PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	_ _ „
Abb. postale i gruppo “ Lena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 157 (8250)
TRST, sreda, 5. julija 1972
m-Mo-sK. ”55» ,-srg zsnaavg šemi zzs&rrisfjijšžFis iztssst&^t	sat- •
VČERAJ^ V POSLANSKI ZBORNICIIN SENATU
Andreottijeva programska izjava opravičuje sodelovanje z liberalci in izključitev PSI
Ocfoos </o komunistov in fašistov - Andreotti dopušča možnost podpore izven vladne koalicije teze do juž. Tirolcev in niti besedice o Slovencih - Spoštovanje obstoječih sporazumov s SFRJ
USPEH BOJA: MUNICIPALIZACIJA SAP
Vl,J R M' ,4- ~ Andreo,,i i® dan®s predstavil novo desnosredinsko viado parlamentu. Najprej je prečital programsko izjavo nove vlade poslanski zbornici. Med obrazložitvijo programa je prišlo samo do "®kaj kratkih prekinitev, ki pa niso povzročile ostrejših polemik "Mprava o programski izjavi v poslanski zbornici se bo začela JUtr, ob 10. uri. Doslej se je za diskusijo vpisalo 18 poslancev. Prvi 0 spregovoril predsednik socialistične poslanske skupine Bertoldi « njim liberalec Bignardi, nato pa tajnik KPI Berlinguer.
•z poslanske zbornice se je An-
dreotti preselil v palačo Madama, *ier je obrazložil vladni program »enatorjem.
V obširni programski izjavi je Predsednik Andreotti v začetku govoril o vzrokih, ki so privedli najprej do ostavke levosredinske vlade in nato do enobarvne demokri-•tjanske vlade, do predčasnih vo-utev in do sedanje dolge vladne krize po volitvah. V tem delu svo-lega govora, je dal še posebni Poudarek delovanju njegovi prejšnji vladi na področju «javne varnosti«, V boju «proti nasilju«.
Andreotti je nato zagovarjal sestavo sedanje vladne oblike in poudaril, da je njegova stranka skušala z vsemi sredstvi sestaviti ko-abcijo sil, ki bi bila lahko kos YPrašanjem, ki so povzročila pred časne volitve. Kot prvi napor z£ takšno rešitev je Andreotti predlagal sestavo koalicije, ki naj bi za-jela stranke od socialistov do liberalcev. Da ni prišlo do te vlade, Je predsednik dal krivdo socialistom, češ da so se sami izključili.
Glede nove vlade je Andreotti de Jsl: <tVlada, ki jo danes predstavljam parlamentu, želi biti ocenje-°a za to, kar bo znala konkretno narediti, da na najboljši način prispeva k premostitvi težav v drža-'d-» Zato vlada računa na podporo strank, ki jo sestavljajo, in na riiotnost zadevnih parlamentarnih skupin, je poudaril Andreotti. Nato je dejal, da se ne bodo užalili,
Andreotti je včeraj predstavil novo vlado z liberalci poslanski Vzornici in senatu. V programski ■sjavi je predsednik vlade odločno zagovarjal ustanovitev vlade z 'boralci in izključitev socialistov. Andreotti je tudi napovedal, da °o vlada predložila parlamentu, če bo dobila zaupnico, vrsto zagonskih predlogov, ki so bili že n® dnevnem redu prejšnjih vlad, slasti o šolstvu. Poleg tega je za-^ovil tudi zanimanje vlade za toievanje gospodarskih in social-nih problemov. Odnose s sindikati je Andreotti ocenil za koristne. Predsednik vlade je zagotovil spoštovanje obveznosti do nemške Manjšine; ni pa niti z besedico °m®nil Slovencev. Ko je govoril ® Zunanji politiki, je izjavil, da *® odnosi z Jugoslavijo razvijajo ^ iskrenem prijateljskem duhu in spoštovanju obstoječih sporazumov.
Več kot 70.000 ljudi iz vseh rajev Slovenije se je v Zadobrovi s*1"' Ljubljani udeležilo osrednje Proslave dneva borca, na kateri J? 'mel glavni govor Edvard Karali- Od ustanovitve prve slovenske brigade je Kardelj prešel k anašnjemu času ter poudaril .?'°90 mladine pri nadaljnji gra-'*vi socialistične samoupravne družbe.
Predstavniki Severne in Južne °reje so se v tajnih razgovorih °9ovorili, da bodo vložili skupne apore za združitev polotoka v j samo državo. Odobrili so tudi J!! temeljna načela, ki bodo slu-.1 a_ za osnovo bodočih pogajanj. To je seveda le prvi korak, ®t bodo pogajanja po vsej verjet-°sti dolga in težavna. s®dem avtobusnih prog med ®*tom in okolico bo odslej u-Pravljalo občinsko podjetje ACE-AT. Občinski odbor je namreč *? 40 dneh stavke uslužbencev AP In skupni manifestaciji delav-,6v in šoferjev sklenil odvzet! °ncesije Sergasu in municipali-rati SAP. S tem je kronana z spehom dolgoletna borba okolica prebivalstva in prizadetih v* užbencev, ki so vztrajno zahte-ali, naj prevozna služba med me-■ 0m in okolico posluje redno in rezhibno, torej pod okriljem jav-n® uprave.
