Si. 180 <«lat: 10 L J U J L 9MV CM tmfflcnu pM) V Trstu« v patak, 30. julfla 1926. Posamezna številka 30 stol. Letnik U MJk«. NiroČntns: za 1 mesec L leto L 75.—. v inozemstvo mesečne Jot. — O^iasnlna zs 1 ran prostore ;ovskc in obrtne oglas« 75 rtoi, aa -20» ogltae rtenereih zavodov L 2.— za bcwd» najmanj L 3» EDINOST Uredoiltoo In upravniltvo-. Trsi (3J. ulic S. France*« d'Asalei JO. Te« lefoo 11-57. Dopisi naj m poUfejo izključno aredmfttvu, ogla«, nlde eiacile in denar pa opravmitru. Rokopui ae n. vraćalo. MafiaiiklisoS pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in ti* Tiskarne »EdiooaH> Poduredntttvo v Gorici: trilca dosti« Carducci It 7, L n. — TeldL SL 92^ Glavni in odgovorni urednik: prof. FlUp Peric Zanimive Izjave predsednika Masaryka Pred por dnevi so objavili češki listi poročilo o pogovoru, ki ga je imel predsednik čehoslovaške republike Ma-Baryk s češkim piscem Kariom čapkom. Mnenje, ki ga je izrazil ob tej priliki ta veliki državnik, se je nanašalo na dve važni polji udejstvovanja v javnem življenju — na novinarstvo in na strankarstvo. V naslednjem poda jemo glavne misli predsednika Masaryka brez vsakih pripomb. Kvečjemu bi priporočali naši javnosti, naj jih temeljito premisli in skuša dognati, v koliko so veljavne \Iasarykove misli tudi za naše razmere. Tistim, ki se še spominjajo na naš uvodnik od 21. t. m. pod naslovom «Kako in zakaj naj mladina piše v liste«, bi še priporočali, da primerjajo Maises*ykove misli z našimi izvajanji v onem članku. Predsednik Masaryk je govoril predvsem o čehoslovaške m novinarstvu, toda obenem tudi o srednjeevropskem časopisju sploh. Da ne manjka Masa- .hoditi v političnem pogledu po zemlji! vihar poftomfl Številne nasade ter tmi-j Pnof)ii je m ne v oblakih. Obenem se nauči jočtt poljske pridelke. Odkril j« tudi vsi PARIZ, 29 Sovietsko ooslaniStvo v pravilno in pravifeo presoj drfo sv^ jhis. Skoda j* velikanska. | Parizuje ^uk^^dT^^merl džinski zastrupljen. «Daily Mail» pa objavlja o tej zadevi razne podrobnosti, fta ' RIM, 29. Včeraj )e bila Zaniboniju in jih poslancev in pa tudi višjo državno politika. Oba sva novinarja — je zaključil predsednik svoj pogovor s Karlom Čapkom. Zato končujem z željo, da bi postalo nade časopisje šola demokracije in stvarnosti in pa da bi se navzelo nekoliko Hafvličkovega duha v pogledu časopisne tehnike. Tu je Masaryk omenil odličnega češkega novinarja Hav-lička-Borovskega iz sredine prejšnjega stoletja; borca za osvoboditev čehoslo-vaškega naroda. Kakor znano, je Ma> saryk napisal obširnejši spis o političnem programu tega velikega češkega novinarja. Obtožnica proti tadbonUa 28. ofetetala smrti Hnmterto L Nj. VeL kralj prisostvoval maši-zaduS- niei v Pantheanu DIM729. Ob priliki 26. obletnice smrti kralja Humberta I. se je danes vršila v Pantheonu svečana maša-zadušnica, kateri je prisostvoval Nj. Vel. kralj- Na trgu pred Pantheonom je bil postav- ryku tozadevna potrebna izkušnja in jj^ kordon karabinerjev. avtoriteta, je jasno, zakaj znano je, da je ustanovil koncem preteklega stoletja glasilo realistične stranke «Čas» in da se že več desetletij udejstvuje kot sotrudnik časopisja. Kot tak pozna zelo dobro razmere v čehoslovaškem novinarstvu, a ob času vojne je bil v najtesnejših zvezah tudi z ameriškimi, angleškimi in francoskimi listi, kjer si je mogel ustvariti točno sliko o pomenu, ki ga ima javni tisk za dotične dežele. Po mnenju predsednika Masaryka ima vsak narod svoj tip časopisja. Glede čehoslovaške žurnalistike je nagla-Šal, da ima mnogo političnega smisla, toda ima tudi eno veliko hibo, ki. obstoji v tem, da bolj poučuje in pridiga nego obvešča. Po drugih deželah je glavni cilj časopisja, da čim hitreje obvešča. Ko n. pr. izbruhne kje kak požar, pošljejo listi na lice mesta svoje sotrudnike in fotografe, da morejo nuditi svojim čitateljem natančno sliko dogodka. In mislim — je dodal — da so poplave, povodnji itd. za javnost mnogo važnejše stvari nego pikantnosti izza kulis političnega življenja. Seveda je lažje in komodnejše neprestano strankarsko pridigovanje (Op. ur.: Glej ista izvajanja v našem gori omenjenem članku!), nego bi bilo opazovanje stva^-ri in njih opisovanje v poljudnem slogu. S tem je v zvezi dejstvo, da naši listi radi objavljajo vesti, ki jih prejemajo. Teh vesti ne kontrolirajo in zato so potrebni popravki, iz katerih se rodijo dolge polemike. Doteknili smo se tudi strankarstva — je nadaljeval predsednik Masaryk. To se tiče v znatni meri žurnalistike. To strankarstvo ogroža tudi obveščevalno službo. Ako hoče Človek vedeti, kaj se godi, mora čitati vse liste, a ker tega ne more, se mora zanesti na ta ali oni list in tako se strankarstvo vzdržuje in širi. V nadaljevanju se je predsednik Mar saryk doteknil nekaterih sodobnih vpr ašanj, ki se nanašajo na čehoslo-vaške notranje politične razmere. Na vprašanje, ali ni morda čehoslovaško javno življenje preveč »politizirano, je odgovoril, da deloma je, a deloma pa tudi ne. V svoje vsakodnevno življenje in občevanje vpletamo včasih preveč političnega strankarstva in strankarske interese zanašamo tudi v urade, kamor nikakor ne spadajo. Istotako zanašamo strankarstvo v kulturne, gospodarske in javne posle. Manj političnega strankarstva in več stvarnosti, več spoštovanja za osebne lastnosti, več zanimanja za svoje lastno kopito, — to/ bi našemu življenju samo koristilo. Strankarstvo ni politika, vsekakor ne zdrava in pametna politika. (Op. mr.: Glej prav podobna izvajanja v našem članku!). Na drugi strani pa je Masaryk na-glasil, da politično življenje v političnem pogledu ni zadostno razvito v duhu demokracije. Demokratska politika se mora v našem državljanskem življenju- očitovati v fepodobnem ravnanju, strpnosti in sposobnosti za razpravljanje in ne za prepir in kreganje. Republika bo takšna, kakršna bo veČina državljanov. Vem, da je danes dosti ljudi, ki jim politika preseda, ali vendar ne smejo'državljani obrniti politiki hrbet, zakaj vsakdo je dolžan tudi delati in ne samo