma-rghertta Vltozzl, prodajalec E. milio Sirol in uradnica Edda Presenli, inženir Celsio Brussi in učiteljica Ombretta Bernardis, pleskar Giovanni Paiero in gospodinja Norma Sandrin, tiskar 1 Elio Grilli jin gospodinja Elvira
Stuparich, težak Giuseppe Sacca in čistilka Olga Minischetti, trgovec Antonio Vent-ura in uradnica Elisabetta Penati, odvetnik Sergio Pirrangeliml In uradnica Ma-falda Bragagnolo, častnik vojske Fulvio Vigori in uradnica Maria župpolato, telefonist Bruno Ma-chietto in gospodinja Carla Gi-relli, inštalater Silvano Oherbaz
7a«tninit»v « totanncnm 8asl>odinja Fulvia Rivieram, LdSirUpilcV S tetanusom pomorščak Pietro fonda in ku-
presenetilq vespista, ki se je | tembra,
Včeraj popoldne so sprejeli na II. kirurškem oddelku splošne bolnišnice 82-letnega Alberta Kociančiča iz Sesljana št. 28. Njegovo stanje je zelo resno in zdravniki se o njem niso izrekli. Ugotovili so mu zastrupitev s tetanusom, poved?! je, da je pred 15 dnevi padel z lestve in se udaril v desno roko.
 «»-------
Prosjačenje prepovedano!
Agentke javne varnosti so 31.	8.	1957 aretirale zaradi
prosjačenja 22-letno ciganko Auroro Mayer por. Caris in 54-letnega cigana Leopo.da Ma-yera.
Zaradi prosjačenja so istega dne aretirali 30-letnega Virgilin Trevisana iz lil, Vidah 2. Moža so zasačili pri prosjačenju v Ul. XX. sep-
harlca Neveri na Bembi.
UMRLI SO:	69-letni Antonio
Castellaro, 74-letna Anna Trevi-sanl, 74-letnii Giuseppe Buttigno-nl, 74-letna Maria Chlcco vd. Penso, 93-1 etn a Lueia Tlrello vd. Balanza, 64-letni Luciano Milo«, 78—let ni Francesco Millo, 55-leloa Marija Pahor por. Afri, 60-letna Elrem Cantoni, 68-letni Carlo Bon g lov a umi, 75-1 etn i Giovanni Antonio franc esc orii, 74-letna Štefanija Požar vd. Blažič, 74-letna Eugenia ScanaOuccI vd. Pierpaoli, 44-letni Antonio Cas-settl, 85-letna Maddalena Sachet vd. Bon, Lucio Lugnani, star 7 mesecev,
NOČNA služba lekarn
v septembru
Dr. Coderinatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; De Colle, Ul, P. Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Jusla 1; AIIa Madonna del Mare, l.argo Piave 2; Zanetil, Tesla d'oro, Ul. Mazzini 43:	Harabaglla v Bar-
kovljah in Nicoll v Skednju,
V PETEK ob 21. uri bo r Avditoriju prvi ljudski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Giorgia Cambisse in s sodelovanjem pianistke Nataše Kalza. Na sporedu so Rossini, Beethoven in Brahms.
KAŽKA OBVKNTII.A )
Vrtna zabava na Opčinah. PD
»Andrej Cokii priredi v nedeljo 15. septembra popoldne veliko vrtno zabavo v Prosvetnem domu na Opčinah z bogatim, pestrim in zabavnim sporedom.
Vabilo prejšnjim gojencem igralske šole SNG
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence igralske šole iz pretekle sezone
1956-57, da se zberejo na razgovor	s predstavniki	oprave	v četrtek	12	septembra	1957	ob	20. uri
v prostorih SPZ, Trst, Ul. Roma 15-11.	Uprava SNG
GLASBENA MATICA
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za šolsko leto 1957-1958 bo do	12.	septembra	od	9.	do 12.
ter	od	16. do 18.	ure	v	šolskih
prostorih v Ulici Ruggero Manna 29-1. (tel. 29-779). Poučujemo klavir, vse orkestralne inštrumente, nauk o glasbi in harmoniko. Spretmemo tudi prijave za sode-1 ivanje v šolskem pevskem zboru in orkestru.
Ravnateljstvo
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1957-58 do vključno 25. septembra 1957. Tajništvo Je odprto vsak delavnik od 10. do 12, ure
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izp.ti se pričnejo 9. septembra 1957 po razporedu, ki je bil objavljen na oglasni deski zavoda.
Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1957. 58 zaključila 25. septembra 1957.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8—III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje za L, II in III. razred za šolsko leto 1957 - 1958 do vključno 25. septembra t. 1. vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščenl k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni m razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra t. 1. ob 8.30
Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole.
Ravnateljstvo Industrijskega stro. kovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto
1957-58 zaključilo 25. septembra Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9 do 12. ure
Popravni izpiti za 1. In II. razred se bodo začeli dne 9 septembra s pismeno nalogo iz slovenščine.
Razpored Izpitov je ob|avIJen na šolskih vratih.
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, k( ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, bo vpisovanje za šolsko leto 1957-1958 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulicj Lazzaretto vecchlo št. 9-11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo držav, trgovskega strokovnega tečaja na Proseku
sporoča, da se pričnejo popravni izpili za 1. in II. razred v ponedeljek 9 septembra ob 8.30. Razpored izpitov Je razviden na oglasni deski, Ravnateljstvo obenem obvešča, da so v teku vpisovanja za I. In II. razred, in sicer vsak torek In petek od 1030 do 12. ure do vključno 25 sept.
( IZLETI )
IZLET K IZVIRU SOCE
Prosvetno društvo »Andrej Cok«
Priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni Izlet skozi lepo Soško dolino k Izviru Soče v Trenti. Cena vožnji I.3U0 lir. Vpisovanje dnevno od 20 do 21. ure v krožku v Konkonelskt ulici (Opčine).
Izlet SPDT. V nedeljo 15. septembra priredi SPDT izlet v Po-
stojno in v novo otvorjeno kočo na Pečnem rovu. Istočasno bo ogled Notranjskega m Jamarske, ga muzeja v Postojni. Vpisovanje v petek, soboto in ponedeljek <6., 7. in 9. septembra) v društvenih prostorih v Ul. R Manna 29-11. od 19 do 20.30 ure.
R A O 1 O
TOREK, 3. septembra 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Piša-
ni svet: ((Londonska City»; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije: 13.30 Glasba po željah: 17.30 Plesna čajanka:	18.00 Jacobi:
Koncert za violino in orkester v e-molu; 18.25 Debuss.v: Preludiji; 18.41 Moški vokalmi kvintet; 19.00 Orkester Marek VVeber; 19.15 Zdravniški vedel:	19.30 Pestra
glasba; 20.00 Spon; 20.30 Od melodije do melodije: 21.00 Arhille Saitta: »Grde ženske«, drama v 3 dej.; igrajo člani Radijskega odra:	23.00 Straussovi valčki;
23.30 Polnočna glasba.
i II S I I.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 1645 Kontrasti v jazzu; 17.25 Igra orkester Stanley Black; 17.50 Poje in igra Lilli Gher; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Alfred de Musset; «Carmosina», komedija v 3 dej.; 23.00 Svvend Asmus-sen in njegov ansambel; 23.30 Plesna glasba.
KOPER Poročila v ttaiijanšfnt:	6.30,
12.30.	16 30, 17.311.	19.15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	2 -50,
13.30. 15.UO.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar: 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13.45 Torkov operni oder: 14.30 Gospodarska oddaja: Letošnji gospodarski uspehi v goriškem okraju; 14.40 pisan spored lahke glasbe:	15.10	Zabavna glasba;
15.25 Narodne pesmi iz Slavonije izvajajo:	mali	zbor, tamburaški
zbor in narodina Družina Radia Zagreb; 15.40 - 17.00 Spored i* Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Popoldanski koncerti 18.10 Od melodije do melodije;
19.00 Pojejo Los tres de Santa Cruz, Carla Boni, Gino Latilla. Charles Treoet, Ella Mourse;
19.25 Lahka glasba; 19.30 - 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 282,1 m. 212,4 m „ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00
7.30 Cicibanom — dober danil 8.05 Ko se že dela beli dan. J 8.35 Rendez-vous z majhnimi zabavnimi ansambli; 9.00 Utrinki i* literature — W'illiam Faulkner: Iz «Requiema za redovnico«; 9.20 Aleksander Borodin: Prva simfonija; 10.10 Od popevke do po-pevke; 11.15 Virtuozne in popd-larne skladbe za violino in klavir; 12.00 Planinški oktet in Planinski kvintet pojeta in igrata za veselo opoldne; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselh Kako bomo silirali krompir; 12.40 Drcbne orkestralne skladbe: '2 ‘' Pester spored opernih melodij. 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba: 15.40 Radijski roman; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tek^ čem traku: 18.00 Športni tednik.
18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 18 50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih- 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Mali koncert Ljubljanskega komornega zbora.
20.30 Radijska igra — B Brecht-Galileo Galilei; 21.40 Inozemski gostje na festivalu zabav.te
be v Beogradu: 22.15 povabil0 na ples.
TELEVIZIJA
17.30 »Junaki brez domovine«, film; 18.50 Sr>ortne vesti; 21.°y Prijatelj živali: 21.45 Prvi aplavz.
22.45 «Mornarji na jezerih«, reportaža.
K I N
Eiceliior. 16.00: »Strgana oblekaf’ Jeane Crain, Jack Garson, Ga'1 Russell. Cinemascope.
Fenice. 1600:	«Zgodba generala
Houstona«, Joel Mc Crea, Feb* cia Farr, Jeff Morrovv, W. Ford-Cinemascope technicolor. Nazionale. 16.00; «Najemni9k* vojska smeti«, J. Ireland, Garland.
FilodraimnaUco. 16.30: «Golo mesto«, Barry Fitzgerald, H. DU' in Dorothy Hart.	,
Grattaclelo. 16.00:	»Postanek **
12 ur«, J. Collins, J. Man»-field, D. Dailey.	..
Superctnema. 16.00: »La primd' giaila«, Z. Scott.	.
