201. številka.
Ljubljana, petek 4. septembra.
VII. leto, 1874.
IMENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzcmsi ponedeljke in dneve po pravnikih, tor velja po pošti pn-jeinan, za avstro-ogerske dežele za celu leto 16 gold., za pol leta 8 gold. la ovtfl leta 4 gold. — Za Ljubljano b>*ez pošiljanja na dum za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za moaee, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In zu dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoman za četrt leta 3 gi.l. — Za oznanila se plačujo od četiri* Btopno potit-vrste 6 kr., če »e oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirali. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativna rečf, je v „Narodni tiskarni** v Tavčarjevi hiši.
V EJulHJnill 3. septembra.
Volitev deželnega poslanca v Ljubljani v pondeljek 7. septembru zdaj naše občinstvo najbolj zanima. Kako resnično j«, kar smo v včerajšnjem članku rekli, da Slovenci s svojim kandidatom dr. Jloio-toin zmagamo, pho neha mej naš;*ni prijatelji ona miačnos? in nezaupnost v lastno moč, ki amo jo včeraj grajali, — to kaže način, kako včerajšnji nLr;b. Tagblatt" priduša in roti svoje verne, naj pač gotovo volijo kandidata nemškutarjev in c. kr. birokratov dr. Schrtva. Prigovarja jim naj vsak volit gre, in naj zarad dveh praznikov nobeden iz mesta ne ido, sicer utegne zmaga bili naša. Tudi držanje nem-škutarskik volilcev jo tako, da bi mi leliko ono trdno zaupanje do zmage dobili, katero bi nas do ŽivejŠo agitacije in do gotove zmage dovelo. Torej zopet bodi p novljeno : na ttrto vsak Slovence v Ljubljani in vsak kdor nij za to, da nam le birokra'" postavljajo in volijo naše za&tope ! Vsak nuj pri svojih znancih vse stori, naj si da precej uže obljubiti, da .pojdejo gotovo volit našega neodvisnega kandidata dr. Moše-ta !
Kot perfiden in nevreden manever moramo zopet zaznamovati „Tagblattovo" postopanje, ka ponavlja sumnlčenje, da je nad kandidat dr. M* še nklerikalenu kandidat, s katerim priimkom ga hoče nemško glasilo ljubljanskih birokratov in odpadnikov pred izobraženim občinstvom in zlasti pred meščanskimi volilci diskreditirati. Ta način politične borbe je tem nepoštenejši, ker vemo, da oni ki v „Tagbl." take reči pišejo, sami dobro vedo, ka je dr. Moše svobodomiseln v političnih nazorih.   Zakaj torej nijso toliko
pošteni, da bi izpovedali, kar izpovemo mi, da je mej kandidatoma samo naroden razloček: dr. Sckrey-a so postavili Nemci in c. kr. birokratje, ki morajo ubogati denes LaHscrjcvo ministerstvo kakor bodo morda uže jutri Ilokenvvartovo II.; dr. Moše-tu pak so postavili neodvisui, v deželi domači slovenski volilci, in volil ga bode vsak, kdor je pošten domačin; pošten tuj naseljenec se pak ne bode mešal v naše stvari. ,
Konec pruskega vpliva v Avstriji
sicer še dosežen, vendar jawa glasila posebno v Rusiji uže vidijo ali hočejo videti, da je čas napočil, ko bode v Avstriji „vse-neništvo" ponehalo kakor mora na naših prsih ležati. Ruske „Sovremenija Izvestija" na pr. pišejo tako-lc: nOd časa, kar se je cesar Franc Josip vrnil iz Rusije, pokazuje se preobračaj v javnih razmerah avstrijskih dežel, kateri ne more brez vpliva ostati na narodno življenje Nemcev in Slovanov. Do zdaj je bila slovanska zavest povsod in brez pogoja prepovedn.ua, in bali so se utrjenja slovanskega narodnega duha, ker so imeli pošast panslavizma pred očmi. Pri tem pak so prepustili vladni organi v posameznih deželah ne le da se je razširjal naravnost prusk pa-trijotizem mej avstrijskimi Nemci, temuč vladni organi so Še dejansko sami pomagali, da se je prusaštvo razvilo, ker so sanjarili, da je Nemštvo edini element, ki ima posamezne dele stare habsburgske države skupaj držati. Zdaj pak so se nazori oficijalnih krogov premenili. Strašilna in grozna pri kazen panslavizma je izginila in ako se raz vijanju slovanske narodnosti baš pomoči še
ne daje, vendar se jej ne ustavlja." Tako piše ruski list, in dalje razmatrava, kako Nemci delajo v Avstriji zoper Avstrijo, in kako so se uže po naših šolah zemljevidi našli, na katerih je cislejtauska Avstrija uže s Prusijo zedinjena itd.
Mi ta oddelek iz članka ruskega lista za to podajemo, da naši bralci vidijo d u se, iu kako se rusko novinarstvo za nase razmere briga. Menj pak bi na<i vlekla, kakor vsak v naših avstrijskih odnošajih dobro in iz samovida podučen politik sprevidi, notranja resničnost v članku povedanega. Kar Rusi nam avstrijskim Slovanom žsle, to .1-dijo „Sovremenija Izvestija" nže kakor gotovo in dovršeno. Žalibog, da še nij. Žalibog, da bo še ne more reči, ka se pri nas nikdo ne vstavlja razvoju slovansko narodnosti, in da bi bila agitacija za protiavstrijske pruske namene uže potihnila. Vse to je Se, kakor je bilo pred potovanjem cesarjevim v Peterburg, je še, — ali res je jako videti, — da no bode dolgo!