govoričiti. Dobra In pametna beseda je tudi delo, toda ono besedičenje in pisarjenje, ki se navadno Imenuje politiziranje, (nji nikako pravo delo. Skrb po vseh občinah in okrajih za stvari, kakor so stanovanjsko vprašanj®, šole, javnft snaga, narodno zdravje, marčno gospodarstvo itd. — to je pravo in pametno politično delo, za katero je poklican pameten in priden človek. (Op ur.: Primerjajte nr.s Vl čim bolj vsestranskemu sodelovanju iz vseh kraljev in slojev!) Zrto visoko cenim fcdrav krajevni patriotizem in pametni regionalizem S tem se naučijo iiudie Točno ob 8. uri zjutraj je prispel v spremstvu pobočnika generala Cittadi-nija kralj. Sprejeli so ga minister Fe-dele, dvorni minister conte Guerrieri, dvorni kaplan mons. Beccaria, prefekt in kvesior. Kralj je pozdravil oblasti ter se nato podal v cerkev, kjer je prisostvoval sveti maSi. Po končani službi! božji je obiskal grobnico kralja Umberta I. in kraljice Margherite. Ob 8.33 je kralj zapustil Pantheon. Rimski guverner sen. Cremonesi je položil ob 10. krasen venec na grob kralja Humberta I. Ob 11. so se podali v Pantheon zastopniki poslanske zbornice in senata. Abesinsld protest pri Družbi narodov radi angleško-italijanskega dogovora. Anglija in Italija sta sklenili ta dogovor brez vednosti Abesinije RIM, 29. Iz Ženeve poročajo, da je njegovim tovarišem v zaporu prečitana obtožnica obtožbene sekcije Zanihani je obtožen nameravanega atentata na on. M us so linija, katerega je hotel izvršiti v Rimu dne 4. novembra. Nadalje je obtožen, da je organiziral akcijske čete, ki bi imele po umoru ministrskega predsednika on. Mussolinija odpraviti sedanji režim ter vzpostaviti v deželi vojaško diktaturo. General Capello, Ducd, Nicoloei, Cal-ligaro, Riva, Celotti in Urcella so obtoženi, da so podpirali žanibonija pri organizaciji nameravanega atentata. Za sanacijo jutosL financ Reorganizacija in rednksija v ministrstvih — Odmevi komitaftksga vpada ,pri Krivi Palanki BEOGRAD, 29. (Izv.) Po daljšem ča*u je danes imel sejo gospodarsko-finan-Čni odbor ministrov. Razpravljali so o ukrepih, ki jih namerava storiti vlada za sanacijo finančne krize v državi. Seja je trajala od 9. do 1. ure popoldne. Po seji so ministra izjavili novinarjem, da so raspravljali o splošnih ukrepih za sanacijo gospodarstva v državi. Zvečer je podal daljše izjave novinarjem finančni minister Pertč. Rekel jim je, da vlada sestavlja veliki načrt za gospodarsko sanacijo. Predvsem predvideva načrt v svrho splošnega Štedenja, reorganizacijo in redukcijo osobja v posameznih ministrstvih. Vlada se nadeja, da bo ta načrt podrobno sestavljen tekom meseca avgusta. O poplavah je rekel finančni minister, da niso napravile tako veliko škodo, kakor se je prvotno mislilo, vendar pa je škoda kljub temu ogromna. Vlada je do sedaj nakazala poplavljen-cem kot prvo pomoč 12 milijonov dinarjev. To pa nikakor ne zadostuje. Oškodovancem je treba priskočiti na iz katerih bi bilo razvidno, da je sam Zinovjev zapleten vanjo. Baje so našli sledove strupa v steklenici vode, ki je bila DžerdŽJttskemu na razpolago, ko je na dan svoje smrti govoril v glavnem odboru komunistični stranke svoj ljuti govor proti njenim notranjim raz-diralcem. Takrat je tudi izrekel, da v ječe ne pridejo samo meščani, temveč da se kaj takšnega zgodi lahko tudi upornim revolucijonarcem. Ko so ga malo potem nesli vsega bolnega domov, je baje vzkliknil: «To je torej konec in oni so izvršili svoj posel!« Umrl je v groznih mukah. «Berlinske Tidende» iz Kopenhagena javlja, da sta bila Zinovjev in bivši finančni poverjenik Sokolnikov radi protivladne zarote aretirana in konfinirana v bližini Moskve. Tajna policija Čeke je baje našla dokumente, da je hotela zarota odstraniti vse sedanje vodje. O vsem tem ni nobenega uradnega potrdila. tajništvo Družbe narodov prejelo od pomoč z mnogo večjimi zneski. TToaii abesinskega regenia-prestotonaslednika daljšo noto, ki se nanaša na italijansko-angleško pogodbo glede Abesinije. Vsebina note abesinskega regenta Rasa Tafarija Makonena se glasi tako-le: Angleška in italijanska vlada sta sklenili dogovor, ki se tiče njih interesov v Abesiniji, brez vsake naše vednosti in brez našega privoljenja. Tega dogovora Abesinija nikakor no more priznavati, zato protestira energično pri Družbi narodov proti takemu postopanju Anglije in Italife. Ko smo bili sprejeti v Družbo narodov, so nam v Ženevi rekli, da so vse članice Družbe narodov enakopravne in da se neodvisnost Abesinije splošno spoštuje. Nikakor pa nam niso izjavili, da smejo nekatere članice Druftbe narodov medsebojno sklepati posebne dogovore ter na ta način vsiljevati svoje stališče kaki tretji članici, katero bi nasprotovalo njenim interesom. RIM, 29. Po mnenju rimskih političnih krogov — tako piše «Corriere della Sera* — predstavlja abesmski protest nepričakovano potezo, katero je smatrati kot uspeh Francije, ki hoče afirmirati svoj vpliv nad etiopskim cesarstvom. Me v severni italUf Toča uničila poljske pridelke brez razsvetljav« — Vihar je, da bo Rdeči križ s svojo nabiralno akcijo v veliki meri pripomogel k zboljšanju položaja v poplavljenih krajih. Ministrski predsednik Uzunović je imel danes daljšo konferenco z demokratskim poslancem Kumanudijem, ki se je pritoževal radi postopanja državnih oblasti v južni Srbiji. Po njegovih izjavah je bfl baje demokratski poslanec Gjukić nekje v južni Srbiji od svojih političnih nasprotnikov težko ranjen. Veliko ogorčenje je zavladalo v Beogradu in v Srbiji sploh radi komitaške-ga vpada pri Krivi Palanki. Javnost očita vladi, da ni napram Bolgarski dovolj energična. Ninčič je danes izjavil, da se glede tega vpada in glede umora novinarja Hadžipopoviča v Bito! j u zbirajo podrobni podatki, ki bodo služili kot podlaga za energične ukrepe proti Bolgarski. Ltnbfl Jovssivtt utrnuo Mm BEOGRAD, 29. (Icv.) Radikalski prvak Ljuba Jovanovič je nevarno obolel. Zdravniki so mu danes izpustili kri. Govori se, da je Jovan o vida zadela kap. MILAN, 29. Včeraj popoldne je sajala silna