Arc-ubalenu. 16.00: «Zemeljski raj -Technicolor. Strogo prepoved*' no mladoletnim Astra Rojan. 16.30: »Velika za' preka«, Technicolor.	„
Capitol. 16.30: «Marhzzel!a». Tefnj nlcolor. M. Allaslo, Massim Serato.
CristaHo. 16.30 in 20.45: »V vr' tincu«. Metroscope technicoio • C. Gable, V. Leigh.
Alabarda. 16.30; «Prrko Mombase«, Technicolor. C. VVilde. H-Reed.	-
Aurora. 1600: »Tri prepovedan zgodbe«, Glno Cervi, E. R0*' Armonta. 15.00: «Johnny Concho .
F. Sinatra, K. Wynn.
Ideale. 16.30: »Tillove vragolije’' Technicolor.	,
Impero. 16.30:	«Ljublmci sanj >
J. Jones J. Cotten.	v
Itaiia. 16.30: «Bes v telesu«, Arnoul in R. Pellegrin, Mlad letnim prepovedano.
Moderno. 16.00:	«Uporna Ib1'
r»a».
San Marco. 16.00: »Jaz ugajam’« W. Chlari, A.	Fabrizl,	.
Savona. 1600:	«Rimske počit"
ce«, G Pečk.	,
Vlale. 16.00: »Vam-pirl Iz vsem' ja«. Nevidni sovražnik je " padel Zemljo.
Vitt. Venelo, 16.15: »Sedein tovih grehov«, M. Chevaller-Belvedere. 16.30: «Roka v senc1’« J. Palance	-
Masslmo. 16.30; «Pišto!a za 9tr» hopetneža«. Cinemascope. Hunter.	.	.
Novo cine. 16.00: »Pekel P3"* cev«, A. VVood	,
Odeor 1600:	»Greh devi*tv>’'
A. Clfarlello.
Rad'o 16.00: «Cudn-a vojna oficirja Ascha«.
KINO NA ”pHOSTEM Arlston. 20.15: »Sovraštvo zade"c dvakrat«, R. Roman.
Arena del flori. 20.00: »Sveng*11 ’ H. Neff. Teohrvlcolor.
Garibaldi. 20.00: »Zakon ceSl*'« S. Pampaplnl,
Marconi. 16.30: »X proti »tom' sketnu centru«
Paradiso. 20.00: «Sest žen z? °n ga moža«. Technicolor. „ Ponziana 20.00: »Zeleni oge"J” G. Kelly.
Secolo Sv. Ivan. 20.00 In «Katii.st i».
Stadlo. 20D0: «Prlncesa N1la»-Valniaura. 20.15: »Tekmica«.
Hojau. 19.30 In 22.00: »Moja »•' strična Rachele« o de HaV"' laud.
Skedenj. 20.00: »Zmage na m01'
Jih«,
plat”'
Poje moški kvintet iz Tomaja
Italija ruši načelo filty-lifty pri izkoriščanju petroleja na Srednjem vzhodu
Zmanjšanje proizvodnje naf-na Srednjem vzhodu ni vplivalo na svetovno proizvodnjo nafte. Celotna svetovna proizvodnja je dosegla v prvi polovici letošnjega leta 435 milijonov ton, kar pome-' ni petodstotno povečanje v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Absolutno povečanje znaša 20 milijonov ten. Seznam proizvajalcev nafte obsega danes 49 dežel. Tocja ta proizvodnja je razdeljena zelo neenakomerno in le tri dežele, ZDA, Venezuela in ZSSR dajo okrog 70 odstotkov svetovne proizvodnje nafte.
Največje absolutno povečanje so dosegli v Venezueli, *jer se je proizvodnja povečala za 14 milijonov ton, toda ta nagel skok proizvodnje je treba pripisati v pretežni meri ogromnim izrednim dobavam nafte Zapadrii Evropi za časa sueške krize, ^er se je v istem razdobju *natn0 zmanjšal nakup petroleja na Srednjem vzhodu.
Proizvodnja nafte se ni zmanjšala v vseh deželah Srednjega vzhoda. Iran, ki Prodaja nafto v glavnem na tržišču vzhodno od Sueza, je Povečal svojo proizvodnjo za nad 4 milijone ton. Nasprotno pa sta Kusvait in Saudska Arabija — dva največja prc-izvajalca nafte na tem področju — zmanjšala svojo proizvodnjo za okrog 30 odst. *ned novembrom 1956 in mar* Cern 1957. Najtežje je bil prizadet Irak. Proizvodnja v Kiflkuku (severni Irak) za-Vlsi skoro popolnoma od pre-v°za nafte po naftovodu do Sredozemlja. Ker ta naftovod ni obratoval od novembra 1956 do marca 1957, se J® produkcija v Kirkuku *manjšala na nekaj več kot milijon ton, in to izključno za domačo potrošnjo. Sko-*' ta naftovod gre danes ko-rna.i 9 milijonov ton, s polno kapaciteto pa bo delal ',®rjetno konec tega leta. Zmanjšanje proizvodnje naf-na Srednjem vzhodu ima ‘zključno začasen značaj. Po Ponovnem zagotavljanju plovbe skozi Suez se je proizvodnja nafte na Srednjem vzhodu ponovno dvignila, v juniju letos pa je v znatni breri presegla maksimalno feven proizvodnje iz leta
1956.
V izkoriščanju nafte na orednjem vzhodu se pojav-jejo danes novi momenti, ki 1 utegnili imeti daljnosežne posledice na sodelovanje In na profit dežel, katerih Pafto izkorišča tuj kapital.
°t je znano, je tuj kapital yrsto let puščal zelo majhen , el profita deželi, katere naf-0 je izkoriščal. Primer take-izkoriščanja predstavlja rran. ki je v teku dolge dobe dobival komaj 7 odstot-*ov Profita tujega kapitala. y*loženega v naftni industri-!'■ ZDA so prvič v Venezueli uveljavile načelo delit-v® 50:50, t. j. dobiček sta si Y enaki meri delili obe dr-'avi. Po perzijskih dogodkih v letih 1950 so to načelo potopno uvedli tudi v deželah rednjega vzhoda.
Italijansko državno podjetje za nafto (AGIP) se danes P°javlja kot predstavnik no-'e Vrste sporazuma. V Ira-
je nedavno stopil v ve-
nu
ijavo zakon, po katerem mo-r® iransiko podjetje za nafto s|t'epati pogodbe o koncesijah s tujimi podjetji. AGIP
0 z Iranskim državnim podjetjem za nafto ustanovilo I-
al|jansko-iransko podjetje pb<l imenom S1RIP (z enako jmeležbo kapitala), ki bo iz-cr*ščalo koncesije na treh Področjih v Iranu'. V kolikor
1 se našla nafta, bo iranska STR*3 ucjeležena na profitih ^ ”IP na sledeči način: pr-
rjo
<lrž
s kapitalom iranskega
zavnega podjetja za nafto o udeležena pri dobičku Podjetja v višini 50 odst., in rytgič, ima pravico na obi-a J n i H 50 odst. od skupnih Pr°fitov iz naslova «royal-jles?' 1- j. tega. kar tuje ružbe plačajo za izkoriščate rudnega bogastva, v tem bimeru ležišč nafte. Na ta n n imajo Ifanci teoretično Pravico na 75 odst. pro-. a> medtem ko ostane Itali-bom le 25 odst. seveda s takim načinom °*lovanja ne bi bilo kršeno "“PJdo fiftyfifty, če bi Iran-■j,1 “'It enak partner v SIRIP. °da prav glede tega se v
"Olllllliiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,„,„,„11111111,
SREDSTVO PROTI OPEKLINAM n ^®ki angleški kemik je iz-fe!.** hormonski preparat, ki Sn * uf'bkovito zdravi hude n n®he opekline. Prizadeti se »a*. dvakrat s jem prepa-orn, gi ublaži bolečine, v
huu em Pa iz8lne ccl° na^ j. I*# vnetje, ki nastane zara-
r' Opeklin. Sredstvo se imelo hidrokortizon.
-—«»-------
nova prevozna
SREDSTVA
.Ameriška armada bo kmalu , 9 nova prevozna sred-llem’ 't', st' l*()do gibala po su Po
Ptn- plula po vodi in letela zri ‘
®zna sredstva bodo podobna
braku. Ta nfhavadnn pte-
«a»„
sporazumu odstopa od dosedanje prakse. Iransko podjetje bo dobilo svojo vloženo polovico, če se nafta najde v komercialnih količinah medtem ko bo italijanski partner nosil celotni riziko, odnosno izgubo, če bi nafte ne našli. AGIP jamči, da bo potrošil 6 milijonov dolarjev za iskanje nafte v prvih 4 letih. Potem se more umakniti, toda pred tem mora potrošiti še 2 milijona dolarjev v naslednjem letu. AGIP bo prišel do svojega denarja le, če bodo odkrili nafto v komercialnih količinah.
Na papirju mora iransko podjetje preskrbeti polovico vsote, potrebne za razvoj. V primeru da ne dobi denarja iz domačih virov, ali če ne dobi inozemskega posojila, je najbolj verjetno,, da bodo I-talijani dali predujem, ki sc jim bo vračal iz bodočih profitov. Tako bodo morali Italijani verjetno finansirati i raziskovanje i nadaljnji razvoj, da bi si zajamčili svoj delež v višini 25 odst. profita. Seveda v primeru, da si zavarujejo kapital, bi Italijani poleg svojega deleža pri dobičku dobivali iz iranskega deleža odplačila za svoj kapital v obliki obresti in glavnice, ki bi v primeru, da odkrijejo bogate vire, bila nedvomno manjša od onih 25 odstotkov dodatnih profitov, ki jih Iranci dobivajo poleg osnovnih 50 procentov.
Postavlja se vprašanje: kaj je privedlo Italijane, da so pristali na tako. vrsto sporazuma, ki je zanje znatno neugodnejši od dosedanje prakse tujih petrolejskih družb.