Slovenski maturanti so včeraj P|sali drugo maturitetno nalogo, J"0 nekajdnevnem premoru pa se odo začeli ustni izpiti. Vpisovale v srednje šole in v industrijsko strokovno šolo traja do 24. 'n*', vpisovanje v osnovne šole Pa se je zaključilo 30. junija. Po ^euradnih podatkih se je v slo-®nsko osnovno šolo vpisalo od a do 30 učencev več kot lani. Na sinočnji občinski seji je žu-P*n Spaccini sporočil, da bodo anes zjutraj preklicali prepoved 'upanja v štirih mestnih kopali-č'h, ne pa ob barkovljanski obali, Za katero upajo, da bo položaj
normaliziran čez teden dni.
če se bodo glasovom vladnih strank za sprejetje nekaterih zakonov pridružili še drugi glasovi. Takoj nato pa je izjavil, da bo sedanja vlada popolnoma zaprta do komunistov in izrazil odpor proti fašizmu. O tem, je dejal Andreotti, ni nobene dvoumnosti. Oboji sta popolnoma izven politično vladnih oblik in morebitnih nujnih sprememb v parlamentarnem sestavu.
«Ostali bomo lahko na našem mestu — je izjavil Andreotti — če nam bo parlament dal zaupnico za kratek ali dolg čas«. Andreotti je začel obravnavati posamezna vpra-
šanja s šolskim vprašanjem, ki je dejal, da je morda najvažnejše. Poudaril je. da se mora šolska reforma nadaljevati skupno s premišljenim delom, da se vrne šoli mir. ki je potreben za njeno nemoteno življenje. Zatem je omenil ukrepe, ki jih namerava vlada sprejeti na šolskem področju. Vlada bo ponovno predložila parlamentu zakon o pravnem stanju učnega in neučnega osebja. Dejal je, da je treba nujno izvesti reformo srednje šole, da je treba ustanoviti zadostno število otroških vrtcev in preurediti osnovno šolo s postopnim uresničenjem celodnevnega pouka. Tudi glede univerze bo vlada čimprej predložila zadevni zakonski osnutek.
K° je govoril o pravosodju, je Andreotti izjavil, da bo vlada ponovno predložila s primernimi popravki, ki so bili dani v parlamentu, dva zakonska osnutka: za-
......."...............................
ZARADI OBNAVLJANJA FAŠISTIČNE STRANKE
Pred parlamentom prošnja za sodni postopek proti misovskemu tajniku
Poslanska zbornica bo morala izdati pravosodnemu ministrstvu pooblastilo, da sproži proces proti Almiranteju
RIM, 4. — Pravosodno ministrstvo je poslalo poslanski zbornici prošnjo za pooblastilo, da sodno postopa proti tajniku MSI Giorgiu Almiranteju zaradi zločina obnavljanja razpuščene fašistične stranke. Sporočilo je dal predsednik poslanske zbornice Pertini na današnji seji v Montecitoriu tik pred začetkom Andreottijeve programske izjave.
Kot je znano, je prošnja za pooblastilo eden zadnjih aktov, ki ga je podpisal milanski generalni pravdnik Bianchi D’Espinosa pred smrtjo. Sodnik je prošnjo podpisal po zaključku sodne preiskave o poskusih obnavljanja fašistične stranke, ki jo je sprožila milanska pro-kura.
Prošnjo bo morala najprej proučiti posebna parlamentarna komisija, ki pa je še niso sestavili. 21
to izreči svoje mnenje, o katerem bo moral odločati parlament.
Zaključen uradni del Castrovega obiska v SZ
MOSKVA, 4. — Kubanski premier Fidel Castro je zaključil uradni del svojega obiska v Sovjetski zvezi z novim razgovorom z Brežnjevom, Kosiginom in Podgomim. Agencija TASS poroča, da so na srečanju v Kremlju poglobili izmenjavo mnenj o nadaljniem razvoju odnosov med Kubo in SZ ter med obema partijama. Castro se bo še nekai časa zadržal v SZ kot turist. Uradno
».»-• —	-....- ------- — poročilo o sovjetsko - kubanskih
članov te komisije bo moralo zašli-1 pogovorih bodo objavili šele ob Ca-šati novofašističnega prvaka in na-1 strovem odhodu iz Sovjetske zveze.
I on o reformi kazenskega zakonika in zakon o ruormi Kazenskega postopka. Poleg (ega bo vlada osvojila reformo uruzinsk.ga prava v obliki združenega osnutka, ki ga je že odobrila poslanska zbornica. Na tem področju je •‘.idreotti napovedal še vrsta dru gih ukrepov.
Posebno pozornost je predsednik vlade posvetil javni varnosti in boju proti nasilju. V tej zvezi je poudaril nujno potrebo po okrepitvi varnostnih sil. Poleg tega je dejal, da bo treba storiti vse za preprečevanje in za zadušitev vsake oblike nasilja z razpustitvijo katerekoli polvojaške formacije in s strogim nadzorovanjem nad crož-«Za Zgornje Poadižje — je poudaril Andreotti — bomo nadaljevali po koristni poti sodelovanja z etničnimi manjšinami, ki je bilo konkretno rešeno med prejšnjo zakonodajno dobo s sprejemom številnih ukrepov, ki jih nameravamo popolnoma uresničiti.
Tudi v pogledu posebnih zakonov, kot je bilo to ob univerz.itetni reformi, bo pozorno upoštevanje manjšin dokazala pot, ki se je že utrdila v notranji politiki«. Pri tem Andreotti nt omenil slovenske manjšine v Italiji, čeprav je bivši predsednik vlade Colombo ob sprejemu enotne slovenske delegacije zagotovil zanimanje vlade za vprašanja, ki so mu bila predocena.