nevihta. Tramvajski promet je bil prekinjen skoraj eno uro in pol. Ravnotako so morali delavci v industrijskih podjetjih nekoliko časa lista vi ti delo, ker ni deloval električni tok. • COMO, 29. Včeraj okolu 16. ure js divjal nad jezerom Como strašen ciklon, ki je na več krajih povzročil veliko škodo. Razburkani valovi so vr^li parnik «Zara» na skalovito obrežje. Sredi jezera se je potopila neka ribiška ladja. GENOVA, 29. Tudi nad Genovo t« razsajal včeraj ob 21. uri silen orkan. Tramvajski promet je bil prekinjen. Mesto je ostalo v popolni temi nad eno uro, ker ni bilo električnega toka. V kopaliških napravah je vihar racbO več lesenih kabin. TURIN, 29. Včeraj popoldne smo imeli tukaj in v okolici veliko neurje. y vaseh San Maturo, Gassino in Btn-satto je nevihta povzročila neizmerno Škodo. Padala je tudi debela toča ter uničila poljski pridelek. Temperatura je znatno padla. SAVONA, 29. Včerajšnji viharji, ki so izbruhnili okolu 23.30, so povzročili velikansko škodo posebno v dolinah Letimbo, Sansabbia, Teiro in Bormida. Telefonske in brzojavne napeljave je nevihta porušila. Radi pomanjkanja električnega toka je mesto ostalo več Rodlftv mtmk t borili ShtlDl ZAGREB, 29. (hrv^ Danes se je Stje-Ratikć povrnil is Hrvatskega Primorja. V nedeljo bo imel konferenco v RogaČkl Slatini, katere ss udeležijo ministra Pueel) In dr. Krajaš, nadalje Pavle Radit dr. Koftutić, dr. Kežman in več drugih radičevskih prvakov. Spremembe v angleškem rudarskem vodstvu LONDON, 29. Danes se je prvič sestal novi izvrševalni odbor rudarske zveze in proučil poročilo, ki ga poda jutri na delegacijskem posvetu. V sestavi izvrše v al nega odbora so se izvršile važne spremembe, kar pa menda ne bo vplivalo na politiko odbora samega. Poročajo, da bo odbor vztrajal pri svojem sklepu, naj se sprejme posredovalni predlog angleških škofov. Ta predlog je predlagal zopetni povratek na delo in sicer za štiri mesece ob prejšnjih plačilnih pogojih. Ce bi se v tej dobi ne dosegel sporazum, bi odločilo posebno razsodišče. _ Kulturni boj v Mehiki NEW-YORK, 29. Mehikanska cerkvena oblastva so odredila, da po končani službi božji 31. julija v znak protesta vsi duhovniki prevzamejo misijonstvo med Indijanci in se cerkveno življenje osredotoči v Havani na Kubi, kamor je odšel nadškof Caruana. Včeraj je hitelo 5000 mater z otroki v katedralo, da morejo otroci še sprejeti zakrament sv. birme. Od 10. julija je prejelo birmo v tej katedrali 96.000 otrok in je birmo-valo 5 škofov. Zadnja sv. maša se bo brala ob navzočnosti celokupnega prebivalstva. MEHIKO, 29. Proti verski zakon državnega predsednika Callesa, ki stopi v nekaj dneh v veljavo, obsega te glavne točke: Zmanjšanje števila duhovnikov, ki se smejo naseliti v Mehiko; prepoved verskih šol; prepoved prirejanja javnih verskih obredov po neme-hikanskih duhovnikih; prepoved prirejanja javnih verskih obredov izven cerkva; prepoved izdajanja verskega tiska in politično pobarvanih komentarjev oblastnega delovanja; uveljav-Ijenje starega zakona, ki podržavlja cerkveno imetje; zahtevo, da se popftt šejo vsi duhovniki. •Ansaldo Sen Giorgio H> refieo N£W-YORK, 29. Iz Sv. Avguština jav* Ijaijo, da so ameriški parniki našli ita« lijanski parnik «Ansaldo San Giorw gio II.», ki je izginil med viharjem Vf Floridi. Po težkih naporih se je posrečilo prekrcati posadko in privleči parnik, ki je imel zlomljeno krmilo, y .Jacksonville. Nov vztrajnostni letalski rekord LE BOURGET, 29. Včeraj sta dospela iz Moskve kapitan Girier in poročnik Dordillo, potem ko sta preletela 2800' km brez pristanka in sicer z brzino 193' kilometrov na uro. Nemški krediti LONDON, 29. Iz Washingtona poročajo o razglasu trgovskega departe-menta, da je Nemčija, odkar je sprejela Davesov načrt, dobila v inozemstvu kredit v znesku 904 milijonov dolarjev. Več kot polovico kreditov, so dale Združene države Severne Amerike. 4 - Nemški veljaki za Panevropo BERLIN, 29. Društvo za evropski sporazum, ki so ga pred kratkim ustanovili v Nemčiji, je izdalo proglas, ki razširja misel stvarnega sodelovanj al med evropskimi narodi in veli, da je1 treba z novim družabnim redom izvršiti razorožitev, zamenjati vojaška jamstva z nravnimi, uresničiti mirovno misel in slogo s tesnejšimi gospodarskimi stiki med posameznimi evropskimi ljudstvi. Proglas so podpisala razne vplivne osebnosti nemškega znanstva, nemške industrije in politike, med njimi dr. Marx in Stresemann. Nov član vodstva v ruski komunistični" stranki MOSKVA, 29. Za člana političnega vodstva ruske komunistične strank^ je bil imenovan tudi Vorošilov. Pzed trgovinskimi pogajanji med Letsko in Litvansko KOVNO, 29. Sem je prispel letski minister za zunanje zadeve Ulmanis, da se pogovori zaradi trgovinske in ras-sodiščne pogodbe med obema državama. Poljski davčni dohodki VARŠAVA, 29. V prvih dvajsetih dneh meseca julija so davčni dohodki znašali 83 milijonov zlotov in so s tem prekosili dohodke vseh prejšnjih mesecev. Nova delavska stranka na Bolgarskem SOFIJA, 29. Komunistična, socijalno-demokratska in narodno socijalna stranka so se združile v eno samo delavsko stranko, ki prične v nekaj dneh izdajati nov delavski dnevnik. Avstrijska zbornica na počitnicah DUNAJ, 29. Potem ko je odobrilai nove carinske pristojbine, je zbornica zaključila zasedanje za nedoločen čas. DNEVNE VESTI Koiro strlf. totaftn Is žganjo sme! noslfl ali voz ti s seboj brez posebnega Izkazila ? PARIZ, 29. Poljedelski minister je predložil zbornici nakan ski načrt, ki bi podaAjtel do 20. avg. ukinjen je uvozne carine na žtto. Včeraj in danes je sejala finančna zborniška komisija, ki je odobrila z večino glasov vladni gospodarski načrt razen v nekih podrobnostih, o katerih se razprava nadaljuje. Odklonila je proti ven gospodarski predlog socija-listov. Listi poročajo, da bo ministrski svet danes sklepal o osebnih spremembah v reparacij ski komisiji, v visokem komi-sarijatu v Siriji in aagorskem poslaništvu. PARIZ, 29. Poinearš je izjavil, da ne bo mogel zahtevati, naj zbornica še