Italijani se, v primeru velikih petrolejskih družb, z močnimi stiki in krepko podporo . svojih vlad, pojavljajo kot «outsideri» in bi imeli zelo malo možnosti, če ne bi ponudili ugodnejših pogojev. Nadalje, pri ugodnejših pogo-ih je manjši rizilc nacionalizacije tujih podjetij. Poleg neposrednih koristi v obliki dobičkov samega podjetja, je za Italijane važno, da si zajamčijo oskrbovanje z nafta za potrebe italijanskega gospodarstva iz virov, ki bi bili pod njihovim nadzorstvom. V letu 1956 je italijanska potrošnja nafte znašala 12 milijonov ton (vključivši nafto za pogon ladij). Ce bodo iz
novih koncesij zajamčili velike dobave nafte za Italijo, bo to povečalo absolutni znesek italijanskega deleža na dobičku; omogočilo bo boljše izkoriščanje kapacitete italijanskih petrolejskih ladij, poleg tega pa bodo mogli iti dobički od razdeljevanja te nafte v italijansko državno blagajno. namesto da bi večali dobičke tujih petrolejskih družb.
Sporazum z Iranom je prišel po podobnem sporazumu, ki so ga Italijani sklenili z Egiptom. Nedvomno je, da bodo velike petrolejske družbe morale upoštevati posledice te nove vrste sporazuma, ki bi mogel privesti tudi do revizije obstoječih dogovorov o izkoriščanju nafte v režiji tujega kapitala.
'L zaliljučiift prireditve olimisbija praznika v Sežani
Govori tov. Albert Jakopič.
Pogled na množico ob govoru tov. Alberta Jakopiča-Kajtimira, sekretar)a ZK Koprskega okraja
llllllllllllllllllllllllflltlllllllfllltllllllllllllllllllliiiiiiiiiinii 11| III lllllll IIII! IIII IIIIIMIIIMIIIIIIIIIf HttllltMI 11 lllll llllllllll IIIIIHIIIIII llllll lllltl lllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII lili IIIIII llllllllll IIIIIIIH IH IIMIIIIIHIIIIII MIHIH IIIIIIIIIIMIIMHH
ŠE NE POPOLNOMA POJASNJEN NARAVNI POJAV
Zakaj menjajo listi jeseni barvo?
Rumena barva nastaja, če je v rastlini karotin, zelena, če je klorofil, a rdeča, če je antocianin - Domnevajo, da nastane antocianin, če v zemlji manjka fosfat - Lepe žive in pisane barve listov jeseni nastajajo samo v hladnih in jasnih jesenskih dnevih, sicer so barve blede, medle
Jeseni je v naravi res prekrasno. Morda še lepše kot pomladi. Ne samo da so vsi sadeži takrat dozoreli in da se človeku kar ponujajo; le roko je treba stegniti in utrgati sadež. Ni to, kar je jeseni najlepše? Barve, s katerimi se polagoma, skoraj neopazno, odevajo vse rastline, so neposnemljive. čudovite.
Kako to, da začne listje jeseni rumeneti?
Lahko je razumljiv pojav, da listi jeseni odpadejo. Razlogi za to res niso tako zelo zagonetni. Ko se konča pretakanje soka po rastlini, ko se rastlina pripravlja na zimski počitek, ne potrebuje več
hrane, ki so ji jo dajali listi, ne potrebuje več življenjskih sil, zato listi odpadejo. Tisto malo sil, ki so potrebne za to, da spomladi zopet oživi, pa dobi rastlina iz ostalih delov. Zato se pretakanje soka u-stavi in listi, ki so pri rastlini nekaka pljuča, ne dihajo več ter odmrjejo. Ovenejo, se posušijo, postanejo leseni in ker niso več zvezani z vejo, odletijo ob prvi sapici.
Toda barva! Zakaj spremeni list barvo? To je še do danes ostala skrivnost, ki je znanstveniki niso mogli do konca pojasniti.
Morda bi laže razumeli ta pojav, če si vemo razložiti, kaj se dogaja, ko gledamo neki barvan predmet. Kadar pade bel svetlobni žarek na površino. na kateri je že barvilo (pigment), se pravi barvana snov, bodisi rudninska ali organska, se opaža, da ta nekatere žarke raje in bolj vpije kot druge. Ce n. pr. neko barvilo vsrka vedno le eno vrsto žarkov (od vijoličaste do modre), bo naše oko zaznalo samo tiste žarke, ki ostanejo, ki skupno (rdeče, rumeno, zeleno in nekaj modrega) dajejo rumeno barvo. Ce torej od bele svetlobe odvzamemo vijoličasto in modro, dobimo rumeno.
Gotovo je. da ni izpremem-ba barve odvisna samo od izčrpanosti pigmentov ali pa samo od zbledelosti prvotne barve pri njih. marveč tudi od nastajanja novih vrst pigmentov. Posebno je to očitne pri brezah, brestih, topolih in še pri nekaterih drugih drevesih, na katerih je bilo že prej razločno vidna rumena barva, čeprav je bila prekrita z zeleno, z barvo klorofila. Ce pa smo bolj natanko pogledali takle list in opazovali zlasti rumeno bai'vo, imenovano karotin, in obe vrsti zelene (klorofil a in b), smo opazili, da najdemo klorofil v skoro vseh listih. Ker vsrkava klorofil predvsem modro in rdečo barvo, vidi oko, ko gleda list, samo zeleno barvo, A rumena barva, karo-
tin, vsrkava samo modre in vijoličaste žarke, katere pa vsrkava tudi klorofil. Posledica tega je, da niso potem v listih tako očitni. Toda ko začenjajo jeseni listi izgubljati barvo, je tudi rumena barva bolj vidna.
Kot rečeno, ni še popolnoma pojasnjeno, zakaj postaja barva listov jeseni vedno bolj bleda. Brez dvoma pa je. da je eden razlogov za to pomanjkanje proteinov v celicah listov.
Toda listi ne postanejo jeseni samo rumeni, marveč tudi rdeči. In sicer nemalo krat prav živo rdeči. Kako pride do take barve, o kateri poleti ni bilo nobenega sledu?
Četudi je bila v mladih listkih spomladi kaka sled rdeče barve, se je poleti popolnoma izgubila. Brez dvoma je pojav rdečih listov jeseni pripisati kaki novi sestavi. Rdeča barva namreč spada v docela drugo vrsto kot pa sta karotin in klorofil. Spada v vrsto, ki je med znanstveniki znana, ker je rdeča barva kaj pogosta pri cvetju. Kemiki jo imenujejo antocianin. Sestavlja sicer v glavnem modro barvo, vendar pa vsebuje tudi rdečo in škrlatno. Medtem ko se karotin in klorofil topita samo v olju ali pa v organskih raztopinah, se razkraja antocianin tudi v vodi. Zaradi tega se seveda antocianin nahaja tudi v rastlinskem soku, medtem ko se rumeno in zeleno barvilo, ki se ne topita v vodi, držita edinole v notranjih delih listov.
Vendar pa ni moč dobiti prav jasne slike o tem, kako nastaja in kakšen je organski sestav antocianina. Ve se za gotovo, da se pojavi le pri svetlobi. V prvi vrsti nastajajo pri tem glikoza in organske kisline. Aromatične sestavine, ki spadajo v isto skupino kot antocianin, nastanejo šele kot drugovrstni produkt fotosinteze.
Opazili so, da vodne rastline, ki jih potopimo v slad-
korno raztopino in jih potem damo na sonce, postanejo rdeče, Na podlagi raznih poskusov domnevajo znanstveniki, da nastane antocianin, ko je normalno kemično razkrajanje v listih nekako moteno zaradi pomanjkanja fosfata. Zdi se torej, da je v tistih rastlinah več antocianina, torej rdečega barvila ,ki rastejo v zemlji, v kateri manjka fosfat. In res vedo to Ste tudi navadni kmetje. Po stopnji rdeče barve v listih sklepajo na množino fosfata v zemlji. Tukaj pa je treba upoštevati okol-nost, da fosfat izgine v steblo rastline brž ko se pojavi prvi hlad. In je morda tu
razlaga, zakaj je jeseni ponekod listje rdeče, čeprav ne bi mogli reči. da v tisti zemlji manjka fosfat.
Iz vsega tega vemo prav gotovo le, da je potreben za nastanek antocianina v rastlinah predvsem razkroj sladkorja v škrobu, ki je v listih, jesenske hladne noči in tudi sonce.
Sedaj je morda bolje razumljivo, zakaj so barve listov jeseni bolj žive, lepše, bolj. pisane, zlasti pa poleg rumene in rjave tudi rdečkaste tedaj, ko je jesen lepa sončna in hladna. Medtem ko so barve v deževni in topli jeseni medle, blede.
Igra vaški seksiet iz Postojn«
Nastop mešanega pevskega zbora iz Sežane
llllllllll II llimiMIMI lllllllllll ■llll|llt„ll„IM„iniflllllllllMIIIIIII„IIIIIT„l„tlllll„l„t„„l„l„„ll„IHIIIIHIII„ll1llllltllllllM„ll„lll„llllll„„lllllllllltllll„MMIIIII„„lllt„|l|f|„|„ll„„IMI|lll||||||H
MEDNARODNA RAZSTAVA LESOREZA V PORTOGRUARU
Levo: Schutz Zgoraj: Selan
V Švici, v 7 narodno zdrui membna nmet ■je najvidnejše je priredila že I.ON je tudi r srno si lahko v gledali umetni metrtosti. Doči
OGLEJ, GORICA IN DEVIN V NASI PRETEKLOSTI
Jun helikopterjem,
Silvana Mangano v nekem prizoru iz filma «La diga del Pačiti con
i„li,„„„„iil„„„„i„„lliliiiiiiiliiilllllillliiiiiliiillililiiiiililllllliillllliiillililllllllllllliiiiiiiiiiiiiinliliiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiillliiiiilliliiiiiilliiiiiiiiiiiiilllilliiiiiiiiiliiinlliiilllliliiiliilliiiliiiiiiiiiiiiiilllliiililliiliiiiliiiiiiiiiiillillinillillilllliniililliiiiiiiiiliiillillllllililiiiliiiiiiluiiilllllliiiiNiiiiiui
zdrava lega in vino (puc!-num», to je vino vinogradov z obale Devin-Trst,
Ob svojem najveejem razmahu je Oglej štel pol milijona ljudi in je bil eno najpomembnejših trgovskih mest rimskega cesarstva. Mesto je bilo eno najbugatejših in z blagom najbolj preskrbljeno. V njem so se zbirali špekulanti, bogati zemljiški posestniki, trgovci itd, Nešteto je bilo tudi igralcev, plesalcev, gladiatorjev, veseljakov, tatov in postopačev ter prostitutk.