Zelo obširno je predsednik vlade govoril o gospodarskem položaju. Dejal je, da se bo gospodarska in finančna politika razvijala z načrtovanjem tako na deželnem kot na vsedržavnem in evropskem področju. Potem ko je poudaril potrebo po okrepitvi Evropske gospodarske skupnosti je obširno obrazložil vzroke sedanje denarne krize in ponovil ukrepe, ki so jih nedavno sprejeli za zavarovanje vrednosti lire. Andreotti je zagotovil, da so osnovni smotri bodočega načrtovanja polna zaposlitev, zmanjšanje razlik med Jugom in o-stalo Italijo, izboljšanje socialnega in kulturnega življenja, ter zagotovitev italijanskemu gospodarstvu pogojev kompetitivnosti z ostalim svetom. Predsednik vlade je poudaril, da se morajo za uresničitev gospodarskega načrta zavzeti država, deželne uprave, delavci in gospodarski operaterji.
V svoji programski izjavi je Andreotti poudaril, da bo vlada dala prednost kmetijstvu, zdravstvu, politiki prevozov in davčni reformi. Glede sindikatov je izjavil, da so odnosi s sindikati koristni v vzajemnem spoštovanju pristojnosti in odgovornosti vsakega posebej.
Ko je govoril o zunanji politiki, je poudaril, da se bo nova vlada zavzela za mir, za gospodarski in
socialni napredek in za varnost. V tem okviru je poudaril tudi zvestobo atlantski zvezi in udeležbo Italije v združenih narodih.
Med drugim je dejal, «da se odnosi z Jugoslavijo nadaljujejo v pristnem prijateljskem duhu, v spoštovanju obstoječih sporazumov, kar pospešuje velik razvoj gospodarskih in kulturnih izmenjav.« Predsednik vlade je poudaril, da je za Italijo življenjske važnosti gospodarski in socialni razvoj vseh sredozemskih narodov. Zato je izjavil, da Italija meni, da je osnovnega pomena sklicanje «konference za varnost in sodelovanje v Sredozemlju«, takoj ko ho splošni položaj to omogočil. Zatem je poudaril zaskrbljenost za dogodke v Indokim in izrazil željo, da bi prišlo čim-prej do umika ameriških čet in da bi se kmalu obnovila pogajanja v Parizu na osnovi ameriških predlogov.
Prizor z včerajšnje skupne manifestacije tržaških delavcev, ki so stavkali dve uri v znak solidarnosti s stavkajočimi uslužbenci vseh prevoznih podjetij (SAP, ACEGAT, ACNA, Carsica) za municipalizacijo zasebnih koncesij, skm prog Strnjeni nastop tržaškega delavstva in prizadetih prebivalcev je po skoraj 40 dneh nepretrgane stavke šoferjev SAP prisilil pristojne oblasti (občino in deželo), da so odredile prevzem Sergasovih prog v občinsko re-žijo. Tržaški župan Spaccini je namreč sporočil delavcem in občinskim svetovalcem, da je občinski odbor pri-pravil sklep o odvzemu koncesije SAP in prehod 7 avtobusnih prog tega podjetja pod neposredno upravo ACE GAT, ki bo sprejela tudi vseh 110 uslužbencev SAP. Njihov nastop je torej kronan z zmago. Upati je le, da bo sedaj obnovljena v najkrajšem času redna prevozna služba med mestom in okolico
.......................................................................... I«......,..,...,...HM
SLAVNOSTNE PROSLAVE DNEVA BORCA PO VSEJ JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI
70.000 ljudi na proslavi 30. obletnice slovenske partizanske vojske v Zadobrovi
Edvard Kardelj: Par »ižanski boj ni prinesel slovenskemu narodu samo dokončnega jamstva za njegov obstoj m svobodo, marveč tudi trden mir in neodvisnost v skupnosti jugoslovanskih narodov
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 4. — Po vsei Jugoslaviji in tudi po Sloveniji ,.so danes zelo slavnostno proslavili 4. julij, dan borca. Osrednja slovenska proslava je bila v Zadobrovi pri Ljubljani, ki se je ie udeležilo nad 70.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. Ta proslava ie potekala v znamenju 30. obletnice slovenske partizanske vojske. V Zadobrovi so se zbrali številni preživeli pripadniki slovenskih partizanskih brigad, številni mladinci, ki so te dni po vsej Sloveniji obšli najbolj pomembne kraje, kjer so med vojno delovale in se bojevale slovenske partizanske enote. Med številno množico drugih udeležencev so bili tu di gostje iz drugih republik in vsi vidnejši predstavniki slovenskega na rodnoosvobodilnega gibanja.
Udeležence je najprej pozdravil predsednik zveze mladine Slovenije Živko Pregl, ki je tudi prebral pozdravno pismo predsednika Tita.
Eden izmed najvidnejših voditeljev slovenskega osvobodilnega gibanja Edvard Kardelj .je na l.jud
----—V«»	V* ‘»U4UU1J	ua AJUU-
................................HllllIlHIIIIIIIIlIlHIIIIIIIItlinillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII...........................
OBJAVLJENO V SEULU IN P JONE JANCU SKUPNO URADNO POROČILO
Dogovor med Severno in Južno Korejo o pogajanjih za mirno združitev polotoka brez tujih vmešavanj
Sporazum o treh temeljnih načelih združitve - «Vroča linija» med prestolnicama - Prve reakcije: presenečenje in zadovoljstvo
SEUL, 4. — Severna in Južna | nastala med Severom in Jugom.
Koreja sta se med tajnimi razgo- j Obe strani sta se tudi obvezali, so bili maja v Seulu in da se bosta za zmanjšanje napetosti
vori, ki ^ -........- ----------- --
Pjongjangu, dogovorili, da postavita temelje za bodočo združitev v eno samo državo. To je bistvo uradnega poročila, ki so ga objavili istočasno v obeh prestolnicah.