pred počitnicami podpiše londonsko in waahingtonsko pogodbo. PARIZ, 29. Finančna komisija je sprejela na zaključni seji brez vsake spremembe celotni vladni načrt in sicer e 19 glasovi prati 13 In 1 neodda-nerau glasu. _ PARIZ, 29. «New-York Herald* poroča, da je Coolidgs pozval Mellona, naj skrajša počitnice, ker bi se rad z Živimo v bližini meje in zato veljajo tu pri nas v marsikakem oziru posebne odredbe v nekaterih zadevali. Posebno glede carine veljajo pri nas posebne določbe. V bližini pomorskih mest ter v notranjosti zemlje v bližini državnih meja začrtajo carinske finančne oblasti poseben pas ozemlja v širini desetih kilometrov, kjer so v veljavi posebna določila. To so posebno izkusili nekateri kmetje v bližini meje v podbrški okolici grahovske občine, Posamezni kmetje, gospodarji visoko gori pod Poreznom, v S tržišču, Kalu, Bači, Nemškem Ruru in drugod se podajo le poredkoma v dolino , da se preskrbijo z najpotrebnejšimi živili in stvarmi. Kadar kupijo ti naši kmetje sol, jo kupijo za več mesecev hkratu. Zgodilo se jim je pa, da so jih finančni stražniki ustavili na cesti, preiskali ter dobili pri njih več kot 5 kg soli, sicer kupljeno prav pošteno v drž. trafiki, toda ne da bi imeli zato kako posebno izkazilo. Finančni stražniki so tem ljudem odvzeli sol ter jim še naprtili težkih denarnih kazni. To so napravili finančni stražniki ravno v smislu zgoraj navedenih posebnih določil, veljavnih za nadzorovalno obmejno carinsko ozemlje, ki se raztega od meje 10 kilometrov v množina prekaša 5 kg; izven tega pasu ss lahko prevaža sol brez potrdila v množini do 50 kg. Tobak se sme nositi brez potrdila v obmejnem pasu do 2 kg, izven obmejnega pasu do 10 kg. Žganje se sme nositi brez potrdila do 5 litrov. Opozarjamo radi tega še enkrat vse našs kmete, da si pri nakupovanju soli po trafikah dajo vedno izdati potrdilo (bolletto) od trafikanta, ako kupijo več kot 5 kg soli skupaj. Previdnost je vedno na mestu! IZ URADA POLIT. DRUŠTVA .EDINOST. V TRSTU. Josip šajna - Ležeče: Listin ni; napra vite nove. Anton fivab - Dolina: Priditev urad po pojasnila. Franc Keba - Idrija: Pošljemo pismen odgovor. Ivana Kaluža - Narin: Tudi Vam bomo pojasnili v pismu. MedvsšČsk - Kopsr: Pridite v urad. _ Tajništvo. Ameriški turisti v Trstu. Včeraj zjutraj je priplul iz Benetk f naše pristanišče velik prekooceanski parnik «Lapland», na katerem potuje na zabavni vožnji po Sredozemskem in Jadranskem morju večje Število ameriških turi- notranjost. Pri nas sicer še ta nadzoro-!stov- Tek»m dneva so se gostje izkrcali ter vani obmejni carinski pas ni še natanko določen in je Šele sklicana posebna komisija, ki ima določiti, do kam ima ta pas segati, toda v obmejnem ozemlju sluibu-jejo mladi finančni stražniki, ki so Že opravljali finančno službo drugod na francoski in švicarski meji, kjer se meja ni spremenila in kjer je prebivalstvo žs poučeno o posebnih obmejno-iinančnih odredbah. Zahtevali so torej upoštevanje posebnih odredb, čeravno ni še določeno natančno ozemlje, v katerem se bodo izvajale. Da se bodo naši ljudje znali Izogibati v tem oziru denarnih glob ter drugih sitnosti in prepiranja s službujočimi organi, navajamo za danes posebne odredbe za noša jo seli, tobaka in žganja. O priliki hočemo navesti še druge določbe. V obmejnem carinsko nadzorovanem aasa v temi. V imenovanih dolinah si ogledAli mesto. Zvečer je parnik, ki ss je moral radi izredne velikosti zasidrati v odprtem pristanišču, odplul proti Du« brovniku. _ 6LANSTVU UČITELJSKEGA PEVSKEM ZBORA Pozivamo tovariše pevce In pevke, na) se zanesljivo udeležijo pevske vaje za nedeljski koncert. Vaja se bo vršila Jutri, w soboto, ob 1 popoldne. — Polnoštsvilno tu točno 1 — Odbor. TRŽA&KI BLAGOVNI TBO O—s dne 29. t. mu na debelo. Zelenjava: Solata 80—100, paradižniki 30—80, belo zelje 50—100, vrzote 80—100* letošnji krompir 40—60, radič 80—320, fižol v stročju 90—130, fižol za luščenje 110-» 230, fižol zelen mali 100—200, bledes » grah (zadnji) 140—160, buče 60—100, kumare 60—80, špinača 50—80, malancans n. •EDINOST« V Trstu, dne 30. julija 1S26. 150—220, korenje —.—, paprika "(zelena) 650—400, Česen 150—^0, Čebula 40—90. Sadje: Marelice —.—, breskve 150—800, samoti« 80—220, cimbarji 90—130, ronglo 180—210, Cešplje 80—180, fige 140—200, jabolka 65—140, hruške 100—450, jagode —, grozdje 150—600, pomaranče 50— TO L zaboj, limone 14 40 L zaboj. Blaga je bilo na trgu malo. Največ je bilo paradižnika. Sadni trg precej klavrn, razen morda finega sadja, ki je imelo precej povpraševalcev. Sadje, ki spada v razred sliv, še ne uživa do voljnega interesa. Sicer pa tudi ni še dovolj zrelo, da bi se ga moglo za kaj porabiti. Stabilnost krompirja je vedno enaka in mnogo jih gre s trga, kamor so se namenili ponj, praznih radi cen. Narašča povpraševanje po fižolu, katerega treba pred porabo luščiti. Kakor mano, je ta fižol predhodnik novemu očiščenemu fižolu, katerega Trst letno veliko porabi. Cena za ta fižol je še nekoliko visoka. Kupčija srednja. Društvene vesti — TRŽAŠKA EMST. DRUŽBA V TRSTU bo imela uanes v petek ob 7, uri zvečer cdtorcvo sejo v običajnih prostorih. SPOE3T S. D. ADRIA Danes točno ob 8.30 običajni člamski sestanek. Naj nihče ne manjka. Posebno je vabljena četa B, ki igra proti krožku .Arrigo Boito« (I. četa) v nedeljo. Cela prva četa gotovo. Istoiako- haz^nal Prijavljeni plavači in novi, ki imajo veselje, na) se na sestanku javijo komisarju. Iz !riaik@ga življenja Ponesrečen skok na tramvaj 20-letna Frančiška Cante, stanujoča na Vrdeli - Scoglietto št. 2(5, je hotela včeraj zjutraj skočiti v bližini pivovarne Dreher na tramvaj, da bi se popeljala v mesto. Ker se ji je mudilo in ker je zaupala v svojo gibčnost, ni počakala, da bi se tramvaj ustavil, temveč je hotela skočiti nanj, ko je bil še v teku. Toda storila je to tako nerodno, da je padla in pri tem zadobila veliko rano na desni nogi. Dočim je tramvaj nadaljeval svojo pot, — uslužbenec je namreč mislil, da je ženska srečno skočila na voz — je bila Canteva