Barbarskim narodom je bilo znano njegovo bogastvo. Že leta 169 po n. š. so Oglej napadli Markomani in Kvadi, dve bojeviti germanski plemeni. Tudi v bojih med vzhodnimi Goti in Bizantinci (konec 5 stol. po n. š.) je mesto zelo trpelo. Za Huni (1, 452) so mu zadali težak udarec Longobardi.
V drugi polovici 4. stoletja je bila oglejska škofija povišana v knezoškofijo. Po prvih osmih škofih in 12 knezo-škofih je z 21. cerkvenim poglavarjev začela vrsta patriarhov. Država oglejskih patriarhov obsega 12 stoletij (od 575 do 1751). Patriarhi so bili mogočni cerkveni knezi in po dostojanstvu takoj za papežem. Karel Veliki se je zavedal njihovega vpliva. Ker je bil od leta BOO tudi rimski cesar, se je z njimi pogodit glede pokristjanjevanja Slovencev tja do Drpve. Za to poslanstvo jim je odstopil velika posestva v Furlaniji in po Goriškem, po 11. stoletju tudi po obrežju Istre.
INadaljevanje sledi),
Večkrat nanese pogovor na življenje v teh krajih pred nekaj in več stoletji. Prikazovanja in razlage pa so največkrat napačne in ne ustrezajo zgodovinski resnici. Ne moremo se temu čuditi, če pa bi bilo in ni od nikoder primernega zgodovinskega pouka. Zaradi tega ne bo odveč, če vsaj v glavnih potezah navedemo u-strezno zgodovinsko gradivo.
V družbenem življenju so vedno merodajni produkcijski odnosi ali po domače rečeno lastninska pravica na produkcijskem sredstvu. Takrat je bila edino, oziroma kasneje glavno produkcijsko sredstvo zemlja. Čigava je bila? Namesto drobnih neodvisnih kmetij ln naselji, kot so tod daitos so bila majhna naselja povsem odvisna od mogočne zemljiške gospode — fevdalcev. Potrebno je vedeti, kako je nastal ta razred — ki ponekod, n. pr. v Italiji, še vedno obstaja, čeprav ne v nekdanjih oblikah,
Po razpadu rimskega cesarstva pred okrog 1300 leti so na njegovem ozemlju nastale nove države, Najmočnejša je bila Frankovska država. Njeni knezi so zahtevali od svojih podložnikov brezpogojno pokorščino. Njih močna opora je bila cerkev. Krščanstvo jt. bilo namreč prvotno religija zatiranih, a s« je po svoji zmagi spremenilo v krepko oporo rimskega cesarstva. Saj
je Cerkev začela oznanjati sužnjem in kolonom slepo pokorščino gospodi; obsojala je upore in prepričevala ubogo paro, da so vladarji postavljeni po božji milosti. Za to u-slugo je rimska država dala škofom in duhovnikom zemljišča in druge dobrine. Po tem je Cerkev hlepela tudi v novo nastalih državah. V ta namen je bilo potrebno širiti med nje krščanstvo. To je frankovskim knezom zelo prijalo in so radi poklanjali Cerkvi zemljišča s tlačani vred.
Frankovska	država pa je
razpadla na	več kraljevin.
Kralji bi bili	radi drug dru-
gega spodrsnili in so se zapletli v vojne. Pri tem je i-niela glavno besedo vojaška aristokracija, ki je imela velika posestva z utrjenimi gradovi. Vojaški aristokrati so ustanavljali svoje vojne oddelke in z njimi ogrožali sosede. Enako	je ravnala du-
hovska aristokracija, ki je tudi imela svoje oborožene vojščake. Ena in druga aristokracija je grabila zemljišča svobodnih kmečkih srenj in zahtevalo od svobodnih kmetov letne dajatve m brezplačno delo (tlako ali roboto).
Najbolj je rastel vpliv francoskih uristokratov iz rodbine Karolingov. Ti so zbrali o-krog sebe frankovsko aristokracijo in poslali izključni
vladarji. Pomnožili so svojo vojsko in dajali vojščakom parcele. Temu so rekli bene-fioiji; vojščaki, ki so parcele dobili, pa so bili njih vazali. Ti so bili stalna vojaška moč frankovske države in to . jih je dvigalo nad svobodne poljedelce.
Najmogočnejši frankovski vladar je bil Karel Veliki (768-614). Ta je razširil svojo državo tudi na naše kraje. Smatral je, da je vsa v vojni pridobljena zemlja kraljeva lastnina, ki z njo on svobodno razpolaga. Tudi on je dajal beneficije svojim vazalom (grofom) in za to od njih zahteval, da so ne le osebno sodelovali v vojni, ampak da so tudi s seboj pripeljali čim-več oboroženih mož. Da bi vazali nabrali čimveč vojščakov, so tudi sami dajali le-tem beneficije (zemljo).
Prvotno »o dajali kraljevim vazalom beneficij? v dosmrtno uživanje, od druge polovice 9. stoletja dalje pa so beneficiji postali dedni in so dobili ime fevdi. (Od tod naziv fevdalni red ali fevdalizem.) Ta naziv torej določa odnos med jdemicem (knezom, grofom, vitezom) in kmetom-podložnikom; pomeni torej red, ki zahteva za plemstvo posebne prednosti. Ta razred fevdalcev je živel na račun tlačanov, to je onih, ki so dobili od njih zemljo.
Kmet-tlačan je gospodaril s svojo zemljo, imel svoje orodje in živino, ni pa mogel oditi od svojega gospoda in mu je moral vršiti celo vrsto obveznosti: brezplačno delati določeno število dni na teden na gosposiki zemlji, deluti in popravljati poti, sekati iu voziti les, graditi jn pospravljati graščakov dom (grad) dr. Razen tega je moral svojemu gospodu oddajati del svojih pridelkov (žito, živino, vino, krmo, perutnino, jajca, med, platno i. dr.).
Več stoletij So bili naši kraji v okovih tega reda. Ce se vprašamo, kdo je tod gospodoval, se nam v odgovor prikažejo tri postojanke:	O-
glej. Gorica, Devin. Oglej je bil med prvo zemljiško go-sjiodo, ki je krojila usodo tem krajem. Ne Oglej, kakršen je danes, ampak mogočna Akvi-leja, kot so jo Rimljani zgradili že leta 181 pred n. š,, ko so zasedli pokrajino Veneci-jo in skušali raztegniti svojo oblast čez Alpe in proti vzhodnim obalam Jadranskega morja. Tukaj so jim bila na poti ilirska plemena, predvsem bojeviti Histri, prebivalci današnje Istre, Histri so s ponovnimi napadi uničili to vojaško naselbino. Dve leti je trajala vojna. Brvi pohod na Histre se je Rimljanom izjalovil: Histri so jih potolkli v bližini sedanje Bazovice, A že
naslednje leto (177) so rimske legije zmagovito vdrle v Istro. V okrog 200 letih so si osvojili pokrajine sedanje slovenske in ostale zemlje in je meja rimskega cesarstva potekala ob Donavi.
Oglej je v naši preteklosti igral posebno pomembno zgodovinsko vlogo na tej in o-stali slovenski zemlji tja do reke Drave. Njegova prvotna naloga je bila vojaškega značaja:	Rimljani so čutili j>u-
trebo po vojaškem oporišču na severnih obalah Jadrana, Mlada vojaška kolonija se je kmalu močno razmahnila. Posebno se je zanjo zanimal cesar Augustus. Sezidal je no-Vo mesto in ga obdal s trdnjavskim zidom, visokim 10 metrov, širokim spodaj 6, zgoraj pa 5 metrov. Na vsakih 40 metrov so bili obzidni stolpi. To novo mesto se je napolnilo s templji, kopališči, obeliski itd. Augustus je razdelil vojsko na 10 legij in A-kvileja je postala oporišče 10. legije. Mestno ozemlje je obsegalo prostor med Grad*>žem, Cervignanom, Terzom, Fiumi-celom do sedanjega Stivana. Iz mesta je vodila ena cesta proti Pontebbi na Koroško druga po Vipavski dolini čez Longaticum (Logatec) v Emono (Ljubljano) in dalje proti vzhodu; tretja mimo Devina proti Trstu, Prijetna lega in zdravo podnebje stu dvignili slavo te rimske postojanke, Mestn se je priljubilo mnogim vladarjem, med drugimi se je sem za stalno naselila žena cesarja Augustusa Livija. Rim. ski zgodovinar Livij poroča, da sta ji podaljšali življenje
- Wolf Johanna - Zenske figure -Gliha Vilko Dalmatinske hise.
uerichu ima svoj sedež medenje lesorezcev XlLON, Ta po* niška organizacija, ki zdruiu-lesorezce raznih kontinentov, več razstav svojih članov, XI-azstavljal v Ljubljani, Takrat glavnem mestu Slovenije o-ne te svojevrstne panoge rini so bili do sedaj krasni grafični listi prikazani v raznih evropskih kulturnih centrih, pa vse do teh dni italijansko občinstvo ni imelo prilike, da bi se seznanilo z mojstrskimi tiski članov XII.ON,
Pretekli mesec, namreč 24. avgusta, so pa v Portogruarii otvorili kMednarodno razstavo lesoreza», na kateri gostuje XIl,Ox z 279 umetninami. Ustvarilo jih je 137 lesorezcev iz petnajstih držav. Vsa ta dela so bila pred nedavnim razstavljena v Wueppertalu.
Poleg italije in Jugoslavije so še zastopane Anglija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Finska, Francija, Japonska, Grčija, Nemčija, Mehika, Nizozem-
ska, Švica in Združene države.