Nemškim nstavovercem se nadeja, da z direktnimi volitvami za veke utrdijo svoje gospodstvo nad Slovani, nij izpolnila, temne baš v tem trenutku se čuti vsa negotovost naših cislejtanskih razmer. nPredno bode štirinajst dni, pade zdanje ministerstvo", tako se glasi pozitivna vest, katero je dobil eden odličnih tukajšnjih mož iz Dunaja. Mogoče, ali verjetno, da bode termin malo podaljšal se; ali vir iz katerega dohaja ona vest, je porok, da se nekaj snuje. Ako se zdaj Še ne bode sesnovalo, — ne bode odpravljeno, nego samo odloženo, in gotovo ne za dolgo časa. Da pa pri nas ministerska kriza pomenja premembo
Kantorčica.
Roman s pogorskega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svetla;  poslovenil Franjo Tomšič.)
(Dalje.)
„Kaj bi neki v Pragi rekli, ko bi vedeli, kaj se tukaj z menoj godi. V" misli si Otik. Pa nij si dal odgovora, kako bi izpala o njem sodba v Pragi \ uprav so se zasvetile pred njim njene bele roke; na svojem čelu jih je ču 1 in *a spomin, poln s'-'ivne radosti, pregnal je vse druge.
Vstane veliko prej nego solnce, sede k oknu ter pogleda k hribom, kjer je stala mej drevjem Črne boste mala hišica. Pod njeno nizko streho se je torej ro-^la ta, ki bi bila kinČala kraljevsko palačo ; tam trati krasno svojo mlado življenje sveta neznana in v miru zakritosti, ponižnosti in vstrajnega dela! In bilo mu je, kakor  bi tudi njej ne dalo
nemirno srce počivati. Če je res sedela na postelji sanjaje, gledaje kakor on v jutranji žar, o to je vedel, na koga je mislila! Tega mu takrat nij pošepetala ošabnost, ampak glas važnejši, zaneslivejši; in ta zavest se njegovi nsčimurnosti nikakor nij prilizovala, nego blažil njegovo srce. Ni se temu čudil; da, zdelo se mu je celo naravno, da se njene misli vrte okolo njega; kaj se nij tudi ona njemu na prvi pogled priljubila?
Mati je spala pod njim v hiši; ko ga je slišala tako zgodaj nad soboj ropotati, mislila je da se ga je zopet bolezen lotila. Vstala je naglo, da bi šla k njemu pogledat. Ko ga je našla pri odprtem oknu, ga je mesto ^dobrega jutra" dobro zmerjala ter mu v Enefinem imenu zapovedala, naj gre takoj zopet leč, in nema prej vstati, nego da bode Enefa prišla pogledat in mu sama dovolila.
,. A menim, da ti bo denes komaj Še dovolila vstati," reče, tipajoč čelo njegovo in roko. n Glavo imaš kakor ogenj in roke kot
led, mnogo slabše izgledaš nego včeraj ; verjemi ali ne verjemi. Bled si in prepadel in vsak čas se ti obraz premenjuje."
Mati nij hotela sina le k večji pazljivosti za zdravje zbadati, ko ga je strašila ; Otikova rožna lica so to prečujeno nemirno noč res vidno bledi la, in glava mu je gorela od navalov nenavadnib in vrelih čutov. Nij se malo veselil v duhu, da vidi miiti še zdaj na njem bolezen j želel bi si bil, da bi resničuo zbolel in to za dolgo, za neskončno dolgo, morda takoj na nekoliko let in da bi mu kantorčica sLregla i u zanj skrbela — največjo bolezen bi bil hotel za to trpeti.
In poslušal je tedaj mater videzno nerad, a vendar z notranjo radostjo ter legel kakor včeraj na zofo pričakovaje svojega zdravnika. Druge krati bi se bil pri živih svojih lastnostnih, kakor se govori, snedel ko bi bil moral biti vsega poludne sam in sam, navezan na sobo, na zofo priklenen, brez veselega družabnika, s katerim bi bil pretresoval časopise, ali se bavil s kakšnimi
Francoskega na Španjsko spravljale. „Times" natanko popisuje i pote, po katerih ae to uvažanje godi. Na Francoskem naseljeni Španjolci v zvezi s francoskimi legitimisti ■o organizovali cele čete tihotapcev, ki se edino a tihotapanjem orožja in dražega vojnega materijala črez mejo pečajo. Francoski uradi vse to dobro vedo, a niti prsta ne ganejo, da bi to Skandalozno podpiranje karlističnih divjakov ustavili. Zato je na Spanjskem velika nevolja proti Francozom, katera bi v slučaji nove nemško-francoske vojske Francoskemu lehko škodovala.
K a r 1 i h t i č u i šef don Karlos še zmi-rom upa, da zasede kraljevi španjski prestol. Francoski grof Chambord, kateri ima enake želje za Francosko, je pisal don Karlosu, da on (Chambord) upa, da bode legitimistična stvar na Spanjskem zmagala. Naj se moža le tolažita mej soboj s praznimi npi. Burhoni so toliko hndega zakrivili, da bi pač španj-ski in francoski narod morala biti moralično popolnem uničena, ko bi se prostovoljna upognila tej bnrbonski zalegi.
slntjicflcft vlada razglaša diploma-tično korespondencijo o znani zgodbi z la-dijo „Virginius". Špaujsko je zahtevalo, naj se stvar odloži, da se olajšajo razprave mej Ameriko in Spanjskem. Derby je odgovoril, da mora ostati pri gotovem obroka, v katerem naj se stvar uredi. Španjski minister Ulloa je končno izrekel, da je tudi on s tem zadovoljen izvzemši neke postranske odločbe.
Na Nemške nt so 2. septembra praznovali spomin zmage pri Sedanu. Ako se je poprej Francozom po pravici očitalo, da so se zarad svojih vojnih zmag imeli za prvi narod na svetu, so zdaj Nemci tako zmage-pijani, da se mora celemu sveta njihova ošab-nost gnusiti.
V stmeriki so se v Louisiani zgrabili beli in mari. Bojevanje je bilo hudo ; šest murov je ubitih. V Havani je bilo več neodločenih bitek.
