413
Obrtnija.
Petrolej kot kurilo.
Petrolej je na razstavi v Čikagu zaslovel kot kurilo. Vse stroje so kurili le s petrolejem, katerega so dobivali po ceveh naravnost iz vrelca v Indiji. Po skušnjah na razstavi je petrolej cenejši za kurjavo nego premog in daje večjo vročino. Vročina je mnogo jednakomerneja, in tudi ne ostaje nobenega pepela ter ni nobenega dima. Ker ni treba odpravljati pepela je tudi manj ljudi j treba pri strojih.   V Zjedinjenih državah  pripisujejo  skušnjam
v
v Čikagu velik pomen, ker je tukaj bila priložnost za naj-raznovrstnejše poskušnje, ki so se vse dobro obnesle.
V Čikagu so za vse kotle, elevatorje in parne kurilne priprave kurili le petrolej izimši ribiško in vrtnarsko razstavo. 52 parnih kotlov z 21675 konjskimi silami pride v poštev. Sozidali so dvanajst velikih napajališč, katere drže 12500 galon petroleja. Pod temi 52 kotli je 210 pršil za petrolej, katera prše sama petrolej v ogenj, kakor iz kake škropilnice. Zaradi tega je bilo pa potrebno za oskrbovanje kotlov na vsaki straži le 15 mož, dočim bi jih bilo potrebno najmanj 50, da so kurili s premogom. 133 1/2 galone petroleja ravno toliko izda kakor tona premoga. Na dan se je porabilo 60.000 galon petroleja, kar je toliko izdalo, kakor 450 ton najboljšega premoga. Vsak dan bi torej bilo treba 30 vagonov premoga, da niso rabili petroleja, in bi bili morali potem še vsak dan odpeljati deset vagonov pepela in žlindre. Asekurančne družbe so se v Čikagu tudi prepričale, da nevarnost za ogenj ni baš prevelika, ako se rabi petrolej, če je vse prav narejeno.
414
Sicer pa petroleja za kurjavo ne rabijo le v Ameriki, temveč tudi v Rusiji in na Angleškem. Povsod so se poskusi dobro obnesli.
Posebno pripravno na čikaški razstavi je bilo, da so aparati imeli električne zaklopnice, da je nadzorujoči inžener vsak čas le malo pritisnil z nogo, pa so se zaklopnice zaprle in petrolej ni več prihajal na ogenj. Ve-liko večjih tovarn v Cikagu je tudi že začelo kuriti s petrolejem in vse so z vspehi zadovoljne. Tudi v opekarnah že rabijo petrolej in zatrjujejo, da je opeka s petrolejem v dveh dneh prej dovolj žgana in je poleg tega mnogo boljša. S porabo petroleja se pri stroških prihrani za 35 %.
Tudi v Pittsburgu rabijo posebne železne fužine in tovarne petrolej za kurjavo in so z vspehom kaj zadovoljne. Vsled tega je manj pritožeb zaradi saj in dima. Italijanska vlada je poskusila na ladijah uporabljati petrolej za kurivo. S tem dosegla je naglejšo vožnjo. Upajo pa, da se dosežejo še boljši uspehi, ko se nekaj premene stroji, kar je potrebno, če se bode kurilo s petrolejem. Na orovski železnici v Peruu so poskusili tudi rabiti petrolej. Ta železnica ima dva tiru. Na vsakega so dali jedno lokomotivo. Jedno so kurili s petrolejem, drugo s premogom in sta obe vozili vštric z isto hitrostjo. Jedna lokomotiva je parabila na angleško miljo 38*55 funtov petroleja, druga 79*30 funtov premoga.
Gosp. H. K. Lindsav je nedavno v Bostonu v nekem društvu veščakov govoril o kurjavi s petrolejem. Kakor je on dokazoval, jeden inžener lahko sam urejuje ogenj za dvanajst kotlov po 100 konjskih sila. Vročina je jednakomernejša. Zgubi se je ničesa ne, ker ni treba kurišča odpirati, kadar se pridene na ogenj, kakor pri premogu. Petrolej sam teče po posebni pripravi na ogenj.
Gotovo je, da bode petrolej imel velik pomen za kurjavo v bližnji bodočnosti. Povsod petrolej seveda ne bode izpodrinil premoga, ker je dvomljivo, da bi prišel cenejši. V tacih krajih, kakor v Ameriki in pa na Kavkazu pa še v nekaterih drugih krajih Rusije, kjer se bode dal petrolej napeljati v tovarne po ceveh, bode pač prišel mnogo cenejši od premoga. Baš pri kurivu se primeri, da včasih vožnja več stane, kakor blago.