Od tržaških umetniko« sta prisotna Avgust Černigoj i* Lojze Spacal. Prvi prikazuj* črnobele tiske, ki vzbujajo zanimanje zaradi izvirne figuralne kompozicije, Spacal pa jt razstavil tri barvne lesoreze, iz katerih veje harmonija njegovih pestrih barv, katere bogato dopolnjujejo njegovo o-sebnost in svojsko izraievalnd moč. Skupno , z domačini naj tudi opozorimo na mojstrski tiske, katerih avtor je znani Tranqnillo Marangoni,
Precej močno je zastopana jugoslovanska umetnost lesoreza. Pri pogledu na 21 grafičnih listov spoznamo zanimivo govorico dvanajstih jugoslovanskih upodabljarcev. Mrd njimi je mnogo Slovencev. Razstavljajo naslednji Jugoslovani:	Franjo	Bače, Vesna
Borčič, Riko Debenjak, Božidar Jakac, Boško Ifaranovič, Tone Kralj, Aleksandar Luko-vi(, France Mihelič. Živka Pejič, Josip Rrstrk, Maksim Sedej in Vilko Selan-Gliha,
Od leta 1930 dalje je občinska uprava Portogruara priredila številne razstave slikarjev ter kiparjev in poleg tega te tretjič podelila likotmim umetnikom nagrado «Mesta Portogruaros, S to pomembno razstavo lesorezov si je it bolj utrdila sloves, katerega si it pridobila zaradi svoje delavnosti v prid upodabljajoče u-metnosti in tistih, ki jo goje.
Mednarodna razstava lesoreza bo odprta še do 15. septembra. Vsetn tistim, ki bodo v teh dneh potovali skozi Por-togruaro, svetujemo, da ti jt ogledajo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iiiii„iiiiii„iiiii„i„„„„„„„„|„i||i|M
— Slišiš zvok morja?
— Slišim le ttdva tisoč na dan, dva tisoč na dan,,.»
Goriško-beneški dnevnik
Gostovanje SNG iz Trsta v Doberdobu
Veliko ljudi prisostvovalo uprizoritvi «Vroče krvi»
Sp
dnevni
Po daljši odsotnosti, ki so dostovalo bo, če povemo, da
jo Kraševci kar občutili, je v nedeljo Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Doberdobu pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih prosvetnih društev iz Gorice, Na prostem je uprizorilo Patric-kovo igro «Vroča kri*. Vaščani so že pred napovedano uro pričetka predstave zasedli vse stole in napolnili tudi dobršen del stojišča. Nadvse razveseljivo pri tem je dejstvo, da je bilo prisotno veliko mladine. Z zanimanjem so spremljali dogajanje pod vojaškim šotorom ter življenje na smrt obsojenega vojaka. Predaleč bi prišli, če bi hoteli navesti vse like, ki so nam jih upodobili nastopajoči. Za-
je bilo občinstvo z vsemi nadvse zadovoljno in da ni štedi-lo z aplavzi, ko so se po zaključni sceni nastopajoči Ro-doškova, Raztresen. Lukeš, Turk, Baloh, Guštin in Kobal poslovili od njega.
 «*-------
Prošnje za zdravljenje v kopelih
Vsi zavarovanci INPS, ki bi se hoteli zdraviti v toplicah, naj, kakor vsako leto, predložijo do 31. decembra prošnjo za zdravljenje v naslednjem letu. Prošnje, ki so bile predložene po 30. aprilu 1957, bodo združene s prošnjami, ki
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu milimi tiiiHi n umitim iiiiiii mu tiaiiiiiniaii Minut milim um iiiitiM tu hiiiii
S teje doberdobtkega občinskega tveta
Napeljava vodovoda na državne stroške
Gradili bodo tudi otroški vrtec
V petek zvečer so se se-1 Največ časa pa so svetovalci
posvetili vprašanju napeljave vodovoda v doberdobsko občino Z veseljem so svetovalci sprejeli vest o državnem zakonu z dne 29. julija 1.1., s katerim se država obvezuje, da bo v vseh občinah, ki štejejo manj kot 2.000 prebivalcev popolnoma krila stroške za napeljavo vodovoda. Ker je doberdobska občina ena izmed takih občin, ki še vedno nimajo vodovoda so svetovalci sklenili, da se bo občinska uprava v najkrajšem času obrnila do pristojnih oblasti, da poskrbijo za napeljavo tekoče vode v občino. S' tem bi občini ne bilo potrebno prositi za 18.900.000 lir posojila, katerega je sklenila nabaviti, dokler še ni bil odobren omenjeni zakon, ki bo tako tudi zmanjšal veliko finančno breme, ki bi ga morala sicer sprejeti občina nase. Pred nekaj tedni je obiskal Doberdob tudi predstavnik ministrstva za delo, ki je skupaj -z ravnateljem CAFO Bressanom in ing. Sirtorijem proučil na županstvu možnosti za napeljavo vodovoda v občino.
* e *
Po dolgem času bo danes pri nas zopet gostovalo SNG iz Trsta, ki ga poznamo že iz gostovanja v občinski dvorani. Takrat so se vaščani radi od-zveli vsaki igri, ki so jo uprizorili znani tržaški umetniki, in tako bo tudi danes zvečer, ko nam bodo na prostem zaigrali lepo komedijo iz vojaškega življenja »Vroča kri*.
* * #
V doberdobski občini so se v mesecu avgustu poročili: Fontana Adelchi in Silvana Vižintin, Edino Fumis in Zu-rič Elza. Rodili pa so se: A-lojzija Gergolet. Sergi Bastia-ni in Ana Pahor.
# * *
Morda še nikoli nismo imeli v Doberdobu toliko ponesrečencev kot prav sedaj. Kar devet oseb se je poškodovalo na delu v tržiških tovarnah in pri prometnih nesrečah. Najhuje se je poškodoval Anton Frandolič, ki je zaradi poškodb moral v bolnišnico. Poškodoval se je na delu v kamnolomu tovarne SOLV/sY.
# * *
Letošnja letina je bolj slaba. Krompir je zelo majhen. Odkar mu je škodoval spomladanski mraz, se ni več popravil. Enako je tudi z grozdjem. K sreči sta žito in koruza obrodila nekoliko bolje.
stali naši občinski možje k redni občinski seji; na dnevnem redu je bilo več vprašanj, katere so rešili v razmeroma kratkem času. Najprej so pre-čitali zapisnik zadnje občinske seje, nato pa takoj prešli na obravnavanje važne točke dnevnega reda. Slo je za poravnavo primanjkljaja občinskega proračuna iz leta 1956; kot je znano, je bilo primanjkljaja 600.000 lir. Sedanja občinska uprava je z zmanjšanjem nekaterih izdatkov znižala to vsoto že za 334.000 lir, za ostali primanjkljaj pa so svetovalci sklenili, da ga bodo krili z državnim posojilom. Svetovalci so nato odobrili pripravo načrta za popravilo otroškega vrtca ter pooblastili cžji odbor, da določi osebo, ki bo ta načrt napravila. Ko so razpravljali o potrebah Dola, so soglasno sklenili, da bodo zaprosili za posojilo, ki bo potrebno za napeljavo električne razsvetljave v zaselkih, ki so še vedno brez nje, in pooblastili odbor, da bo stopil v stike z družbo SELVEG, ki bo izvedla potrebna dela.
Peta točka seje je bila posvečena ponovni odobritvi pobiranja davkov in drugih pristojbin družbi INCIS, ki to izpolnjuje že vrsto let na področju celotnega konzorcija, v katerega spada poleg Ronk, Starancana itd. tudi Doberdob.
Naš občinski svet se je pridružil tudi resoluciji pokrajinskega sveta, ki je na svoji zadnji seji izglasoval zahtevo po vključitvi dveh zastopn.-kov občin goriške pokrajine v upravni odbor ustanove za gradnjo ljudskih hiš (IACP). V sedmi točki so občinski svetovalci sklenili, da se v občini razkuži vse domače živali ob primerih raznih prenesljivih bolezni kot so slinovka itd. Stroški bodo morali biti seveda kar je mogoče nizki in zato je občinski svet naslovil na' pokrajino zahtevo, da se stroški računajo po številu prebivalstva in ne bo številu živali, ker bi potem takem vsaka razkuževalna akcija stala na primer v Doberdobu več kot v Tržiču.
Občinski svet je nato potrdil dosedanjega občinskega zdravnika in živinozdravnika. ki bosta ostala na svojih mestih vse do novega državnega natečaja za zdravniško 'n žlvinozdravniško službeno mesto v Doberdobu.
bodo pred'ožene do 31. decembra, tiste, ki bodo predložene po 31. decembru, pa bodo u-poštevane za leto 1959.
 c*------
Novi prof. telovadbe
Na višjem inštitutu za telesno vzgojo v Rimu je diplomiral za profesorja telovadbe tov. Jožko Jelen iz Doberdoba. Z uspehom je zagovarjal s prof. Santom Santijem tezo o odbojki v šoli in njenih posledicah na razvoj organizma. Novemu profesorju izrekamo naše čestitke.
Izginil je grajski čuvaj
Grajski čuvaj Giuseppe Bia-gi je s svojim nenadnim izginotjem povzročil, da so se časopisi naenkrat pričeli zanimati zanj. 27. avgusta, ko je prejel plačo, je izginil neznano kam; v soboto se je za nekaj časa pojavil v mestu, potem pa je ponovno izginil, in nihče ne ve, kam je šei. Kvestura ga je medtem časom pozvala v svoj urad in ga poslala na njegovo delovno mesto. Toda v nedeljo je mož ponovno izginil, ne da bi pustil sled za seboj. Zena s tremi otroki, ki ima stanovanje na gradu, se je preselila k svoji materi. Županstvo pa je na Biagijevo mesto postavilo začasnega čuvaja Vse se zdi, da je čuvaj precej nervozen in nemiren človek.
 «»--------
Nesreča kolesarja
S kolesa je v nedeljo padel 53-letni Luigi Krainer iz Ul. Sila 9 v Gorici. Nesreča se je zgodila v bližini njegovega bivališča. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rano na čelu in na desni roki. Ozdravel bo v nekaj dneh.
 n---------
Dva prsta ji je odrezalo
Z rešilnim avtom Zelenega križa so ob 12.45 pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 17-letno delavko Eldo Polito iz Ul. Ristori 5. Pridržali so jo na zdravijenju zaradi hudin poškodb, ki jih je dobila na delu v tovarni Iglea v Ul Trieste. Z električno žago si je namreč odrezala del sredinca in prstana desne roke, zaradi česar se bo morala zdraviti 25 dni.