Dogovor so dosegli med obiskom, ki ga je ravnatelj južnokorejske obveščevalne službe Hu-rak Lee opravil v Pjongjangu med 2. in 5. majem, kateremu je sledil obisk podpredsednika severnokorejske vlade Sung-Chul Parka v Seulu od 29. maja do 1. junija.
Uradno poročilo poudarja, da sta obe strani odkrito izmenjali misli ter zabeležili velik napredek v medsebojnem razumevanju zaradi skupne želje, da bi čimprej dosegli mimo združitev domovine. Obe Koreji ste se tudi dogovorili o treh temeljnjih načelih združitve, ki so:
1.	Do združitve bo moralo priti
i osnovi korejskih prizadevanj
brez tujih pritiskov in vmešavanj.
2.	Združitev bo moč doseči z mirnimi sredstvi, ne pa z uporabo sile.
3.	Ker gre za homogen narod, je treba najprej ustvariti veliko nacionalno enotnost ter premostiti razlike v idejah, ideologijah in sistemih.
Predstavniki Severne in Južne Koreje so se tudi dogovorili o vzpostavitvi neposredne »vroče linije« med obema prestolnicama, kar naj bi omogočilo preprečitev vojaških incidentov ter takojšnjo navezavo po-
in za uresničitev vzdušja medsebojnega zaupanja odrekli medsebojnemu obrekovanju ter oboroženim provokacijam. Uradno poročilo govori tudi o razvoju intenzivnih stikov na številnih področjih ter o ustanovitvi koordinacijske komisije z zastopniki obeh držav. Poročilo se zaključuje z zagotovilom, da sta obe strani trdno prepričani, da dogovorjene točke ustrezajo skupnim željam vsega naroda, ki nestrpno pričakuje združitve domovine v najkrajšem času. Zato se obe strani svečano obvezujeta, da bosta vestno izvajali sporazum.
Vest o sporazumu med Severno in Južno Korejo je nemalo presenetila opazovalce, ki niso pričakovali takega razvoja dokodkov glede na veliko napetost, ki že od druge svetovne vojne dalje vlada med obema državama. S porazom Japonske, ki si je lastila suverenost nad polotokom, v drugi svetovni vojni, je bila država, kot je znano, začasno zasedena v pričakovanju bodoče združitve. Severno od 38. vzporednika so se nastanile sovjetske čete, južno pa ameriške. Ker ni prišlo do pričakovanega sovjetsko-ameriškega sporazuma, so ZDA in SZ umaknile svoje oborožene sile ter s tem dejansko potrdile obstoj dveh ločenih držav, od katerih si je vsaka lastila suverenost nad celotnim
ve vojne, ki je trajala od 25. junija 1950 do 27. julija 1953 in ki se je zaključila s potrditvijo obstoječega stanja.
Odnosi med Severom in Jugom so bili v poznejšem obdobju še vedno izredno napeti tudi zaradi številnih obmejnih incidentov. Seul in Pjongjang sta se medsebojno obtoževala, da pripravljata vojaške pustolovščine proti drugemu delu polotoka, šele zadnji dve leti smo zabeležili določeno popuščanje napetosti, ki je dobilo konkreten
izraz v začetku pogajanj pod pokroviteljstvom mednarodnega Rdečega križa o vprašanju ponovne združitve družin, ki jih je ločila razmejitev polotoka. Tako so se v Panmunjomu začela pogajanja med predstavniki Rdečega križa obeh držav, ki so še vedno v teku.
Tako v Seulu kot v Pjongjangu opozarjajo, da je doseženi sporazum le prvi korak k združitvi, za izvedbo katere bodo potrebna še dolga in težavna pogajanja.
I skem zborovanju v voril o zgodovini slovenske vstaje in o poglavitnih nalogah sodobnega časa, ki postavlja zlasti mlademu rodu pomembne naloge pri nadaljnji graditvi socialistične samo upravne družbe.
Edvard Kardelj je dejal, da pomeni povelje glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije sredi julija meseca leta 1942 ob ustanovitvi udarne brigade Toneta Tomšiča in pozneje Gubčeve, Cankarjeve in Šercerjeve brigade izreden prelomni dogodek v razvoju osvobodilne vstaje slovenskega naroda. To je bal hkrati dokaz rastoče moči in sposobnosti partizanskih čet in odredov ter njihovih poveljnikov. Ta boj ni prinesel slovenskemu narodu samo dokončnega jamstva za njegov obstoj in svo bodo, marveč tudi trden mir in ne odvisnost v skupnosti jugoslovan skih narodov. Ta boj je hkrati preobrazil slovensko družbo in zagotovil oblast delovnega človeka, tako da^ so tisti, ki do včeraj niso bili nič, postali vse. V odgovor tistim, ki «skrbe» za usodo slovenskega naroda, je Edvard Kardelj poudaril, da položaj slovenskega naroda ni nikdar v zgodovini bil bolj trden in varen in nikdar ni v zgodovini slovenski narod dosegel takega vsestranskega razvoja, kot po zmagi revolucije. V tei zvezi je Edvard Kardelj omenil, da so vrata v domovino že leta odprta vsem tistim v tujini, ki niso obremenjeni z zločini in ki so pripravljeni sprejeti ustavni sistem in zakone socialistične Jugoslavije in Slovenije. Kar oa zadeva delovanje raznih protirevolucionarnih sil. ie Edvard Kardelj opozoril, da bodo vse sovražne sile še bolj kot v preteklosti izgubile vse bitke v sedanjosti in prihodnosti. Nazadnjaška in protisamoupravna idejna in politična pojmovanja še vedno obstajajo in bodo še obstajala, saj je po besedah Edvarda Kardelja, revolucija stara komaj četrt stoletja. Važno je, kako bodo na njihovo delovanje odgovorile organizirane socialistične sile.