Dopisi.
iS Nevitlce 1. sept. [Izv. dopis. (Šolska svečanost.) Včeraj t. j. 31. avg. je bila skušnja na naši trirazredni ljudski Soli. Udeležilo se je skušnje več imenit-nejših osob našega trga in okraja in vsi so bili prav zadovoljnji z našo mladino. Naša šola je prav po postavi urejena in videli smo velik napredek v njej; posebno čudili smo bo v drugem razreda učencu Vidmajerja ko nam je nčitelj gospod Vodlak njegovo izvrstno risanje predstavil. Po dokončani nkušnji  ob   3  popoludne  zbrala se je
vsa šolska mladina v bližnji okolici v šmarji k veselici, katere se je naš trg in okraj udeležil, da celo iz Kranjskega so nas g. IV lak in baronica Rebenburg in njih rodbina počastili. Nabral je namreč naš gosp. nad-učitelj Dernjač za to veselico črez 50 gold. za katere se je kruha, klobasic, vina in piva nakupilo in mladini razdelilo. Popevala je mladina in veselo rajala po trati in vsi smo se do večera prav dobro zabavali. Pri tej priliki so tudi gospodje in gospe učenca Vidmajerja za njegovo izvrstno risanje z denarjem obilo obdarili. — Omeniti moram pohvalno, da slovenščina nikakor ne zaostaje v našej Soli, temveč, da se le v njej vrli Šolski odgoj. Posebno moramo poduče-vanje g. Vodlaka v drugem razredu kot izvrstno, vestno in poBtavno pripoznati. Pri skušnji kakor pri veselici ste morali gospodje, ki v šolske zadeve brezobligatno in ne-zvedeni segate, in samo nemščino kot edino napredovalno in zveličalno sredstvo imate, prepričate se, da bi bilo pač zastonj, več nemščine siliti v šolo, kakor je treba. IV nemčevanja časi so davno uže pretekli! — Slišali ste, kako mladini gladko teče pravilna slovenščina v govora in petji, videli ste, kako Slovenec uže v svoji prvi mladosti ljubi svoj materinski jezik! Torej le pustite napredovati šolo v narodnem duhu, po-edinim narodom bo in celi Avstriji v srečo. Naša mladež! ti si naša nada, da bode boljša prihodnost!
Iz ŽaTCft 1. sept. [Izv. dop.*] Pred-večerašnji dan nam bo vsem ostal dolgo v veselem spominu, kajti tu smo se lehko prepričali, da se pri slovenskih dijacih kljubu vsemu hlapčevskemu zatiranju njihove narodne zavesti, ta vendar neda zatreti, nego ognjeno vzplameni, ako se jej prilika da. Vsakedo se je baš tu lehko prepričal, kako navdušeni so dijaci za slovensko reč, in da resničen in tolažilen je pregovor: „mladina je naša bodočnost." — Ves mesec prej se je dijaška mladež veselila in z veliko nestrpnostjo pričakovala tega radostnega dneva — in vsak, tudi najubožnejši je rad žrtvoval zadnjo petico, da bi le kaj pomogel k sijajnosti ove veselice. Da-si je slabo vreme
* Sicer smo o tej reči uže včeraj dali prostor večjemu dopisu, vendar naj tudi drugemu dopisniku damo besedo. Ur.
sisteme, to pač nij treba nagi »Sevati. Da nam prememba sisteme mora donesti naši slovanski narodnosti tako ugodne odnošaje, kakor ruski list meni, da so uže zdaj ustvarjeni, to je nedvomno, ker brez tega bi bila vsaka prememba brez pomena.
Politični razgled.
"Volruni«* dežele.
V Ljubljani 3. septembra.
V Pragi je v mestnem svetovalstvu podžupan Zeithamer stavil predlog, naj se od strani mesta izroči cesarja adresa, v kateri se ima naglašati potreba nove sprave. Zeithamer nasvetuje, da se adresni načrt precej sprejme. Nemški mestni svetovalec Bendiener želi, da se načrt poprej od posebnega odbora pregleda; a naposled obvelja Zeitltamerjev nasvet. Tudi del čeških svetovalcev bi bil rajši videl, da bi se bila adresa ne uze po prvem branji potrdila, nego sprejela v kakem ožjem odbora.
Mster*ki deželni zbor je v seji 1. septembra potrdil proračun fonda za zem-ljiščuo odvezo in več postavnih načrtov izročil odborom.
V Jtrvat*kcn% sabora je ostra debata o novih šolskih postavah. Liberalno-na-rodna stranka, ki ima veliko večino, hoče, da se sprejmo te postave, po katerih se ima omejiti klerikalni npliv na Šolo; duhovniški poslanci pa, mej njimi v prvi vrsti kanonik Vučetić, nekdanji Rauchovec in strasten protinarodnjak, govore proti postavam. Tudi žnpnik Lehpamer je mučil zbornico z govorom, ki se ie vlekel skozi tri ure. „Obzor" pravi, da je poslance hotel po katehetovsko podučevati, — prav kakor naši oholi popje. Razmere v mirni Hrvatski postajejo zanimive ▼ tem obzira.
Vilfan J? države.
Maršal JfMn c - Ifla han hoče zdaj potovati po južnem Francoskem, da-si je imel uže v Bretagni pri poslednjem potovanji dovolj prilike prepričati se, da velika večina za njegov septenat in za celi provizorij ne mara, ampak si želi stalno urejene republike. Ako bo je to zgodilo v Bretagni, katera je od nekdaj bila konservativna, kaj ima Mac-Mahon na južnem Francoskem pričakovati, kjer je pravi sedež republikancev.