Cesta zaprta za promet
Županstvo sporoča, da je zaupalo podjetju inž. Franzot-tija polaganje kanalizacije v Ul. Vittorio Veneto. Zaradi tega bo promet v tej ulici u-kinjen med Ul. Bona in-Hl. Veniero verjetno do 7. septembra.
DE2UHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Korzo Italia 31, tel. 24-43.
- KINO
CORSO. 17.00: »Bojna himna*, Rock Hudson, v cinemasco-pu in v barvah.
VERDI. 17.00:	»I	frenetici*
Vistavision, igra orkester Co-mits.
VITTORIA. 17.00: «Zarota na gradu*, M. Roney.
CENTRALE. 17.00: »Oče, mama, moja žena in jaz*, P, Lamoreux.
MODERNO. 17.00: »Graziella*, M. Fiore,
Zadnje preizkušnje pred prvenstvenimi borbami
Triestina še ni pripravljena Zmaga Spartaka nad Fiorentino
Santi - nov rezervni vratar Triestine - Fiorentina brez Julin-ha kot človek brez noge - Sam Vukas še ni Bologna
PARMA, 2. — Nedeljska trening tekma Triestine v Parmi se je končala z zmago domačih z rezultatom 3:2 (2:2). Rezultat sam kaže na to. da sta si bila nasprotnika boli ali manj enakovredna, tembolj, ker so domači dosegli tretji gol iz povsem neupravičene 11-metrovke.
Rezultat sam po sebi seveda nima nobene važnosti in poraza zaradi tega ne kaže jemati tragično. Prav tako pa si po dosedanjih nastopih Triestine ne kaže delati iluzij, da bi v novi druščini mogla igrati kaj vidnejšo vlogo. Kljub temu, da trajajo njene priprave že nekaj tednov, o kakšni dognani kolektivni igri še manj o kakšnem določenem sistemu Triestine še sploh ni mogoče govoriti, čeprav je po drugi strani res. da so igralci dosegli v pogledu kondicije določen napredek. Pa tudi sicer obstajajo pri Triestini. kar je posebno zgovorno pokazala tekma v Parmi, problemi, ki zahtevajo nujne rešitve. Kdo bo na primer igral srednjega krilca? Prva izbira je padla na Var-gliena, toda poskus se očitno ni dobro obnesel. Potem se je v Cividale poskusil na tem zanj neobičajnem-mestu Szo-ke in tokrat Tulissi, toda oh» le s povprečnim uspehom. In vendar si moštva brez čvrstega srednjega krilca ni mogoče zamišljati. Drug problem zadeva ožjo obrambo, v kateri je samo Belloni dorastel svoji nalogi, Caistano pa nikakor ne. Napad predstavlja kolektivni problem in za sedaj sta svetli točki v njem le Milani in Maz-zero. ki sta bila v Parmi najboljša.
Bandinijeva poškodba je odprla še drugo bolečo rano, za katero pa so našli kot se zdi — primerno zdravilo.
Parmi je namreč nastopil v vratih Triestine mladi vratar Santi iz Čedada, ki je po splošni sodbi zadovoljil nad vse pričakovanje. Baje je delal čudeže in obvaroval Trie-stino hujšega poraza. Vprašanje njegovega_ angažmaja je menda samo še stvar formalnosti.
Ko bo Triestina tudi preostale probleme rešila zadovoljivo, tedaj bo mogoče reči kai več o njenih izgledih. Tekma v Parmi je bila zadovoljiva le prvi polčas. Prvi gol so dosegli domači, izenačil pa je Mazzero po solo akciji kakršna se le redkokdaj vidi na igriščih. Preigral je vse nasprotnike in končno tudi vratarja. V vodstvo je povedel Triestino Milani z neubranljivim golom v zgornji kot vrat. Za Parmo je izenačil Vicpa-lek, v drugem polčasu pa je Parma dosegla še en gol z 11-metrovke. Tako v prvem kot v drugem polčasu je — razen v samem začetku — odlično obranil Santi, ki je pogosto žel priznanje pri odprti sceni. Santi je izredno gibčen in pogumen vratar in morda mu manjka le nekoliko izkušenj. V drugem polčasu je Rimbalda v half-liniji zamenjal Petagna.
Postava Triestine:	Santi.
Belloni, Castano; Rimbaldo (Petagna), Tulissi. Szoke: Oli-vieri. Mazzero. Milani, Petris, Attili.
* * *
Minulo nedeljo so polagala zadnje zrelostne izpite tudi moštva A lige, ki bodo prihodnjo nedeljo že začela s prvenstvenimi srečanji. Med najbolj zanimivimi je obetalo biti vsekakor srečanje med moskovskim Spartakom in Fiorentino v Florenci, ki pa po krivdi Fiorentine ni izpolnilo pričakovanj. Sovjetsko moštvo je bilo daleč boljše od italijanskega in rezultat 4:1 komaj predstavlja dejansko vrednost na igrišču. Fiorentina brez Julinha je kot človek brez noge:
Spartak se je predstavljai kot odlična enajstorica z igral-
ci vsestranskih kvalitet. Najboljši v njej je bil mladi Is-sev na mestu zveze. Salini-kov — druga zveza je bil perfekten režiser, krili Tatuskih in Iljin pa neverjetno hitri m prodorni. Nekoliko v senci je bil srednji napadalec Simo-njan, ki pa je v zameno poskrbel za naravnost mojstrski gol. S takim napadom imata o-brambni vrsti seveda kaj lahko delo. Kljub temu pa je bila krilska vrsta Spariaka v sestavi Paramonov, Maslenko, N e t t o kos tudi mnogo boljšim nasprotnikom. Ožja 6-bramba in posebno vratar Iva-kin nista imela možnosti pokazati svojih sposobnosti.
01ympique iz Marseilla je bil Genoi le slab nasprotnik in rezultat 4:0 je realen odraz moči na igrišču. Bolj je presenetil rezultat v Milanu med Interjem in Boiogno. In-ter je premagal Bologno s 3:1, toda Bologna je nastopila brez svojega realizatorja Maschia. Medtem ko vsa poročila hvalijo igro Interja in posebno Angellila in Skoglunda, ugotavljajo soglasno, da Vukas sam še ne predstavlja Bolo-gne.Vsi listi so si namreč edini v tem, da je pri Bologni igral zelo dobro samo Vukas, ki pa ni imel v svojih kolegih prav nobene opore, tako da je bil prisiljen sam iskati
pot do vrat čeprav je znano, da mu bolj odgovarja vloga graditelja in režiserja kot pa realizatorja.
Od ostalih rezultatov je prišel nepričakovano tudi oni iz Rima, kjer je lani izredno šibka Juventus gladko premagala Lazio s 4:2. Udinese je v Cagliariju samo potrdila, da je dokaj pripravljena za prvenstvene borbe in prav tako Torino, ki je imel v gosteh moštvo Toulusa. V obratnem smislu pa je poskrbela za presenečenje Sampdorja. katero je premagala Alessandria.
Rezultati:
Spartak - ‘Fiorentina 4:1 ‘Genoa - Marsiglia	4:0
‘Torino - Tolosa	2:0
‘Juventus - Lazio	4:2
‘Inter - Bologna	3:0
Udinese - ‘Cagliari	2:0
‘Alessandria - Sampdoria 2:0 ‘Padova - Verona	3:2
‘Spal - Venezia	2:0
‘Napoli - Messina	2:0
‘Cremonese - Vicenza	2:1
Atalanta - ‘Brescia	2:0
Novara - ‘Pro Vercelli 3:1 ‘Taranto - Salernitana 2:0 ‘Bari - Fedit	3:2
‘Spoleto - Sambenedettese 0:0 ‘Zenith Modena - Siena 1:1 ‘Reggiana - Marzotto 1:1 ‘Livorno - Como	2:1
‘Legnano - Saronno	9:2
‘Sanremese - Cuneo	3:2
Evropsko prvenstvo v veslanju
V finalih najboljši Nemci največ kolajn za Sovjetsko zvezo
Lepa zmaga italijanskega osmerca «Moto Guzzi» * Jugoslovani tudi letos brez kolajn
Evropsko prvenstvo jadrnic vrste «Finn»
NEAPELJ, 2. — Na evropskem jadralnem prvenstvu ja-
■IIMNIIIIIIIMIIIIIIIIM I.Hill IIIIIIII MIHI iilM HI H.Ulili.IIIIIITIIIIIIIIIIIII IIIIIII ■ 111.1III lili III lili ■■■■ III11» I lltll I ■ 1111111111 ■ 11 ■ 1111 ■ ■ ■ I «11111H11« • 11111111111111II.IIIIIIIII111MIIIIII HM Hill
DUISBURG, 2. — Pred več kot 20.000 gledalci se je včeraj na odlično pripravljeni progi pri Duisburgu zaključilo 47. evropsko prvenstvo v veslanju. Proti vsakemu pričakovanju sc v sedmih finalnih nastopih največ zmag dosegli Nemci (3), po enkrat pa so bili uspesni: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Avstralija, in Italija. Največ kolajn je pobrala Sovjetska zveza v glavnem na račun drugih mest, ki jih je dosegla 4.
Italija je imela v finalu tri čolne toda uspešen je bil samo osmerec Motto Guzzi, ki se je brez težav uveljavil nad vsemi ostalimi. Dvojec s krmarjem je bil 5.. double-scull pa zadnji. Jugoslovani so imeli v finalu dva čolna — skiff in double-scull, ki pa se v močni konkurenci nista mogla u-veljaviti. viasič se je moral zadovoljiti z zadnjim mestom, double-scull (Vlasič-Lučm) pa s predzadnjim pred italijanskim.
V ostalem preseneča zmaga Avstralca Mc Kenzia v skifu, kjer je bil lanski prvak Rus Ivanov šele tretji za Nemcem Fersenom.