Ko je Edvard Kardelj nato govoril o poskusih, da bi razvrednotili narodnoosvobodilno gibanje, partizansko vojsko in Osvobodilno fronto, kar pomeni, da bi se tiste sile. ki so včeraj doživele poraz
Zadobrovi go-1 spet rade šalile kot gospodar slovenske vstaie venskemu narodu, .ie dejal, da je vsem takim silam in pojavom 21. seja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije napovedala oster boj.
V nadaljevanju je Kardelj razložil pomen ustavnih sprememb v Jugoslaviji. katerih cilj .je, da se samoupravljala čimbolj usposobijo za vplivanje in odločanje o socialistični in samoupravni vsebini vseh odločitev. Zato ie dolžnost borcev in tudi mladega rodu. da se za vzemajo za uresničitev vseh tistih ciljev, ki jih postavljajo ustavne spremembe v gospodarsko - družbenem in političnem življenju dežele. Kot je včeraj imel partizan in pripadnik Osvobodilne fronte dolžnost bojevati se z vsemi drugimi osvobodilnimi silami pod vodstvom komunistične partije za narodno osvoboditev in zmago socialistične revolucije, tako ima danes dolžnost skupno s samoupravljala in mladimi borci delovati za na predek socialističnega samouprav ljan.ja.
Edvard Kardelj je zavrnil mne
n.ie o sporu generacij, rekoč da obstaja samo eden poglavitni spor in to je med revolucijo in protirevolucijo med socialističnim samoupravljanjem in socialističnim tehnokratskim konzervatizmom, med delavskim razredom in tistimi, ki bi hoteli živeti na njegov račun. V tem sporu pa najdemo stare in mlade na obeh straneh. Rod. ki si je v minulih letih izbojeval bitko za uresničitev temeljnih socialističnih in samoupravnih ciljev naše revolucije, je opravil velikansko zgodovinsko delo. Toda delo. ki ga prevzema sedanji rod ni nič manj pomembno, zato mora biti mladina v prvih vrstah, ko gre za njegovo izpolnitev.
V kulturnem delu današnje prireditve v Zadobrovi so nastopili u-glednj slovenski umetniki člani slovenskega narodnega gledališča, sto pevcev partizanskega invalidskega zbora in pevskega zbora «Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, dalje godba milice in folklorna skupina »Tine Rožanc«.
DRAGO KOŠMRLJ
......'""'"i"..................„„„„„„„..
7 OBOJESTRANSKIM ZADOVOLJSTVOM
V Bonnu končan vrh Brandt - Pompidou
Francozi so umaknili predlog, nsj bi konferenco evropske deseterice odložili
BONN, 4 - Konferenca na vrhu institucij Evrope desetih glede kanonske deseterice ho kot kaže »»-n, ....	.j.,... , ,F
govorov o vseh vprašanjih, ki bi I polotokom. Tako je prišlo do krva-
Sicčanjc ničil južuokorejskiin predsednikom (levo) in severnokorejskim namestnikom ministrskega predsednika, ki je bilo konec maja v Seulu. Sliko so objavili šele včeraj skupaj z vestjo o uspešnem poteku pogovorov
evropske deseterice bo, kot kaže, ob predvidenem času in v predvidenem kraju, namreč od 19. do 21. oktobra v Parizu. To je glavni rezultat francosko - zahodnonem-Ških pogovorov, ki so se zaključili danes v Bonnu. Dokončen kraj in datum konference bodo morali sicer določiti zunanji ministri desetih, ko se bodo 19. julija sestali v Bruslju, vendar ni dvomiti, da bodo potrdili vnaprej določen datum glede na to, da je vanj privolila tudi Francija, se pravi edina država, ki je bila doslej za odložitev konference.
Po pogovorih v Bonnu niso objavili uradnega poročila, pač pa sta francoski predsednik Pompidou in zahodnonemški kancler Brandt prebrala časnikarjem krajši izjavi. Oba sta izrazila zadovoljstvo zaradi uspešnega poteka pogovorov: Brandt je dejal, da je šlo za «solidno pripravo evropske konference« Pompidou pa je poudaril, da imata Francija in Zahodna Nemčija »zelo sorodna stališča o vrsti vprašanj«.
Nekaj več o poteku razgovorov sta povedala glasnika obeh vlad. Brandt in Pompidou sta dosegla načelni sporazum bodisi o dnevnem redu kot tudi o proceduri nameravane konference. Kot kaže, je tu prevladalo francosko stališče: na dnevni red naj pride le malo konkretnih vprašanj, medtem ko je treba opustiti kočljiva načelna vprašanja, ki bi otežkočila potek vrha. Tako bodo med drugim verjetno črtali iz dnevnega reda vprašanje
terih so mnenja dokaj deljena (pristojnosti evropskega parlamente in izvršne komisije, ustanovitev političnega tajništva itd.). Skratka »realističen in obetajoč dnevni red«, kot se je izrazil Brandt, in ki naj bo omejen na maloštevilne bistvene točke.