M£arli*ti so baje zapustili Puvcerdo katero so bili dvakrat brez uspeha napadli in še orožja in municije pri naglem odhodu nijso časa imeli soboj vzeti. Karlistični upor bi uže zdavnaj zadušen bil, ko bi francoska vlada strogo na meji čavala, da ne bi se vse k vojski potrebne stvari  za Karliste iz
preljubimi ponočnimi dogodbami, ki so jih doživeli znani in neznani. Denes pak bi bil vsacega zapodil, kdor bi bil k njemu prišel in mu hotel rušiti samoto in ga za to s časopisi razveseljevati; denašnji dan je bil le zanj in za njo. Otik se je imel za ljubčeka osode, kar je tudi bil, in vendar je slavilo njegovo srce še le denes svoje prebujenje; dozdaj še nij živelo. —
„Enefi sem sporočila po Jeniku, da ti je /mirom enako, da bi ne pozabila priti," oznanila je mati pri obedu.
Otik je ves obledel; prešla ga je neizrekljiva jeza, taka jeza kakoršne zmožnega se do zdaj še nij mislil.
„Po kakšnem Jeniku," zamolmlal je na glas, s pobitim notranjim gibljajem.
„Po kakšnem, nego po njenem bratu," začudi se mu mati, ne razumejoČ njegove upornosti.
Kamen se ma je odvalil s prs.
„Nijsem vedel, da se imenuje Enefin brat Jenik in jezil sem se, da ste koma tu-
jemu pripovedovali, da sem moral dati po vaši Želji uroke zarekovati," izgovarjal se je Otik nedoločno.
Knefa je prišla baš ob isti ari kakor včeraj, in kakor včeraj je vstopila so skle-nenimi rokami in povesenimi očmi. Mislila je, da mu bode morala še enkrat uroke zarekovati, ko jej je gospodarica sporočila, da sinu nij nič boljše, in čudila se je temu ter skrbela kaj hče. Nikomur še nij „pomagala" s tako gorkim srcem kakor njemu, in glej, drugi so se ozdravili, njega pa nij hotela bolezen popustiti!
Gospodarica jej je pravila, da je prenehalo sina bosti, a da mu zato glava kar gori, še bolj nego včeraj, da žile na sencih tako tolčejo, da je slišati, le naj malo posluša, in da ima oči kakor raztrgane, le naj pogleda. Doktor je molče poslušal popis svojega st;iuja; ko je zagledal Knefo zraven sebe, nij bil v stanu besede iz sebe spraviti. V trenotku ga je uhvatila; zopet  ga je z
njeno vabljivostjo tako očarala, kakor ko bi jo zdaj prvič videl.
Zdelo se mu je, da mu je čelo z rožami ovila, ko je šla z roko Črez glavo ter jo preiskavala.
„Te vročine se nam nij treba bati," rekla je z ono važnostjo in določnostjo, zavoljo katere so jej ljudje ravno „kantorčica" rekali; „navadno prihaja, kadar se uroki preveč naglo iz telesa ločijo. Shladi jo hitro in gotovo lilijevo olje z roževim zmešano, ta je pre tak, da bi shladil tudi peklenski ogenj. Uže doma sem mislila, da-li ga ne bode treba, ter sem ga takoj s soboj prinesla."
In Enefa je izvlekla iz ročnega koška, kateri je imela na roci, dve steklenici, čudno brušeni in zakrivljeni, in prosila od selke nekoliko koščekov platna.
„Veš, kakčno bolezen imam prav za prav?" zašeptal je doktor kantorčici, ko je šla mati po platno, ,,'1'i si me očarala !u
Ona je to očitanje za resnico imela in se vsa stresnila.
prejSnjega dneva marsikoga zelo zadržalo, in da si je uže večina videla svoje sladke nade plavati po vodi, vendar vse se je Se o pravem času zopet obrnilo na dobro in prav iznenadejano nam je v nedeljo pokazalo žarko solnce svoje obličje, kakor nam bi voščilo dobro zabavo. Seveda je obiskalo pri takih okolnostih besedo manj dijakov, nego jih je zaobljubilo; — a priSlo jih je vendar vec, kakor bi jih bili pričakovali. Okolo 3 nre popoludne bilo je zbranih z Žalcu razve velike množice tržanov in drnzih narodnjakov nad sto studentov. Prišli so iz raznih krajev Štajerskega: iz Celja 'in Maribora,— nekaj je bilo celo navzočnih Ljubljančanov. V zagrajenem vrtiči bilje napravljen oder. — Nastopil je dijak g. A. Be-zenšck so svojim „pozdravom." Za njim sta potem govorila g. Rad. Hač o: „pesnih Fr. Ser. Cimpermana," in g. Mat. Randel jc govoril: „Kako bodočnost imamo dijaci?" Mej govori so peli vsi navzočni pevci: „SI6van," „Naša zastava," „Strunam" itd. Tudi je svirala godba celjanskih meščanov mej vsacim prestankom.
Po končanem prvem oddelku te veselice poživili smo se vsi z dobro domačo pivo in si napivali razne zdravice, dokler se nijso ob Vi 7 zopet pričeli govori, in potler igri: „Ona me ljubi" in: „Telegram." Na prvem mestu nam grč tu pohvaliti izvrstni govor g. Franja Brunet-a: „0 važnosti gledišča za omiko naroda." Mnogo zadovoljnosti in zabave pa je vzbudil : „Šaljivi govor" žalskega učitelja g. Ant. Porekarja. Obe igri so prav dobro igrali g. dijaci, tudi gospodičine so zadovolile gledalce.
Konec igre pak je sledil ples v jako prostornoj sobani žalske čitalnice.
Naj bi slovenski dijaci zopet v kratkem, naj si bode koder koli boče, napravili enake veselice in si s tem pridobili pri narodu dobro ime in zaupanje.
Koncem naj nam bode dovoljeno, priporočati malo knjižico: „Spominek", katero je g. Bezenšek založil, in ki obseza njegova dva spisa: nO besedi" in „Slovo od gimna zije" in poleg tega jako zanimiv spis gosp. Dav. Trstenjaka: „ Žalec". Kdor si je želi naročiti, naj pošlje mali znesek 20 kr. g. A. Bezenšeku v Celji.