po prvi pomoči zdravnika rešilne postaje, ki so ga mimoidoči poklicali na lice mesta, prepeljana v mestno bolnišnico. Ozdravela bo v treh tednih. Grda prigoda trgovca. Ko se je «3-letni trgovec Italico Sabi-dussi, stanujoč v ulici Tommaso Luciani št. 13, predsinočnjim okoli 22. ure vračal domov, je srečal v bližini svojega stanovanja 49-letnega Artura Brelz, stanujočega v'ulici Media št. 14 .Srečanje pa najbrž ni bilo golo naključje, kajti komaj je Prelz spoznal Sabidussija, je planil nanj ter pričel udrihati po njem s pestmi. Sa-bidussi se je skušal braniti z dežnikom, toda napadalec ga je naposled tako močno lopnil po obrazu, da se je stari trgovec zgrudil na tla. Na njegove klice na pomoč je prihiteli neki miličar, ki je ustavil be-žečega Prelza ter ga izročil dvema orožnikoma postaje v ulici Pasquale Revoltela. Včeraj zjutraj se je Sabidussi podal v mestno bolnišnico ter si dal obvezati krvavo bunko na zgornji ustnici, ozdravljivo v 3 dneh. Prelz je bil po zaslišanju izpuščen na svobodo. Bržkone pa bo moral ob svojem časa dajati pred sodiščem račun o svojem nasilnem dejanju, katerega vzroki niso znani. Nezgoda pri delu. V tovarni strojev pri Sv. Andreju je 55-letnemu težaku Ivanu Zulichu, stanu-jočemu v ulici Tesa št. 63, sinoči padel na desno nogo težak kos železa in mu zasekal globoko, do kosti segajočo rano nad stopalom. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral kakih dvajset dni. Poinorščakova jeza in njegovo pohištvo. Zelo močna je morala biti vinska kapljica, katere se je predsinočnjim nasrkal 30-letni pomorščak Anton Parolin, stanujoč v zagati S. Tecla št. 14. Ko se je okoli 2. ure vrnil domov, se je tako zaletaval in lovil ravnotežje, da mu je bilo vse na poti. Razen tega je bil mož silno slabo razpoložen; Čutil je v sebi veliko nezadovoljnost, ki je kmalu prepipela v divjo jezo. Parolin je dal duška svojim razkačenim čustvom s tem, da je pograbil veliko kladivo ter pričel z njim razbijati ter pohištvo v stanovanju. Ko je razbil in polomil vse, kar se je dalo razbiti, je začel podirati tudi notranje stene. Bogve kdaj bi bil zbesneli pijanec končal svoje opu-stoševalno delo, da ni peklenski hrup privabil ljudi iz sosednih stanovanj, ki so obvestili o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta se je podal zdravnik z dvema postrežnikoma, katerima se je po dolgem prigovarjanju posrečilo pomiriti besneža. strani obtožene (!) in oprostilo Marijo Scarpa. Pa da ne bo Bacichi silila stvari n&prej, je bila obsojena na 900 lir kazni v poravnavo sodnih stroškov. JRadi razialjenja časti In teiesM poškodbe. Cerin Helena (Marija) neznanega očeta, iz Gorice, je spravila pred sodišče Ammi-r&bile Pavla, pok. Frančiška, ker jo je isti pred časom v veži neki hiše v ulici Massimo d'Azsegiio napadel z raznimi neslanostmi in ji na njen odgovor zabrusil v obraz besede, žaljive za žensko. Ker je stvar postala vroča, je isti dvignil celo roko na njo in jo udaril s palico. Šele gospodar bara, ki se nahaja v isti hiši, je prepreCil nadaJjni razvitek scene v veži. Obtoženec je priznal taljenje, a zanikal izjave o telesni poškodbi, nakar je sodišč^ v očigled dejstvu, da nima toži tel jica za slednje nikakili dokazov, obsodilo Ammi-rabile na 300 lir glofce in poravnavo sodnih stroškov « olajšavo pogojnosti. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti POROTNE RAZPRAVE V SOBICI Nadaljuje se razprava proti Lušickemu, obtoženemu radi umora in poskusa umora. * Zas&ašnjsfo se priča. Priča Levpuččefc Ivan opisuje, kako je z Vrabcem takoj po dogodku vstopil v sobo, kjer se je bil izvršil zločin. Videl je Lušickega s prestreljenim očesom ter z revolverjem v ro£i, ležečega na postelji. Nato je zagledal Jelko na tleh m jo dvignil, nesel iz sobe, kjer je izdihnila. Vrabec je bil medtem pri Lušickemu. Ta je vprašal Vrabca po svoji ženi, .katero bi rad še enkrat videl, preden umre, nakar mu je odgovoril Vrabec, da jo je ustrelil. Lušicky nato: «Saj ni mogoče, ko sem pa streljaj na g. Gabrijelčič.» Nadaljnega razgovora priča ni slišala, ker se je bilo nabralo vse polno vaščanov. Priča dr. MedveSček Peter, odvetnik, pripoveduje kot pravdni zastopnik obtoženega Lušickega, kako se je dogovoril s svojo stranko, kako je naznanih odv. Kor-Šiču zahteve Lušickega za slučaj, da opusti še trgovino in trafiko, kako ee je vršil sestanek Gabrijele, Lušickega, odv. Koršiča v njegovi pisarni, kjer je prišlo do burne scene. Lušicki je kratkomalo vse zanikal, kar sta trdila odv. Koršič in Gabrijela glede prvega sestanka, na kar sta ta dva zapustila pisarno. Odvetnik Koršič poroča o dogovoru med Lušickim in Gabrijelo, ki plača prvemu 2000 lir kot o&*kodnino za gostilno, Lu-Šicky zapusti take trgovino in trafiko, kakor hitro ozdravi njegova žena. Zato pa bo Gabrijela izposlovala pri materi, da ne bo treba Lušickemu plačati nikake najemnine. Tedaj sta se stranki v miru in zadovoljni razšli. Sledil je drugi sestanek pri dr. Medveščeku, kjer je Lu£icky na surov način zanikal, kar se je bilo domenilo na prvem sestanku. Pripoveduje, da je napravil Lušicky nanj zelo slab vtis in je priporočal svoji stranki g. Gabrijel-čič, naj se na kak način kolikor mogoče mirnim potom razidejo. Priča Jakopič Jano« pravi, da je bil usodnega večera pri Lušickemu; ki ga je naprosil, naj mu pomaga naslednji dan pri odvažanju pobištva. Pred katastrofo ni opazil na obtožencu nič posebnega. Maršal karabiner Cagnoli pojasnjuje, zakaj se ni priporočala prošnja za obnovitev gostilne, in sicer, ker se je nekoč v gostilni brez dovoljenja plesalo in ker se je izvrševala gostilniška obrt po drugi osebi brez uradnega dovoljenja. V obeh slučajih je bil povod LuŠicky. Tudi od fa-šistovske strani se mu je namignilo, da je Lušicky protifašistovski element. Priča Jermol Franc je igral z Lušickim popoldne pred dogodkom krogle in so spili v štirih tri litre vina in jedli «pršut». Priča Rozalija Kovačič, dekla pri Gabri-jelčičevih, pove, kako ji je Gabrijela pripovedovala, da je Lušicky zaklenil g. Gabrijel