Ključna točka nameravane konference bi morala biti gospodarska m monetarna združitev Bonn in Pariz soglašate, da je treba ohraniti vvashingtonski iri luksemburški sporazum ter čimprej odpraviti sedanje nihanje tečaja nekaterih valut. To bi morali doseči, predvsem glede funta šterlinga, pred 1 januarjem 1973, ko bodo štiri nove države uradno vstopile v KG,S Glede tega vprašanja sta tako Brandt kot Pompidou nekoliko popustila: Zahodna Nemčija ne bo vztrajala pri predlogu skupnega nihania evropskih valut v odnosu do dolarja, medtem ko je Francija sprejela načelo paralelizma med gospodarsko in monetarno združitvijo ter uskladitvijo gospodarskih politik posameznih držav.
Po oceni opazovalcev so se bonski pogovori med Brandtom in Pompidou-,j<m us pesno zaključili, predvsem zaradi pripravljenosti obeh strani, da npstita ob strani načelna vprašanja, gleGe katerih so nasprotja balj ostra. Seveda pa se bodo nerešena vprašan tu ponovno pojavila v nadaljnjem procesu evropskega združevanja, predvsem ko bo govor o odnosih s ZDA.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
S. julija 1972
POMEMBNA ZMAGA ENOTNEGA NASTOPA STAVKAJOČIH, SINDIKATOV IN PREBIVALSTVA
OBČINSKI ODBOR JE VČERAJ NAPO VID AL MUNICIPALIZACIJO A VTOBUSNIH PROG SAP
V kratkem bo ACEGAT sprejela v lastno režijo avtobusne proge C, D, L, M, R, S, T - Kmalu municipalizacija prog za Oreh m Mačkolje - Sporočilo župana sindikalistom in občinskemu svetu
Vztrajnost in odločnost stavkajočih uslužbencev SAP. okoli katerih se je sinoči s splošno stavko zgrnilo skoraj 20 tisoč industrijskih delavcev, je obrodila prve pozitivne rezultate. Še pred napovedano stavko in manifestacijo po mestnih ulicah ie župan Spaccini sklical, malo pred poldnem, občinski odbor, na katerem so pripravili sklep o takojšnji municipaliza-ciii 7 avtobusnih prog. ki jih je imela v koncesiji SAP. To pomeni, da bo občinsko prevozno podjetje ACEGAT v najkrajšem času (računajo. da približno čez dva ah tri tedne), prevzelo v lastno režijo naslednje avtobusne proge: C (Kam-panele - Stara mitnica) D (Ko-lonkovec - Stara mitnica). L (Lo-nier - Oberdankov trg) M (Bar-kovlje - Miramar). R (Rovte - Stara mitnica), S (Oberdankov trg. -sanatorij na Trsteniku) T (Trebče-Ul. Cicerone).
Da je občinski odbor sprejel ta sklep, je župan takoj obvestil sindikaliste, zvečer $a občinske svetovalce na redni seji občinskega sveta. Napovedal je, da bo občinski svet moral o upravnem aktu glasovati na seji v torek. 11. julija. nakar bo po preteku predvidenih 5 dni roka ko morajo biti akti na vpogled, imel sklep izvršilno moč.
Župan Spaccini je na seji občinskega sveta tudi povedal, da bo ACEGAT vzela te avtobusne proge v svojo režijo, osebje podjetja SAP pa sprejela v služijo občinskega avtobusnega podjetja.
Kdaj bodo na teh progah vozili občinski avtobusi? Spaccini ie zagotovil, da se bo to zgodilo takoj, ko bodo nadzorni organi vrnili potrjeni sklep občinskega sveta Spacdni je tudi napovedal, da bo občina v najkrajšem času poskrbela za municipalizacijo nadaljnjih dveh prog. za katere ie izdala koncesijo deželna uprava in je torej «iter» zanjo nekoliko daljši. Gre za progi od Stare mitnice k Orehu in od Stare rritnice v .Mačkolje.
Odprti ostajata še dve vprašanji. Prvo zadeva odškodnino Id jo bo občinska uprava (z deželno podporo) morala izplačati dosedanjemu lastniku prag inž. Sergasu. Le-ta je zahteval, poleg »trgovske vrednosti vpeljanega podjetja*, ki jo je treba še oceniti, 110 milijonov za avtobuse, (te je občina ocenila na 30 milijonov), izplačilo dosedanjih izgub uprave SAP v "vi1 šini 298 milijonov in odškodnino 110 milijonov lir za predčasno municd-palizaci.jo proge A. Glede zadnjih dveh zneskov je občinska uprava ie izjavila, da nista zahtevi zakoniti in da zato ne bo plačala niti lire. Pač pa prepušča uradni oceni sodišča vrednost avtobusov. Za »vpeljanost* bo občina postopala na osnovi obstoječih zakonov in vzela v poštev najugodnejše obdobje Spaccini je nadalje zagotovil, da bo občinska uprava pripravila načrt
ZRELOSTNI IZPITI NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Po včerajšnji drugi pismeni nalogi nekaj dni odmora pred ustnimi izpiti
V prihodnjem šolskem letu vei otrok v slovenskih osnovnih šolah
Z drugo pismeno nalogo se je I ge in ustne izpite, bodo lahko opra-včeraj zaključil prvi del zrelostnih 1 vili zrelostne izpite, ki se bodo
s~1_u zečeli 18. julija in ki so namenjeni za obolele maturante, toda priza-
Mfd včerajšnjo demonstracijo po mestnih ulicah
izpitov na višjih srednjih šolah. Kandidati bodo zdaj imeli nekaj dni odmora, medtem bodo izpitne komisije ocenile njihove pismene naloge, nato pa se bodo začeli ustni izpiti.
Na klasičnem liceju so imeli kandidati za nalogo prevod iz stare grščine v slovenščino, na znanstvenem liceju in učiteljišču nalogo iz matematike, na trgovskem tehniškem zavodu pa nalogo iz trgovin-siva.