Iz f»r«»%k<*;rta okraja 31. avg. [Izv. dopis.J  Do zadnjega trenotka nijsem
„Take reči si mislite o meni!" sklenila je bolestno roke ; „ne, ne, to se motite in mi veliko krivico delate, s tem se ne pečam. Vse me je dedček naučil, kar je sam vedel in znal, le tega mi nij povedal, kako se hudi dubovi kličejo in kako te komu „narodi." Pravil je, da mu to ne d& pokoja; kdor se v teh rečeh spozna, ter se mora nehote z njimi pečati, ta lehko zraven sam v nesrečo pade, kakor ranjki njegov oče in edina njegova sestra."
„Nijsem te hotel užalostiti še manj pa razžaliti," izgovarjal se je doktor tako Bke-san, da se mu je kantorčica na mah zopet najljubeznjivejše zasmehnila j „nijsem mislil druzega, nego te malo podražiti s tvojo čarodeje Nijsem vedel, da bodem vzbudil v tebi kakšne žalostne rodbinske spomine. Kaj se je zgodilo z očetom tvojega dedčeka in kaj z njegovo sestro, da si postala, s spom-njena na njih osodo, tako otožna?"
(Daljo prib.)
verjel, da bo kedaj fajmošter Ramor svoj glas za nemškutarja oddal. Vse svoje dosedanje življenje je ta mož se potegoval za slovensko reč. Kot profesor verozakona v Celji je navduševal dijake za slovensko narodnost, zarad česar je baje za „kazen" na zdanjb faro postavljen bil. Zdaj pa naenkrat mož zataji svoje prepričanje, katero je poprej vselej visoko čislal. Naenkrat se je pokazal političnega veternjaka in brezznačaj-nika! Gosp. fajmošter pogostuje in se brati zdaj z ljudmi, ki so ga poprej zarad njegovega političnega mišljenja hudo sovražili in zaničevali. Prizanesti je morda nepodučenemu kmetu, če se da zapeljati; ali če fajmoštra Ramor in Pajek za nemškutarskega kandidata glasujeta, je to brezznačajno. Pa ta dva duhovna gospoda, ki Kristusovo ljubezen pridigujeta, si mislita: „0 vvie sllss i«t — die Rache !" in zatajita za svojo maščevalnost — svojo narodnost! Zdaj se jima srce smeje v naaitenem sovraštvu do liberalnih Slovencev, da sta „mladoslovencc" tako navodila. Uže 14 let sem so Pišečaoi za narodnjaka glasovali, zdaj pa jih je zapeljal njihov dušni pastir, da so zatajili svojo mater in prodali svojo politično čast. Hvalevredna zasluga za dušnega pastirja!! Veliko je k temu sramotnemu činu pripomogel pisečki župan, mož brez vsega političnega značaja. Ali se spominjate volilca, ki je leta 1870 edini namesto slov. kandidatu Kosarju — Lenčekn svoj glas dal, da se nebi niti svojemu dobrotniku fajmoštru niti brežkim nemškutarjem zameril? To vam je bil Pisečki župan.
Naj pravnarski „S1. Gospodar" sramotno stvar še tako zavija in zagovarja, značajen Slovenec, naj bo klerikalec ali liberalec, nemškutarju po nobeni ceni svojega glasa dal ne bo. Pričakovali smo, da se bode „S1. Gospodar" od mož Ramor in Pajek sč zaničevanjem obrnil, ker sta svojo slovensko narodnost očitno zatajila, pa varali smo se. „Slov. Gospodar" pozablja, da so „prijatelji federalistične stranke (?) v brež-kem okraji sklenili (?), volitve se zdržati ali k večjemu za LenČeka glasovati, in vzeme omenjena gospoda pod svoj ščit in svojo brambo. „Slov. Gospodar," tudi ti si prišel nže daleč sč svojo „rodoljubnostjo!"
Pri prihodnjih volitvah bomo gledali, da Ramor „et tutti ipianti" za volilne može več voljeni ne bodo, kar ne bo ravno teško delo, a uže zdaj je treba delati, govorili in učiti, kjer se da. „Strela udri iz višine izdajalca domovine!" poje se v pesni.
Domače stvari.
— (O konfiskaciji štev. 194 „Slo-venskega Naroda") objavlja uradna „Laib. Ztg." od 2. sept., da tiskovna sod-uija sodi naš članek o notranjskem kmet skem uporu v Knežaku kot kriv prestopka proti javnemu redu in miru po §. 300 k. z. Pred porotnike pak si drž. pravdništvo članka menda ne upa spraviti, najbrž ker misli, kakor i mi, da bi bili mi enoglasno — oproščeni in tako konfiskacija ne potrjena.
— (Hrvatski „Obzor"), glasilo narodne stranke, pozdravlja narodno slogo, ki se je javila mej nami Slovenci v Ljubljani, da smo se zedinili za narodnega kandidata dr. MoŠe-ta, ter pravi dalje, da mora isto tako „najodrešitije osuditi i žaliti staroslovence, da su kod izbora u Brežicah
glasovali za njemškntara proti narodnjaka. To je najprikornija strast i zaslepljenost, koja se ne da oprostiti ni ničim opravati" pravi „Obzor".
— (S „prvim občnim zbo r o m" s 1 o-vensko-štajerskih učiteljev) — bodo združeni — kakor naznanja odbor „Učit. društva za slov. Štajer" — interesantni izleti v mariborsko okolico, in sicer prvi dan, 21. sept. k sad j ere j ski invinorejski šoli, drugi dan (22. sept.) k novi izgledni Soli v Rodvanju. Več o tem in o zboru poroča 7. Stev. „Slov. učitelja."