Skif: 1. McKenzie (Avstral.) 7’02"9, 2. Fersen (N) 7'05”5, 3. Ivanov (SZ) 7’07”2, 4. Rabe-der (Avstr.) 7’14”6, 5. Kočerka
(Polj.) 7’20’-3, 6. Vlašič (J.)' 7’26”4.
Double-scull:	1. Sovjetska
zveza (Cukalov, Berkutov) 6’37”0, 2. Nemčija, 3. Belgija. 4. Švica, 5. Jugoslavija (Vlašič, Lučin). 6. Italija.
Dvojka brez krmarja: 1. Velika Britanija 6’57”0, 2. Avstrija 6’57”4. 3. Romunija, 4. Nemčija. 5. Nizozemska, 6. Švica.
Dvojka s krmarjem: 1. Nemčija 7'22”1, 2. Sovjetska zveza 7’26”6, 3. Poljska 7’29”6, 4. Romunija, 5. Italija, 6. Finska. Četverec brez krmarja:	1.
Nemčija 6’24”2,	2. Sovjetska
zveza 6’25”9, 3. Romunija o’ 27”1, 4. Danska, 5. ZDA, 6. Velika Britanija.
Četverec s krmarjem:	1.
Nemčija 6’25”5,	2. Sovjetski
zveza 6’27”6, 3. Švica 6’24"1, 4. Švedsika, 5. Danska, 6. Nizozemska.
Osmerec: 1.Italija 5’54”3, 2. Sovjetska zveza 5’57”3. 3. CSP. 4. Nemčija, 5. Madžarska, 6. Nizozemska.
JADRANJE
Po tridnevnih velikih borbah v vseh disciplinah
Jugoslavija tudi letos zmagovalec balkanskih atletskih iger v Atenah
V ženski konkurenci prva Romunija pred Jugoslavijo • Mnogo novih balkanskih rekordov
ATENE. 2.
ostrih borbah so se sinoči zaključile na olimpijskem stadionu v Atenah 16. balkanske atletske igre. Moška reprezentanca Jugoslavije je že petič zaporedoma osvojila prvo mesto, medtem ko je biia razlika med ostalimi državami — udeleženkami zelo majhna.
Vrstni red moških reprezentanc:
1. Jugoslavija 147 točk
2. Romunija 117
3. Grčija 112
4. Bolgarija 110.
Vrstni red ženski reprezentanc:
1. Romunija 92 točk
2. Jugoslavija 78
3. Bolgarija 69
4. Grčija 1
Discipline sinočnjega programa so se končale s pričakovanimi rezultati. Lorger je z lahkoto odpravil svoje konkurente, Bačvarov je potrdil da je nepremagljiv v sprintu, Romun Viesemayer pa na 400 metrov. Roubanis je potrdil, da nima na Balkanu konkurentov v skoku s palico, Grk Kunadis pa je dosegel celo nov balkanski rekord v metu diska z odličnim rezultatom 52.34. V deseteroboju je prijetno presenetil mladi Slovenec Brodnik, ki je po slabem startu končno osvojil drugo mesto za Bolgarom Slavko-vom.
Najzanimivejša disciplina zadnjega dne je bil tradicionalni maratonski tek. Proga je bila dolga 42 km in 192 m ter je bila speljana približno tako, kot je po njen tekel 1.490 pred našim štetjem atenski vojak Filipidis z veselo novico o grški zmagi nad perzijsko vojsko na Maratonskem polju. Jugoslovana Škrinjar in Stojanovič sta vodila ves čas im prvi je dosegel cilj Škrinjar ob nepopisnem navdušenju 40 tisoč gledalcev.
Zadnji rezultati:
MOŠKI: Palica: 1. Roubanis
Po tridnevnih! (Gr.) 4,45, 2. Lešek (J) 4,20,
3. Lehtehiadis 4.20, 4. Lukman (J) 4,20. 200 m: 1. Bačvarov (B) 21”4, 2. Georgopuios (G) 21”8, 3. Kolev (B) 21”9, 5. Pecelj (J) 22”2. 6. Petrovič (J) 22”9. Disk:	1. Kunadis (G)
52,34 (tnov balk. rekord), 2. Todorov (B) 50,96,	3. Milev
(B) 50,84.	4.	Radoševič (J)
50,59, 5. Krivokapič (J) 49,47. 5000 m: 1. Mugoša (J) 14’35"2, 2. Papavasilu (G) 14'37”4, 3. Mihalič (J) 14’38”6. Troskok:
1. Vorgošinov (B) 15,35, 2. Ta-tarinski (B) 14.82, 3. Steiner (R) 14.80, 4. Jocič (J) 14,64,. 5. Milovanovič (J) 14,54. Štafeta 4x400 m: 1. Jugoslavija (Šarič, Alimpijevič, Sabolovič. Grujič) 3’21”2, 2. Romunija 3’21”5, 3. Grčija 3’23”3, 4. Bolgarija 3’ 27;,7. 400 m: 1. Viesenmayer (R) 48”8, 2. Grujič (J) 49”3. Maraton: 1. Škrinjar 2.4T37”,
2. Stojanovič .(J) 2.43 10". 3. Cristlia (R) 2.54'8”. Štafeta 4x100 m: 1. Romunija 42”6, 2. Jugoslavija (Dragoševič, Sabo. lovič, Trifunovič, Petrovič) 42”9, 3. Grčija 43”3, Bolgar,-ja — diskvalificirana. 3000 m ovire:	1. Papavasiliu (G) 9’ 02”8, 2. Strzelbinski (R) 9'04"8,
3. Badiči (R) 9’06”2.
Deseteroboj: 1. Slavkov (B) 5940, 2. Brodnik (J) 5484, 3 Genov (B) 5453, 7. Sabati (J) 4666.
ZENSKE: Krogla: 1. Koman (R) 14,55, 2. Usenik (J) 13,92, 3. Šalamanovič (B)	13,84. 6.
Hudobivnik (J) 12,34. Daljina:
1. Colihofer (B) 5,58, 2. Stamejčič (J) 5,57, 3. lličeva (B) 5,55. 200 ni: 1. Luta (R) 25”1,
2. šikovec (J) 25"8, 3. Sikoe (R) 25,8, 6. Lubej (J) 27”2. Višina: 1. Balaš (R) 1,65, 2. A-badijeva (B) 160, 3. Stanulo-vič (J) 1,50, 4. Jug (J) 1,50. 80 m ovire:	1. Babovič (J)
11”7, 2. Gerba (R) 11"8,	3.
Kerkova (B) 11”9. Kopje: 1. Diti (R) 52.14, 2. Kaluševič (J) 45,52. 3. Milkoš (R) 43,73, 4. Petrovič (J)	43,35.	Štafeta
4x100 m: 1. Romunija 48”7, 2
Bolgarija 48”8, 3. Jugoslavija 49”0.
Peteroboj:	1.	Stamejčič	(J)
4126, 2. Dragomirescu (R) 3761.
KOLESARSTVO
Riviere potolkel Coppijev rekord na 5 km
PARIZ. 2. — V okviru kolesarskega tekmovanja na dirkališču v Parizu je Francoz Riviere v zasledovalni vožnji na 7,272 km dolgi progi premagal Bouveta s časom 9’2”3/5 proti 9’9"2/5 vmes pa je na 5 km dosegel nov rekord s časom 6’08”1. Dosedanji rekord je imel Coppi s časom 6’16”3. Rivierov čas je tudi boljši od svetovnega rekorda Švicarja Strehlerja.
 «»--------
Levačič (Jug.) tretji na dirki po Poljski
VARŠAVA, 2. — Včeraj se je v Varšavi končala veliko etapna dirka po Poljski/ V skupni oceni je zmagal Poljak Kowalski s časom 53.11’50”. Drugi je bil tudi Poljak Wr-zeszinski s časom 53.13’4”, tretji pa Jugoslovan Levačič s časom 53.14’8”. Poleg prve ekipe Poljske je samo ekipa Jugoslavije prišla kompletna na cilj, čeprav je njen član Kre-belj prevozil zadnje štiri etape z mavcem na eni nogi.
tari
na dirki po Apeninih
GENOVA. 2. — V XVIII. kolesarski dirki čez Apenine, veljavni za italijansko cestno prvenstvo, je zmagal Cestari, ki
L<) JZ KRAIGHER
kontrolor)
SKR0BAR
Roman
♦Ali pridete kaj skupaj z jedrskimi gospodi? Z gospodom župnikom?*
«Saj ga nikamor ni. Tarokirat še pride k Seljaku; jaz pa
ne igram.*
«A gospod kaplan je imeniten fant. Kakšne sitnosti ima kot katehet na nemški soli! Lepo je, če je mladina navdušena! O, le premalo je navdušena, premalo!*
»Saj ga ze tožijo pri škofu!*
»Potem pa ne bo vec dolgo; kajti — po tihem povedano — škof niso preveč z nami, niso.*
»Naj ga le naženejo, zgago!* se nenadoma razljuti teta Verona. «Ali ni dobro plačan? Naj poučuje, kakor zahtevajo! Oblači se kot gizdavec — ali gre to za kaplana? Preveč dobi — in sito tele postane objestno. Jaz bi mu že davno pot posodila iz trga.*
Stari Šalamun se je pripravil na obrambo; jaz pa sem nestrpno prežal, kdaj se vrne Tilika; ker tudi teti Veroni bi se ne zameril rad.
Iz veže je slišati Tilikin smeh in tuj moški glas:
»No, danes smo zadeli! Ali je za nas pripravljeno?*
Vrata se odpro in Tilika prinaša z deklo južino: svinino iz kible, pečeno teletino, solato z jajci in velik pladenj duhtečih rumenih gibanic, posutih na debelo z mastnim sirom.
Za njima vstopi sosed Zimič, občinski predstojnik v Gradišču ki se prihaja ob nedeljah posvetovat o uradnih zavitostih k svojemu predniku. Čokat možak v srednjih letih z gladkim, veselim obrazom in šegavimi očmi. Tik njega se drzi njegov
posinovljenec Murko, načelnik mladeniške družbe pri Mariji Pomočnici. Simpatičen fant, tihega, dostojnega vedenja, bržkone zaljubljen v Tiliko.