Kot smo že poročali, se je za maturo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu prijavilo skupno sto kandidatov s Tržaškega in Goriškega, v Trstu namreč opravljajo vsako leto zrelostne izpite tudi dijaki slovenskega učiteljišča in klasičnega liceja iz Gorice. Kandidati, ki se
deti morajo v teku današnjega dne predložiti predsedniku izpitne komisije zadevno prošnjo s potrdili in dokumenti, ki potrjujejo razloge za njihovo odsotnost na sedanjih zrelostnih izpitih.
Ker zaradi tehničnih ovir nam rti mogoče objaviti besedila vseh nalog, navajamo v izvlečku le nalogo iz matematike na znanstvenem liceju.
Kandidat je moral razrešiti vsaj dve izmed sledečih nalog:
1.	Nastaviti je bilo treba enačbo krožnice z nekaterimi danimi pogoji; nato je bilo treba določiti družino parabol, ki gredo skozi eno krajišče premera.
2.	Na krožnici je bilo treba določiti dve točki, za katera sta bila dana pogoja, Nato je bilo treba iz-
za reorganizacijo javnih prevozov v Trstu ter pri tem poudaril, da .je municipalizacija obstoječih zasebnih prog programska točka nje gove uprave. V samem začetku seje je župan pripisal krivdo za zamudo. s katero je občina poskr bela za municipalizacijo SAP, zavlačevanju pri pogajanjih med u-pravo SAP in občino.
Že popoldne se je vest razvedela v sindikalnih krogih in tovarnah. Med delavstvom fc prevladalo zmerno zadovoljstvo, čeprav ie bilo slišati opazke, da bi občina lahko ukrepala hitreje, saj je okolica bila brez avtobusov mesec dni.
Kot predvideno so zvečer v znak solidarnosti stavkali delavci industrijske stroke, z njimi pa vsi šo ferji in drugi uslužbenci SAP. ACEGAT, ACNA, Carsica in dr. Ob 18. uri so se zbrali na Goldoni jevem trgu in skupaj s potniki (opazili smo velik slovenski transparent «Solidarnost študentov z delavci SAP*) in mladino šli po mestnih ulicah, pred deželno upravo in občino. Tu ie delegacija stavkajočih zahtevala sprejem pri načelnikih svetovalskih skupin (z izjemo predstavnika MSI. ker je desničarski sindikat CISNAL izdal letak. v katerem brani sistem zasebnih koncesij in rovari proti »nacionalizacijam*) in občinskega odbora. Svetovalcem so priporočili, naj podpro sklep o municipaliza-ciji in strogo nadzorujejo, skupaj s sindikati, da bodo roki spoštovani. Občinskemu odborniku prof. Romanu. ki je delegaciji zagotovil, da bo njihove zahteve sporočil pristop nemu odborniku Dušanu Hreščaku pa so stavkajoči priporočili, na-i bi občinska uprava v najhitrejšem času zagotovila reden prevoz na avtobusih ACEGAT.
Množica, ki .je čakala pred občinsko palačo ie do tem razgovoru poročal sindikalist Dario Varin (CGIL). ki je ta enomesečni boj osebno spremljal. Dejal je. da je sklep o municipalizaciji SAP pozen. a vendar pozitiven rezultat
dolgega delavskega boja, ko so se stavkajočim pridružili potniki in drugi delavci. Ne gre za koncesijo občinske uprave ie poudaril. temveč za uspeh našega enotnega nastopa, za prvo zmago, ki jo moramo očuvati in skrbno spremljati v njenem uresničevanju.
»Sedaj ni čas za pretirano veselje: moramo se lotiti širšega vprašanja splošne reforme javnih prevozov*, je nadaljeval Varin in v imenu delavcev, ki so vsilili ta sklep, zahteval, naj pristojne oblasti strogo spoštujejo napovedane roke. kar pomeni, da morajo avtobusi ACEGAT voziti na vseh progah še pred koncem julija.
«Zmagali smo,* je zaključil Varin, «ker se ie v tem boju skovalo trdno zavezništvo med sindikati in mestnim prebivalstvom.*
Danes zjutraj ob 10. uri se bodo na sedežu CISL zbrali stavkajoči delavci SAP. Sklepali bodo o koncu stavke, čeprav ni še iasmo. če bo Sergas takoj obnovil vožnje ali pa, nasprotno, skušal zavlačevati tudi v tem.
Tudi v Miljah bodo kmalu odprli kopališča
V zvezi s sporočilom o ponovnem odprtju nekaterih tržaških kopališč smo se pozanimali pri županu Millu, kako je s tem v Miljah. Dejal nam je, da bodo ustrezno vest sporočili v kratkem, ker manjka v zaporedju analiz še zadnja. Vsekakor, nam je dejal, so dosedanje analize dale pozitivne rezultate, predvsem za področje pri Sv. Roku, iz česar sklepamo, da bo tudi miljski občinski zdravnik v kratkem sporočil ukrep o odprtju tamkajšnjih kopališč.