— (Iz goriške gimnazije) se nam piše: Matura pismena so je vršila koncem julija, ustna nepričakovano hitro uže 19«, 20. in 22. avgusta. Vseh osmošolcev je bilo 15, mej temi 9 Slovencev, 3 Nemci in 3 Italijani Izpit zrelosti jo delalo 9 in sicer 5 Slovencev 3 Nemci 1 Italijan. Z odliko so napravili 3 (2 Slovenca in 1 Nemec). Padel je eden (Nemec) na celo leto. lzmej Slovencev poj-deta 2 v bogoslovje, 2 v filozofijo in 1 je vojak. Da jih toliko nij mature delalo, je krivo največ semenišče, v katero so sprejmo dijaci brez mature iu še ljubo je rudečim gospodom, da nema jo dijaci maturitetnega izpita, ker jim je pot zaprt iz bogoslovja ven.
— (Iz Ljubljane) se nam piše: Te dni sem prebirajo sicer jako zanimivo Di-mitzevo „Geschichte Krains" našel, da je gosp. pisatelj nedosleden v pisavi sloveuskih krajnih imen. Po mojih mislih bi bilo najboljše, da bi se lastna imena pisala tako kakor se res glase, slovenska slovensko, nemška nemško. G. pisatelj se pa samo deloma drži tega pravila ter piše: Čubar, Kališe, H rosica, Sembije itd., poleg: Golouz, Hruschica (!), Sagnrje, Draschgosche, Tri-bussa (kar niti nemški, nij nego italijanski) Gradiscbe, Slategg, Wirnegg, Otochac (!), Schischka, Podpetsch, Hrenovviz itd. itd. To pomanjkljivost sem tukaj nalašč opomenil, ker ta napaka sicer pridno in vse hvale vredno delo res kazi, in ker sem prepričan, da se je bo g. pisatelj v bodočih zvezkih ogibal, če ga kdo na-njo opozori.
Razne vesti.
* (Cenzura na Ruskem.) Znano je, da mora na Ruskem vsaka knjiga biti od cenzure pregledana, predno sme priti v javnost. Iz poslednjega mesečnega razkaza ruskega cenzorskega urada se vidi, da je na Ruskem od 12. julija do 3. avgusta t. 1. 172 novih knjig na svet pil slo. Iz tujih dežel je bilo cenzuri predloženih 370 knjig in sicer 175 nemških, od katerih je bilo 158 privo-1 jeni h j od 140 francoskih je bilo 132, od 46 angleških 30, od 8 poljskih 4, od 5 Čeških 4 odobrenih. Od marca do julija je 34 raznih novih igrokazov v ruskem jeziku predloženih; 13 se sme brez vsake spremembe, 21 pa z nekimi spremembami predstavljati. Pri nas v Avstriji res nemarno cenzure, zato pa objektivno postopanje, katero je za opozicijonalne časnike še huje od cenzure.
* (L adi j a pogorela.) Od Pctrograda do Uleaborga je 20. pr. m. jadrala Indija, na kateri je bilo kakih 100 potnikov. Naenkrat začne blizu kotla goreti in ogenj se je tako naglo širil, da je kmalu cela ladija bila v plamenu. Prihitela sta dva parobroda na pomoč in rešila, kar se je dalo. Mnogo ljudij pa jc ali v plamenu, ali v morji, kamor so v obupnosti skočili, žalostno končalo.
* (Krimski Tatari.) Nekdanji krimski vladarji, Tartari, kateri so bili 1. 1873. od Potcmkina Rusiji podvrženi, bodo menda
počasi izginili izmej živečih narodov. Nekdaj bogati v lično svilo opravljeni rod je zdaj samo še malo, lačno beraško ljudstvo. Na-mest » v kr&! ih šator' vajo v ciganskih taborili, njihova kamenje hiše iu palače pa se podirajo prah. Mnogi TartSri ?e vsled tega □ Tm o pres- ijtj zh Ikar jc vp< ; ;ua ol a voj:kl a i olln It Njihovi mohamcdanski duhov, a i ,;h najholj nago-vurjaio ii temu jacriclje»auju. A n<* Tuiškeni žive v največji sirom^šeini brez vsake pravu ; podloge. Ru&ka vl~da sknša zabruujc-vali uselk * anje, ker se boji, da ne bi Krim preveč svojega prebivalutv n, <zr"V i 1 in bi tako trpela trui "uja vinoreja in pidelovanjc to ba-a. Pravi Rus pa ic ner.,d na krimjl.em nas- ijuje.
* (Oficir kot tat.) Na Dnuajl se je te dni zgodila velika tatvina, o kateri se po vsem mestu govori. Nfki lejtenant Avgust Raslcr je služil pri ol. ptipolku in svojo opra rilo lutčl v puiko'n uisarnioij kjer je tudi o^la j .l.v>va . rulkovnik jc Bus-leiju p poli • za palio, i j; kakor bi moral, p: 'gledaval ' le. 9.1. avg Bta naznani Bas-ler. da jo zbolel ir. da no mere opravljati •voje službe. Polkovnik že ničesar nij slutil, šc io 31.; m> so so iu,.io g-^Že izplačevali,
gie p(ihc\i..iL h L....'.    Hi......pi^otraiij, kci
jo najde odprto iu prazno. V basi nij bilo 1:8.262 g), v gotovini in 1»!000 gl(t. v obligacijah. Lejtonant Baslei Je gotovo obligacije prodal ter s eolim denarjem v Ameriko pi begnil. K^i jo .-7. avg. Oujci, tatvina pa bo jo šw lc 31. poiivoJeia, jc imel za pobeg dot rj čisa.
* (Umor v norosti.) V Nevvcabtle se je "godilo grozno zlo ; . Židovka Rebeka Lcvis, žena nekega črevljarja, je svojega moža, ko je iz okna gledal, naenkrat z ostrim nožem v vrat Banija. Mož se obrne, jej k sreči nož iz lok izpuli, ga vi že na tla in T .rti k rr» no čelnih u, da rrn r*ne zr.vcŽo. V tem pa jo šla njegova žena s krvavim nožem v roki v hišo soseda z imenom Raven in se v pričo žene in otrok skušala sama umoriti. Žena Ravenova beži po policiji, a ko se vrne, najde sv<ja dva otroka smrtno raujeus. Židovka pa rd jc z n< žem vrat prerezala. Vse kaže, dn je bila zblaznela in v norosti storila te strašne Čine.