čič, ne spominja se, da bi se zakonska Lušicky kraj prepirala med seboj, ni slišala iz sobe, kjer so se zbrali k obračunu, nobenega prepira, in pozneje samo tri strele. Dr. Canoniere, zdravnik v Kanalu, pravi, da je bil pravi vzrok splava pri ženi Lušickega malokrvnost in ne morda razburjenje radi scene med njo ln gospo Gabrijel ČiČ. Takoj po zločinu Je Lušicky v njegovi navzočnosti govoril nekaj o Gabrijeli, toda slovensko. Priča Tozzoli, politični fašistovski tajnik v Kanalu pojasnjuje, da so se v gostilni zbirali prertinarodni elementi, zato se je krčma tudi zaprla. Pohoda, na katerem se je Lušicky pretepel, se priča ni udeležila. Poudarja, da je LuSlckv mnogo dobrega napravil fašistom po vstopu v njihove vrste, zlasti ob volitvah. Njemu se je zdel Lušickv dober, pohleven in spoštljiv. Komisar ca v. Diaz pripoveduje, kako se je informiral pri kanalskih fašistih o Lu-šickem in dobil informacije, da je sodeloval pri društvu v Avčah. Obnovitev koncesije se je dovolila samo pod pogojem, da Gabrijelčič sama izvršuje obrt. Bazprava so preloži. Zdi se, da- se pred soboto nikakor ne more končati. pretiranem pomenu besede, v deželo, ko ljudje v gotovih krajih Brd nimajo niti kaj od edine jedi, katero jedo vsak dan, petek in sve tek. Isto borno in revno, ne zadosti redilno za njih težko hrano, ko beži že z domačih tli tudi Ženska in ne samo moška mladina, ko po gornji soški dolini s strahom gledajo ximi nasproti, ker se boje , da bo radi brezposelnosti in slabe letine podobna »»dnjimA dvema zimama iz svetovne vojne, ko je redki močnik nadom ostoval polento. Vse nafte hranilnice niso prejele zadnje čase več skoro nikakih vlog. Skrb in pomanjkanje lega po deželi, ŽAGA [hitro, posebno za časa, ko živali ne molze- Vaa izmučena in iztrpmčena pride ^J8*^ brejosti. Bolj nevarne se naAa mott« mladina ob sobotah izra- ^^^ beljskega rudnika. Pa si ne da miru. V nedeljo se vrti ves božji popoldan po .plesišču, nedeljo za nedeljo ter 3e vrača vsa trudna v pondeljek v jamo. Denar se zapiva na debelo po gostilnah, zdravje gre k vragu, zaslužek pa tudi. Pri vsem tem pa zasluži največ graje »naše županstvo, ki se za zdravstveni in gmotni dobrobit ljudstva prav nič ne zdravljenje ran na siskih rabimo borovo vaselino. Ako bi bili siski preveč boleči, in bi bili, moEa nemogoča, bi zamogel ži-vinozdravnik pustiti primešati mazilu nekoliko kokaine, kar bi imelo za učinek, da bi bil siszik bolj neobčutljiv in bi bila molža olajšana. Zgodi se tudi, da se cel sisek vname vsled kakega insulta, to je vsled surove molže, vsled udarca sosedne živali, ali pa vsled ffČČ ^^ da ? TOM^jiveJbrigt^ Kako lahko bi si vzelo vzgled tega, da žival na en sisek narodno leže in tezKe vesti. ln so ljudje, ki se jim še hoče nfl£ih vipavskih n ar, ni^mn^IDosamezen sisek nreveF nritisnp- tiMi plesati! Izlet v Masso Lombardo naših vipavskih občin, kjer so premno-1 posamezen sisek preveč pritisne; tudi ga županstva s strogimi, visokimi okruženja z glivicami se zamore si- taksami zatrla plesno norijo m vese- 6fk1 T™Jti' °Pazuieino sledeča znamenja obolelosti: sisek je bolestljiv, bolj rđfcč in bolj topeL Mleka priteka prav malo, ali pi sploh vsahne; vime zateče. Včasih občutimo kot svinčnik debelo stvar v sisku. Kaj BOVEC zgodi pozneje s takim siskom in take Uradniška udobnost |o+tčenim vimenom? Znamenja nabreklo- 0 _ , . , . , t, x i sti vinilna in siska izginevajo počasi, mle- ™ ____„___ _____ _ __ ^ Skoči okno bi stegnil lahko našjko se izgublja v dotični četrti vimcnA, kar trebne stvari, kot ta poučni izlet, ki spada P^^ uradnik roko, brž potem ko pri- ima za posledico, da se dotični del vime- ----------i—— ^l«-- __ r^itrvirioro rv« Vvi ioni™ na prične sušiti. Ozdravljenje nastopi sanic od sebe, toda z itgubo mleka iz enega i^l^difad(rrn>fke i ljačenje! Naj se vsa pri županstvu po- bardo se bo vn&l komcem tega tedna. Žal, / ^ ' , J * razumevania kot ™ da se bo mogio udeleAiti tega ialeia le vec razumevanja Kot pa pn malo naših kmetovalcev, ker ni dovoljeno Tn'ŽVfl^ni-nikako znižanje potnih stroSkov, Marsikateri naših kmetov radi tega prav upravičeno mrmra: Dovoljuje se znižanje za vse mogoče razstave in izlete, za tako po- pravzaprav v okvir žitne bilke, se pa ne P^je kar j era pošto, pa bi lahko že ix-rraore doseči niti najmanjšega popusta, ročil čaka.j očim časopise: «Edinost», Bes škoda1 O cesti v trnovski gosd smo že poročali «Piccolo» itd. Pa Bog vari, da bi on to storil. Naj čakalo ljudje rafe na popoldne, da takrat stori dotičen gib. Po- V najlepšem upanju so jo gradili naši j sebno letovifcčarji-meščani znajo obču-očetje, mnogo so računali nanjo in mno- dovati to prečudovito udobnost našega go žrtvovali zan>o. Pa so se uračunali. Danes je v takem stanju vsa, tja gori do gozdarjeve koče na Čavnu, da je v resni nevarnosti vsakdo zase in za voz in za živino, kadar misli in vozi po njej. Vsa je poštarja. ŠT. MAVER Dopisniku cGoriške straže*. Gosp. dopisnik «Gor. straže» št. 48 piše, razdrapana, razrita od vod? in se prek£ Je <> "grobi neotesanosti* m »na- čuje zdaj na levo zdaj na de^no. Ko so olikanosti« nekega goriškega fanta ki da nekoč vozili po nji majhen voz sena in je ie včlanjen v «cliberaJm» Zvezi Nimamo bil nekdo za vozom, da jTz vrvjo vzdržev^ I ^^ da bi preiskovali, je-li tisti fant res ravnotežje, ga je na nekem takem hrbtnem ^ «neolikan>> m atesam>, kakor ga ' " __ alllrn rr urrntoirl i om no Ho obratu vrv tako potegnila, da ga je vrgla pod cesto. Mož de danes ni prav zdrav. Ob dobri volji vseh bi se ta pot lahko vzdrževala v najlepšem redu. In znova moramo poudariti ono žalostno storijo osebnega korist o lovstva: Oni, ki so to pot največ rabili, so jo najmanj popravljali Čeravno so spadali ravnotako v krog nje ustanoviteljev. In potem so se Se idealnej-šim v obraz smejali. Seveda more ob takem početju najvztrajnejši obupati. Danes je lepo zgrajena pot nerabna, s praznim vozom si skoraj ne upa nibče, ki ni prav sil jen, v goro. Stena ga S* aasola V klavniški ulici (via Macello) so