Sedeta k sosednji mizi. Zimič si popravi hlače na kolenih in si otare brke, pa se nasmehne Šalamunu:
»Hoj, gospod Šalamun, danes imate prijetnejša posvetovanja!* Slastno potegne duh mesa in gibanic v nosnice in se obrne k dekli: «Tč pa nama dajte pol litra boljšega!*
Šalamun pogleda grozeče Verono, ki ji ne more vrniti po zasluženju, in se obrne počasi proti Zimicu. Duška mu je težja po kozarcu vina in govor še bolj momljajoč:
«Dež imamo, dež. Kaj bo s košnjo?*
»Počakajmo na Medarda, kaj poreče! Po mojem ne bo ravno sile.* Ozre se skozi okno na njivo ječmena:	«Ječmen	že
rumeni. Za kositev je pa tako še prezgodaj. Trava	se	ni	zrela
in se preveč posuši. Bolje bo počakati.
«Nekdaj smo kosili šele ob Janževem in ob Petrovem,* Tudi jaz pogledam skozi okno. Ječmenova njiva je vsa modrikasta od plevela.
«Oho, gospod Šalamun, tu ste nasejali plavic namesto ječmena! To je narodnjaštvo!*
Zimič pa mi razloži prijazno:
«Gospod kontrolor, to je grahor, to ni modriž. Je že tudi nekaj modriža vmes, a grahor se zaprede včasih med žito, da je skoraj bolje pokositi ga za polaganje. Bridek je, da ga ne jč ne svinja ne živad. Saj smo čistili letos zrnje, a šment je v zemlji. Težka žetev!*
Pri Šalamunu sem slabo naletel z opazko o narodnjaštvu. Zagledal se je v mizo in držal Tiliko za roko, ko da bi je ne hotel zlepa izpustiti. A teta Verona ga dregne:
»Izpusti dekleta, da postreže gospodu!*
On me pogleda izpod čela:
»Tudi na njivi je politika, je politika. Plevel se tepe z žitom. A modriž ni poglavitni sovražnik, če Je modriž nemškutar, pa je grahor liberalec — in ta je hujši od prvega, hujši od prvega!*
Zimič zamahne z roko:
«Vseeno je. Liberalec je tudi nemškutar. Dr. Žižek ne voli z nami. štajercijance lovi in se jim liže — potem že vemo, koliko je bila ura.*
Nagne kupico in pogleda Murka, ki mu sporazumno pokima. Šalamun pa nadaljuje:
»Zato je treba gospodarja, ki trebi plevel. In gospodar je sveta cerkev. — Ljudstvo je pošteno, če je katoliško, žito je čisto, če sta iztrebljena grahor in ljuljka. Zato je bolje, da rajši narodnost izgine, če bi morala biti liberalna, kakor da gre vera v izgubo.*
Šalamun je s pridom čital svoje časnike.
Ne morem se vzdržati:
»Dokler je kmet slovenski, je gotovo .vernejši, kakor bi bil, če se ponemči. Torej je treba najprej delati za narodnost!* Zimič udari po mizi:
«Jaz pa pravim: dokler je veren, je slovenski.*
A teta Verona se zasmeje prezirljivo:
«Če je dovolj zabit!*
In kdo bi taki pobožnjakinji odrekel vernost?
Zimič osupne presenečen in jo gleda z odprtimi usti; Šalamun pa se okrene ozlovoljen v stran:
«Baba tčrjava!*
Tilika plane v smeh in tleska z rokama:
«Bombe padajo. Jejva, gospod kontrolor! Skoro bomo pri berglah — potem: adljo, krožniki!*
In res se ji posreči, da spravi družbo v dobro voljo. Obrnem se k Veroni in jo primem prijazno za laket: »Kako se morete ogrevati za Nemce, ko je vendar znano, da razširjajo luteranstvo?*
In Tilika priskoči veselo:
»O, luteranka! Naša tetica je luteranka.*
Teta Verona ji požuga z berglo, a vsi se smejejo še bolj. Tudi hlapec in dekla se hahljata pri odprtih vratih.
Murko mi mežika prijateljsko, češ: dobro si jo potegnil! Zimič se smeje in Šalamun mi napiva zadovoljno hehetajoč se s svojimi brezzobimi čeljustmi.
(Nadaljevanje sledil
je 232 km dolgo progo prevozil v času 6.15’ s povprečno hitrostjo 37,120 km. Drugi je bil Astrua z zaostankom 1’26" z istim časom pa še Costalun-ga. Monti in G. Barale.
V skupni klasifikaciji vodi Baldini s ?5 točkami pred A-struo 20 in Sabbadiuom 15,5 točk.
drnic vrste «Finn» je končna zmaga zagotovljena Belgijcu Nelisu. ki je zmagal tudi v
9. in 10. vožnji. Do kraja prvenstva sta samo še dve vožnji. Italijan Pellaschier je prišel v 9. vbžnji na cilj peti, v 10. vožnji pa tretji. Jugoslovan Pavčevič je bil v 9. vožnji šesti, v 10. vožnji pa deseti.
Stanje po 10. vožnji: 1. Ne-lis (Bel.) 10.323 točk, 2. Pellaschier (It.) 5587, 3. Schwarz (Dan.) 5346. 4. Sleewijk (Hol.) 5126. 5. Vogler (Nem.) 4875. 6. Harinkouck (Fr.) 4144. 7. Sargj (Šved.) 3907. 8. Larcher (Šv.) 3468, 9. Pavčevič (Jug.) 3158,
10. Fischer (Polj.) 3133. U-Demir (Tur.) 2270, 12. Stratten (V.B.) 2250.
Jugoslovansko prvenstvo
Poraz Hajduka in Zvezde
BEOGRAD, 2. — Rezultati
4. Kola jugoslovanskega nogometnega prverfstva: Split - Bu-dučnost 0:2 (0:2), Dinamo -BSK 0:0, Vojvodina - Hajduk 2:1 (1:1). Partizan - Velež 2:1 (1:1). Vardar - Crvena zvezda 2:1 .(2:1), Radnički - Spartak 4:2 (2:2), Željezničar - Zagreb 2:4 (0:3).
Lestvica:
Partizan Radnički Budučnost Vardar Dinamo Hajduk Željeiničar Spartak Zagreb Velež Vojvodina BSK
Split
4	3	1	0	10:6	n
4	3	0	1	10:6	8
4	2	1	1	5:3	5
4	2	1	1	5:4	5
4	2	1	1	7:8	5
4	2	0	2	10:5	4
4	2	0	2	10:8	4
4	2	0	2	8:9	4
4	1	1	2	6:7	3
4	1	1	2	5:6	3
4	1	1	2	4:7	3
4	1	1	2	3:8	3
4	0	2	2	5:7	1
4	1	0	3	6:10	2
Košarka in floret
ATLETIKA
Štafeta Partizana osvojila pokaj Mnirano
GENOVA, 2. — Na tradicionalnem tekmovanju štafet za ziati pokal Mairano na 16 km in 100 m dolgi progi v Genovi je tretjič zapovrstjo zmagala štafeta beograjskega Partizana v postavi Kutič, Subotič in Pavlovič, tako da je dragoceni pokal prešel v njeno trajno last. Ekipa Crvene zvezde je bila četrta za ekipama iz Genove in iz Piacenze. Sta-talo je 27 štafet. čas Partizanove štafete: 48’28”.
❖ |J: %
MOSKVA, 2. — Na atletskem prvenstvu SZ je Vladimir Kuts na 5000 m s 13’48”6 dosegel najboljši letošnji čas na svetu. Svetovni rekord i-ma Anglež Pirie s časom 13' 36”8. V teku na 800 m je Jer-molajeva premagala svetovno prvakinjo Otkalenkovo z najboljšim letošnjim časom 2’05”6.
PRAGA. 2. — Čehoslovaki Jungvvirthu ni uspei poskus rušenja svetovnega rekorda na 1000 m. Dosegel je čas 2T9”G (svet. rekord ima Boysen s časom 2T9" )
HELSINKI, — Norveška-Finska 4:0 (2:0).
REYKJAVIK. 2. — Francija-Islandija 5:1 (2:0). Tekma je veljala za svetovno prvenstvo.
na
PARIZ. 2. — V nadaljeva-nju mednarodnih študentovskih športnih iger. so bili doseženi naslednji rezultati:
Košarka: Bolgarija - Italija 61:47
Madžarska - Libanon 56:47.
Sabljanje: floret — ženske. Madžarska - Francija 10:6. Nemčija - Italija 10:6. Nemčija - Francija 12:4. Madžarska -Italija 9:7. Stanje po druge®1 kolu: 1. Nemčija 22 zmag. "■ Madžarska 19 zmag, 3. ItaliJ* 13 zmag, 4. Francija 10 zmag.
Floret -— moški: finale _za prvo in drugo mesto: Madžarska - Francija 8:8 (54:65); fi' nale za tretje mesto: Luksemburg - Nemčija 9:5.
____________TENIS_____________ ^
FOREST HILLS, 2. — Važnejši rezultati druge serije. Cooper (Avstral.)-Dorfman 6:1. 6:3, 6:3. Seixas (ZDA) - Roe® 6:4. 3.:6, 4:6, 6:2. 6:3. Flam * Fox 6:1. 6:3. 6:3, Green - Mul-ley 6:1 7:5, 6:2, Emerson (Avstral.) - Leslie 6:2, 6:3, 6:1. Nielsen (Dan.) - Richardson 3:6, 4:6, 13:11. 7:5, 6:4, Patty ' Moody 6:4. 6:2. 6:3. Howe (Avstral.) - Davies (V.B.) 7:5, 1:®. 6:2, 4:6, 6:1.
ongovomi urenniv STANISLAV HENKO Tiska Tiskarslf- zavod ZTT ■
Trli
KINO SKEDENJ
predvaja danes 3. t. m. dramatičen pustolovski film:
ZMAGE NA MORJIH
predvaja danes 3. t. m. z začetkom zelo zanimiv film:
ob 19.30 uri
«BIL SEM V0JAK»
Prepovedane scene — prvič predstavljene občinstvu.
Vstaja v Parizu — Churchill, Roosevelt in Stalin na konferenei v Yalti.