Narodne • gospodarske stvari. Letina na Ruskem.
Iz Odese 16. avgusta. Po sedanjih poročilih o žetvi se kaže žitna letina z malimi i/.j - murni povoljna ter presega lansko. Na jugu, ob azovskem morji; v gubernijah: don-skciu, kersonskem, jekaterinosluvakem, kri nisi: m iu v Besarabiji žito prav dobro kaže. Samo v odeeu; okolici so poškodovani ječmen, rež in zimska pSerica. Na jugozahodu je posebno ugodno v kijevski gubemiji, kjer se je zimska pšenica zelo popravila po poslednjem dežji. V Volhiniji je žetev povoljna, ravno tako pričakujejo v Podoliji dosti zimsko pšenice. — Iz vzhodnih dežel našega cesarstva prihajajo po večjem dobra poročila. Žetev oodo izvrstna v gabernijah samarskem. saratovskem in kagauskem, dobro v Nižjem Novgoradu iu Sirnliii.sk«. rn. V ufrkeni guber-niji se pšenica lepo kaže. — Iz sredine carstva SO poročila Jako različna ; dobra žetev se pričakuje v kurikcm gubemiji, dobra v Panzi, Harkova in Vladimiru, srednja v Tsm-boru. V Cenigovskem je zimska pšenica prav lepa, tako tudi v moskovskem guber-niji. Zruad dolge z:_o se je v teh ki«jih setev šele meseca junija končala. V zaho-dnjih provincijali, v Pleskavu, M<Jiilcvu, in Vilni je zimska pšenica precej lep«; obilno žetev pričakujejo v Gorkeni in Čirikovu, slabo v Vitebskem. Od treh baltiških dežel samo Estua povoljno žetev obeta; ua Kurskem pa pr:.v slabo stoji. V poljskih deželah je zimska pšenica trpela od mraza. Letošnja žitna letina je tedaj zavseni povoljna in boljša od lanske,
ki pa je tudi dobra bila. Žitna kupčija pa je mlačna, ker so žitne cene previsoke, lastniki pa se nečejo cen znižati.
Vsem bolnim maZ in jsdmvje brej leha in brex stroškov po izvrstni
Revalesciere in Baru
Vsem trpečim po izvrstni Kevalesciere du Uarry, k .»tuni brca porabe loka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, ifOab, žlezah, na sliznici, v dusnjuku, v ine-i m i-11 m na lemieak, tuberkole, sušico, nadithu, kašelj, naprebai ljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, štlineujo v ušesih, uiedlieo iu bljuvanje krvi tudi i>b času nosečoati, scalno silo, otožnosf, Itt-lilije, reviuatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so VSOU1 lckoui kljubovala:
Spričevalo st. 74.670«
Na Dunaji in. aprila ima. Beden mesecev je sedaj, ko nem bil v dajo* btipnejšeiu položaji. Lil sem bolau na prsih in živcih, tako aa ui od dneva do dneva vidno gino\al iu vsl<-d i d "»I i črisa nijsem mogel se učiti. BliŠal sem o Vaiej ftudovitej Kevalesciere, rabil sein jo iu \'aa morem aagotovlti, da •» čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtne Kevalesciere popolnem zdravega ln okrepćanegu, tako da morem, ne da bi bo tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmi i no Jako dober kup In okUBno zdravilo kot naj-
bulji lek priporočati in ostajem VaS udani
((abl l<-! T c s c h u o r, slulateM javnega višjega trgovinskega učilišta. Spričevalo št. 7;i.(i(5S.
Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala iavratnej moki je uioja seslra, ki ju na nervoznem gla\ubolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 fnntOV na potu k boljsanju. Ob enem si dovolim, Vas uljuduo prositi, da mi na poštuo povzetjo 1 i'uut JŠevaleaetere navadno sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoatovaiy"ein
Nikolaj (I. Kostic. Spričevalo št. 73.704.
Trilep, pošta Ilolešan na Moravskem 7. maja 1873. Ker w\ jc od Vas že davno prejeta Kevalesciere du Barry pošla iu je za mojo želodčno slabost in neprebavljiv ost dobro iu splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro jo mogočo pošljete.
Spoštljivo udani jožetRohacžek, gozdar. Tečiiejši kot uieao, pi'ihruui Kevalesciere pri Mlraicenih ln pri otrocih tokrat uvojo cono za adravua.
V plohaatih pthUoab po pol funta 1 gold. 50 kr., t .'uit. is gold. 5(( kr., 9 funta 4 gold. BO kr., 6 funtov 10 feold,., V2 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revale»ei:re-Hiscuitfln v pušlcah a 2 gold, 00 kr. in 4 (i?oid. 50 kr. — Kovuiosciero-CJuocoiafic v prahu Iu v plošdieal zn. 12 ta» 1 gold. ~>0 kr., 24 tv.a 2 gold. pO kr., 48 taa i gold. fV.) kr., v prahu iu 120 taH 10 gold., im. 888 ta* 20 gold., — za 57t5 taa 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barrv j. Comp. na Ou-r:\Ji, IVallflackgaHse it. 8, v I .j u Ulj .»ni Kd. iiL.hr, v Ui>ft«l«i bratje Oburammuyr, v lu*-l>svi%u Diechtl & Frank, v Celovol P. Birn-bachor, v Louil Lndvig MUllor, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v .VIer»uu J. B StockhauBen, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-karjih in specerijskm trgovcih; tudi razpošilja doaaj-■kahiša na vae kraje po po&tnih uakaznmali ah povzetjih.
2. septembra: fc-.ioja: Eeiuheltor, dr. 1'ongrao iz Trbovelj.