de- si ik a g. dopisnik; ugotavljamo pa, da ni dotični včlanjen v nobenem edinjaškem društvu, pač smo informirani, da je bil do nedavna vpisan v dveh društvih (God-beni krožek in Mladika), ki nista včlanjeni v «liberalni)*, temveč v Prosvetni Zvezi. Ako je pa res «neolikan» in «neotesan», se ima zahvaliti za dobrodejno vzgojo ravno onim gospodom, ki ga sedaj napadajo v «GoriSki stražh*. SV. LUCIJA Ponavljan Je. Opozorili smo te pristojno železniško upravo na nepravilno postopanje izdajatelja listkov na železniški postaji. Toda vse zaman! Zato se pa obračamo na go- siska. Operacija na vimenu, katera bi prinesla morebiti ozdravljenje, se radi nevarnosti okuienja rane po gnjilobnih glivicah, katerih je v hlev\i na milja**det raje opusti. Bolje je gotovo ozdravljenje vimena z izgubo enega siska, ako vimena nič ne zdravimo, kot pa nevarnost operacije z dvomljivim izidom in hudimi komplikacijami. Izguba mleka z enega siska ni pri govedu tako huda stvar, ker se mlečnost v ostalih treh Četrtih vimena po taki izgubi pomnoži. — («Gosp. vestnik») Živinozdravnlk Gerbic Josip. Borz na porodia. Trst, 29. julija. Amsterdam 1240, Belgija 74, Francija 73, London 150.75, New York 31, Španija 475, Švica 595, Atene 35. Berlin 730. Bukurešt 13.75, Praga 92, Ogrska 0.0435, Dunaj 440, Zagreb 54.75. Ura-dna cena zlata 54.75. Vojnoodškodninske obveznice 66.20. Narošslte in šisifta 1 a vri da ki dolini. Vsak teden sli- (vrha stene ovih vrv, na drugem koncu §imo pritožl>e od ljudi, da so morali pla- vrvi so pa sami stali in polagt>ma raz- čaii gfobe, ker jim ni izdal uradnik listka, gihavali steno. Po par sunMh se je pa čeravno so pridii o pravem času, davno stena res posula, a pri tem je tudi zapred prihodom vlaKa na postajo. Znano sula njihovega aotomaa, osemiudvaj- nam je, da se to niti v Gorici in Trstu z setletnega. zidarja Oskarja Kocjančiča, Pometom ne dogaja tako tr i M^Ll ©C: l BERLITZ-SCKODiv,a Tme biinca 21 rouk prevodi v veh jezikih, (i 35 ki se je še motil okrog zida in ni utegnil pravočasno zapustiti nevarnega muBsta. Tovariši so takoj prihiteli in so ga odkopavali, prišli so tudi do njega, a žalosten pogled se jim je nudil. Zeleni križ ga je takoj odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je imel prebito Crepinjo in zlomljeno desno nogo. Med operacijo je revež umrl. Zopet rotne granate Devetletni Hvala Josip, bivajoč v ulici Vaccano pri cerkvi sv. Antona je našel v podrtiji neke hiše ročno granato. Igral se je z njo, dokler se mu ni razpočila v roki in ga ranila po rokah, po obrazu in po levi nogi Mesec dni, t. j. tretjino svojih počitnic se bo moral zdraviti v goriški bolnišnici. pogosto. V NEDELJO POPOLDNE VSI NA VESELICO V VIPOLŽE. KOT NOVOST, ŠE NE POIZKUŠANA V NAŠIH KRAJIH, BO IGRANJE DRAME KAR NA PROSTEM BREZ ODRAI Bolezni na sltklh pri govedi Mlečna žleza, katere produkt mleko igra pri prehrani človeka tako važno ulo-go, je podvržena različnim boleznim. Pomisliti moramo, da je mlečnost goveda že davno potem, ko smo telička odstavili, nekaj nenaravnega. Naravno bi bilo, da bi laktacija — mlečnost trajala samo toliko časa, dokler mladič 6e rabi materino mleko, kot je pri divje živečih živalih. Z vedno molžo pa se mlečna žleza, to je vime goveda, stalno draži in produkt teh dražljajev je mleko Še tja do pozne brejosti. — Ni ni čudnega, da so bolezni na vimenu VOLČJADRAGA Most, ki bo moro najti zdravnika Kdo se ni Se pritoževal Če® žele«- j pri tej nenaravnosti precej pogosta stvar, niški most, ki pelje preko proge, prav j Za danes si hočemo ogledati le nekoliko res ne vemo. Se pa zato nahaja v takem bolezni na siskih goveda. stanju, da ni več daleč tisti čas, ko se bo tal zgodila kaka nesreča. Takrat se Vnetja na koži siskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zamazana staja so ponajvečkrat vzrok takim obole- GOSTILNA v sredini mesta, pripravna za vipavska- m istnska vina, se da v najem. Naslov pri apravniitvu. 1182 BABICA izkušena sprajema noseče. Via Chiorza št. 50, pritličje. 1183 ELIZIR C HINA- Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najbolj&e zdravilo proti želodčnim šibkostim ini *a rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva «c •amo v lekarni Gastellanovioh, Via Giuliani 42, 1173 BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavoboki, pomanjkanju sla »ti. GlykoI je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castelianovich, Trst Via Giuliani 42. 1137 KRO plačuje 765 vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POm Pldzza GartiMldl Z prvo nadstropja Pazit* na natlov! Pazite na naslov! bodo seveda iskali krivci D^zgode mjijem. Drži vime snažno, odstavi telička, Tržaško sodišče Pravdarska strast Včeraj je sedela na zatožni klopi tukajšnjega sodišča Scarpa Marija pok. Alojzija iz Trsta. Citirala jo je na zatožno klop neka Bacichi iz Reke radi razžaljenja Časti z raznimi . trivijalnim!, vulgarnimi izraz. Stvar bi ne bila omembe vredna, ako bi obravnava ne imela na sebi nekoliko zanimivosti. Šlo je na primer najprej za identifikacijo obtoženke, imenovane v obtožnici Ciak Concetta, dočim je ista trdila, da se imenuje Scarpa Marija. Ciak da je njen prejšnji priimek — Concetta pa da ni njeno ime. Omembe vredno je tudi, da ee je taista obravnava vršila že Štirikrat po zahtevi tožiteljice, ki je izjavila že uvodoma, da noče nikake sprave, češ da jo floprog požene z doma, ako odpusti obto-ženki. Slednja se je branila s tem, da je priznala, da je istega dne izgovorila sicer res žaljive besede, ki pa ne soglašajo z v obtožbi omenjenimi in niso bile namenjene tožiteljici, pač pa prisotni priči Chiurco. Štiri priče, od teh dve imenovani s strani tožiteljice, katerih izjave so se zavlekle nad dve uri, so izpovedale vse v dobro obtoženki. Sodišče je potemtakem zavrnilo predlog zastopnika civilne stranke, naj se citira tudi priča Gilda Pipan, stanujoča v via deH'Istria 48, dočim vse navedene stanujejo v isti ulici št. 21, ki t se baie ni predstavila, ker terorizirana s 'istem času, ko stopa beda v pravem, ne- iskre. ▲11 pravilo ali IzfemaT Poročali smo že v «Edinosti» o odredbi goriške kvesture, ki prepoveduje brez izjeme vse plesne zabave. Oni iz Šempaea ter posebno oni iz Renč so pa toliko prosili in prosili, da so .vendarle preprosili policijskega komisarja na kvesturi, da jim je izdal potrebno dovoljenje. O stari šegi in tradiciji so mu govorili, o sv. Ani, ki ne more preiti v Renčali nikdar brez dvodnevnega plesa. — Kot da bi bila sv. Ana zaščitnica «balerinov». — Po stari šegi in tradiciji pa seveda niso bile ne globoko izrezane obleke in tudi ne vsi oni tisočaki zapravljeni v dveh renških nočeh po veseljaških plesalcih. Ves dober namen in resnost odredbe goriške kvesture sta radi popuščanja napram baje tradicijonalnim plesom izginila; kajti kaj ni tradicijonalen ples v goriški okolici in Brdih? Vsaka nedelja v letu, s postom vred, ima svoj tradicijonalni ples! Zato se ljudje začudeno vprašujejo, ali sta bila omenjena dva plesa res izjemi, zadnja, ali pa tvorita pravilo za celo vrsto nadaljnih takih izjem v popuščanju?! Daleč preko deset tisoč se je potrosilo oba dneva na plesu v Renčah, in to v zanemarjenosti tega mostu. Da olajšamo za prihodnjost preiskujočim orga- ako se to zgodi v času dojenja, molži previdno in rabi nekoliko borove vazeline, pa nom to delo, izjavljamo že danes, da je bodo ta kužna vnetja na siskih izginila. ta vse nesreče, ki bodo nastale radij Bradavice na siskib, katere opazujemo slabega stanja mostu krivi deloma do- \ pogostokrat, so zelo neprijetne ker otež-n TvA^oi« 1H -n a koča o molžo. Dokazano je, da se zamorejo ma&L I te bradavice tudi prenesti od goveda do zarja zadostno viSJe železnifike uprave gtyveda potom molže. Kaj naj naredimo s na popravo mostu, deloma pristojni u-pravni železniški urad sam. takim vimenom? Kravo i bradavicami po-molzimo najzadnjo. Zdraviti pričnemo te Delo pri razširjanju proge med Šen-; bradavice takrat, ko krave radi visoke petrom in pa Volčjodra^o napreduje brejosti več ne molzemo. Majhne bradavi-zaenkrot le v boli počasnem tempu. Bo- i namažemo z jodovo tinkturo ali pa z jimo se pa, da bodo prihrumele sedaj,! mazilom, obstoječim iz polovice lesnega J . ^Tj ■ - i k a tram a in polovice špirita. Večje brada- ko so Se VN pridelki na polju m koi^a^moreI,odstraTlitf le živinoidravmk. grozdje in sadje šele zori, večje množice delavcev, ki bi znale napraviti precejšnjo Škodo na polju. Pogostokrat najdemo tudi rane na siskih, ko se živinčeta odrgnejo na ostrih predmetih. Male rane ozdravimo navadno AVTOMOBILSKA ZVEZA IDRIJfUCSflTEC! Vozi avto „HOTEL ĐIDIČ" vsaki pondeljek in vsako soboto zj. ob 7.30 Začne s 1. avgustom. (820) Likar Filip, šofer, Idrija. Krone po 2.40 zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Iriljantf. platin, Mmite zlate ko^ia Albert Povh — urama trski Vla Maulnl 46 766 PODLISTEK J U LES VERNE: m Skrivnostni otok Predvsem pa je bilo treba roparjem preprečiti dohod na planoto Lepega razgleda, ker bi se lotili nasadov in kuretine in bi utegnili povzročiti tara veliko škodo. Na planoto pa se je dalo priti samo ob levem bregu Hvale, zato je bilo dovolj, da so se postavili ob ozkem nabrežju med reko in granitno steno ter branili lisicam skozi. To so vsi takoj uganili, a na povelje Cira Smitha so se podali na imenovano mesto, medtem ko so lisice v temi tekale sem in tja. Cir Smith, Gedeon Spile«, Harbert, Pencroff in Nato so se tako porazmestili, da so tvorili nepremostljivo oviro. Top je tekal z odprtim Žrelom pred naseljenci, a sledil mu je Jup, ki je vihtel močan cepec nad glavo. Noč je bila nenavadno tenma. Samo ob bliskanju puškinih strelov so.videli napadalce, ki jih je bilo kakih sto in katerih oči so se v temi lesketale kakor ognjene «Ne smejo skozi! je vpil Pencroff. InaŠkem vztrajanju. O prvem svitu novega _ . A .. ... . .. - I dneva so se napadalci umaknili proti se- — Saj tudi ne pridejo skozi!« je °dgo-|veru preko mosta^ ki ga je Nab za njimi voril inženir odločno. Nise prišle skozi, dasi so poskušale. Zadnje so ti&čale sprednje in razvil se je hud boj, ki so ga naseljenci izvojevali s samokresi in sekirami. Veliko število lisic je moralo poginiti na tleh, toda tolpa se ni nič manjšala, ampak se je zdelo, da se vrste neprestano dopolnjujejo. Naseljenci so se morali prav od blizu pretepati z živalmi. Na srečo pa ni bilo hudega razen nekaj lahkih ran. Harbert je enkrat z revolverskim strelom oprostil Naba lisice, ki mu je skočila na hrbet kakor tiger. Top se je prav besno boril, po- takoj dvignil. Ko se je zdanilo in se je dalo bojišče razgledati, so naseljenci prešteli okrog petdeset trupel na obali. «A Jup, je vzkliknil Pencroff, kje je Jup?» Jup je izginil. Prijatelj Nab ga je klical; prvič se je zgodilo, da se ni Jup odzval Nabu. Vsi so hiteli iskat Jupa in trepetali ob misli, da ga dobe morda med mrtvimi-Spravili so trupla proč in res so pod velikim kupom lisic našli Jupa. Razbite Čre-pinje živali so pričale, da jih je zadel padal za vrat lisice ter jih davil- Jup je Pinje zivaii so pncaie, aa jin je zuuc* neusmiljeno mahal s palico, da ga niso ; strašni Jupov cepec Ubogi Jup je držal v mogli zadrževati. Seveda je on videl tudi ! roki še vedno ostanek svojega zlomi enc^a v temi, zakaj vedno js bil tam, kjer je bil orožja. Gotovo so ga lisice premagale še e ^ J JW J. •». po tej nezgodi. Globoke rane so mu zevale na prsih. «Se je živ, je vzkliknil Nab ter se sklonil nadenj. — In rešili ga bomo, je pristavil mornar, boj najhujši Tupatem je zakričal s krat-kirn, ostrim krikom, ki je bil pri njem izraz največjega veselja Enkrat si je upal tako daleč naprej, da so ga naseljenci ob svitu revolverskega strela videli obkoljenega po Šestih velikih lisicah, katerim se j« s čudovito hladnokrvnostjo upiral. Končno se js zmaga nagnila na stran naseljencev, toda Sele po dveurnem ju- negovali ga bomo, kakor če bi bil kdo izmed nas bolan!» Zdelo se je, da ga Jup razume, ker položil je svojo glavo na Pencroffovo ramo* kakor da bi ga hotel zahvaliti.