— Danilo Vinko, Buzollo iz Zadra. — Iienieur iz \\rUrtemberga.
Pri Minili : Trojer iz Koko. — Ott, llkaler iz Dunaja.  —  Sveiger it Loza. — Culat iz Gorico
— Florio iz Trsta, — Uonžic, Knesarie iž Zagreba.
— Nirnberg iz 1'ešte. — (Jrolinja Auerapuig iz Polhovega giadea.
Pri Mali«! : Grilc, Complaior iz Gradca. — Ililber iz Toplic. — lloiauor, Sehwarz, Litz, Mojsle vsi iz Dunaja.  —  Baren iz Cenka.  —  Krishahl iz
Budapelte.
Pri /ainiiiO: Aitol iz Kranja. — Ve!u\viini iz Sofijo. — Wendurini iz Vidma. — Farino iz Trsta.
— Kaneer iz Kanižo.
London........109 „ 70
Napol..........                                        8 n 81
C. k. oekini......                         .   — „ —
Srebro.........103 - 85
Lotorijne »rečke.
V Trstu 30. avgusta: 31. 53. 23. 15. f>l.
Listki".
Tod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 'JO do 50 krajcarjev.
Prvih šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru iu sledeči bukvurji:
V Ljubljani: Jane/. Giontini: Jurij Lercher , Igu. pl. Kleinmavr & F. Uamberg; ZeBchko & Till; Otokar Klorr. — V Celovci: J. Leou: E. Liegel. — V Mariboru: „Narodna tiskarna", v Trstu: F. H. Schimpf. — V Gorici: Karel Sonar. — V Celji: Karel Sonar« — V Ptuji: Vil. lilauko. — V Zagrabil: Leopold llartman,
I. zvezek.
Stenofiiallja, sp. dr. liibič. — Životopisjo, sp. h'njr jiož. — Preieriii Prelerin ali 1'reširon, sp. /•V-. Levstik, — Tclrčja iiočenka, novela, Bp. ./. Jurčič. — .N. .u.i. i,iu\ elli, sp. dr. Ribič. — Pismu iz Itusije, sp. dr. CtUstin, — Trštvo z grozdjem na Rnskfin, sp. dr. J. Vodnjak. — (Vgava bode ? sp. J. Oyrinec. — Narodni jezik iu trgovina, spisal L. lla(lcrlai> .      .       .      .       .       Bo> kr.
II. zvezek.
Ivun EraZLUt latelihali.  Izviren roman, tpli J. Jurčič       .      .      .      .      . . 50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skah-c — Na irni zemlji.  Novela, spisal J. 8bttl*o        85 kr.
IV. zvezek.
Lopi dnevi. Spisal Paulus. -■ plaši1. Novela liuski spisal JV. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji n1o\črnskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek    ....   35 kr V. zvezek.
Meta Holdenia« Roman, francoski spisal Viktor
Cfierbuliez, poslovenil Davorin Jlovtnik   .   50 kr.
VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski spisal JI. Riviere, poslovenil Davorin llostmk. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal K. Lahoulaye, poslovenil Davorin Uostnik .....25 kr.
Najnovejše? slovoii»»kc
F. Cimpermanove »Pesni" i
obsegajoče 274 strani mali 8 u
se po «3<> Icr*. dobivajo v sletlečili bukvarnah : v Ljubljani Klcimnayr Si Haniberg, Giontini, KIpit, Lercher, Till, ..Narodna tiskarna11; v Gorici: K. Soeliar; v Colovcu: Ed. Liegel; v Trstu: (1. II. Scliiinpl': v Ptujem: W. Blanke; v Colji: K. Sochar; v Mariboru: „Nurodna tiskarna11. (143—6)
UnnaJBka bor2.a 3. Heptembra.
(Izvirno tolegraiično poročilo.) Knotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 7H Enotni drž. dolg v srobru    .   ,   74   , 80
18tt0 UrL posojilo.....109   , 25
Akcij o narodno banke   .   •     97G   „ —
kr.
Kreditne akcijo    .   ,    ,   . 240 Ildat.lj in za ''.rednidtvo odgovoren: Ivan Semen.
Zoper hudi duh iz ust in lehko
krvaveče zobno meso.
Kor sem rabila auatlierinoto usiuo
votlo, od gospoda c. k. dvornega zobozdravnika <lr. l*oi»i»a in zgubila hudi duh in so jo tudi rahlo, lehko krvavečo zobno meso okolo zob trdno stisnilo in sein zgubila po tem trgajoče bolečino, ne tuorcui več storiti, nego jo najbolje priporočati.
Na D mi aj i.
Ana Kamer, mesto, štev. 7G^.
So dobiva: (55—li)
v Ij|iil»ljitnl pri Petri čič in Pirker-ji
— j o s. K a r i n g e r - j i — A. K r i s p o r -j i — E d n a r d iVl a h r-u      i o r. M e 1 h. S c h iu i t t-u
— E. Hirschitz-u, lekarji; — v Kranjl pri Iii Krispor-ji — Sob. Schaunig-u, lekarji; — v Piiberg-u pri llorbst-u, lo-kaiji;—v Varaždinu pri llalter-ji, lekarji;
— v Rudolfovem pri JJr. Kizzoli-ji, lekarji
— J osofl!ergmaa-u; — v Krškouj pri F o d. Bouicbes-u, lok.; —v Kamniku pri J ahn-u, lekarji;   v  Gorici  pri   P on t on i-j i, lekarji
— J. K.ullor-ji; — v Wartenborg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Do p o-r i s-u, lok.; —JPostOJni pri K u p f o r s c h m i d t-u lekarji; — v Skofjiluki pri 0. Fabiani-ji, le-kaiji; — v Kočevji pri J. Brauno-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K.  illihlwonzol-ji, lokarji; — v Ka-
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
Lastnina in uak „Narodne ti8karneu.