zaradi resnih vzrokov niso mogli zdaj predstaviti za pismene nalo-
l■lllllllllllllllllllmmllllllllrlllllllllllllHllllllllllllllllllllllll|||||Mlllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||tl|lll|||||||||||||f||lull||||||||||||||||||||||||||||||||l|||l|||l||l||ll,,„l,|
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Ponoven poseg svetovalca Stoke proti razlašievanju naše zemlje
Vprašanje državnega zakona štev. 865 . Toplice v Tržiču . Mednarodni prehod pri Štandrežu - Svetovalec Di Caporiacco (MF) ostane na svojem mestu . Danes nadaljevanje razprave o pomoči kmetijstvu
• Zaradi ureditve cestnega tlaka v Vicolo dell'Ospedale Militare je tržaški župan Spaccini spet dopustil obo-jesmemo vožnjo po ulici od Ul. Fa-bio Severo do Ville Giulie.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiriiiiiiiumiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Od danes dovoljeno kopanje v štirih mestnih kopališčih
Občinski zdravstveni funkcionar je brzojavno sporočil pristaniškemu poveljstvu preklic prepovedi kopanja v kopališčih «Ausonia», «Lan tema», «Stico» in v vojaškem kopališču
Danes zjutraj bo občinski zdravstveni funkcionar poslal pristaniškemu poveljstvu brzojavko, v kateri sporoča, da preklicuje prepoved kopanja v naslednjih tržaških kopališčih: »Ausonia*, »Lantema*, vojaško kopališče in »Stico* pri Mira-maru, kar pomeni, da bodo ta kopališča odprta javnosti.
Vest o tem .je na začetku snoč-nje seje tržaškega občinskega sveta sporočil župan Spaccini, ki je povedal, da je to ponoven dokaz uspešnosti akcije za kloriranje grezničnih odplak in nevtralizacijo bakterij, ki so okuževale morsko vodo tržaškega zaliva. Najnižja »nevarna* meja prisotnosti bakterij »coli* v morski vodi je 100 bakterij na deciliter, medtem ko so z vztrajnimi analizami ugotovili v vodah teh kopališč približno 40 do 50 bakterij »coli* na deciliter, kar pomeni, da ni nevarna za človeka.
Zakaj ta štiri kopališča pri Mi-ramaru in v samem mestu, ne pa tista v Barkovljah? Župan je pojasnil, da je ta kopališča onesnaževal predvsem greznični odtok iz potoka Ključ, ki so ga s kloriranjem nevtralizirali. Morski tokovi in veter sta vplivala na ti dve področji, medtem ko v Barkovljah voda stagnira in jp onesnaži tudi najmanjša odplaka. Vsekakor je občina skrbno posegla tudi na bar-kovljanski obali in upa, da bodo ustrezne analize dokončane v roku enega tedna. To pomeni, je dejal župan, čeprav se je tako previdno izognil kategorični obvezi, da bodo kopališča pri Barkovljah odprta čez teden dni. »Ne vem,* je dejal, »če bomo lahko odprli prav vsa. To bo pokazala analiza bakterij v vodi, vendar vem, da smo to obalo še precej uspešno bonificirali.*
Svet je v nadaljevanju seje odobril več upravnih sklepov in predvsem najem posojil za kritje primanjkljaja prejšnjih dob. Med posojili velja omeniti 287 milijonov lir za utrditev oboka nad potokom pod Ulico Battisti. Predvidoma uli-
ce ne bodo razkrili, pač pa bodo dočnost. Spomin na teh je do sedaj
dela opravili s pomočjo močnih injekcij cementa.
Posojila, ki so zadevala zgolj bilančne postavke, so odobrili svetovalci levosredinske večine, medtem ko so opozicije glasovale proti. Druga pa so odobrili soglasno.
Z glasovi leve sredine so odobrili tudi obračun podjetja ACEGAT za leto 1969, ki ga je predložil pristojni odhomik Hreščak.
S tajnim glasovanjem so svetovalci izvolili tudi občinske predstavnike v raznih mestnih ustanovah. To so: Fausto Faraguna (u-stanova za velesejem), Elio Taffaro (občinska komisija za krajevne davščine), prof. Livio Lonzar (u-stanova za šolski turizem), Murar (konzorcij za pospeševanje raziskav v fizikalnih inštitutih tržaške univerze), Mahan (dobrodelna ustanova «Casali»), De Ferra (teater »Verdi*), Diego Haglich, Giorgio Berto« in Sandro Zenchi (Strokovni zavod za industrijo in obrt), prof. Renato Mezzena (zavod za slepce «Ritfcmeyer»), prof. Giulia de Fo-golari (komisija za umetniške in zgodovinske muzeje), Buffulimi in Valcini (konservatorij »Tartini*). Imenovali so tudi računske preglednike, in sicer svetovalce Slatti-jevo, Fragiacoma in Roncellija.
Na včerajšnji seji je deželni svet obravnaval vrsto vprašanj s področja zdravstva, industrije, trgovine, javnih del in kmetijstva. Prvi del seje je bil namenjen razpravi o raznih vprašanjih, ki so jih predstavniki svetovalskih skupin naslovili na deželni odbor, nato je svet obravnaval vprašanje odstopa svetovalca Di Caporiac-ca (Movimento Friuli), zadnji del seje pa so posvetili vprašanju novih deželnih prispevkov za kmetijstvo.
Med vprašanji s področja zdravstva naj omenimo problem nekdanjih »rimskih* toplic pri Tržiču. Odbornik za zdravstvo Devetag je na ustrezno vprašanje svetovalcev Zorzenon in Bergo-mas (KPI) pojasnil, da je njegovo odborništvo aprila letos prejelo obvestilo, da je neki zasebnik začel preučevati področje v neposredni bližini nekdanjih toplic:, in^tp na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga je izdalo vodstvo tržaškega rudarskega okoliša. Kolikor bi zasebnik želel spremeniti to dovoljenje v «koncesijo*, bi moral nasloviti ustrezno prošnjo na deželno odborništvo za industrijo in trgovino, ki je pristojno za to področje. Pri tem pa bo deželna uprava upošt" vala namen tržiške občine, je dejal Devetag, da sama uresniči pobudo o ponovni ureditvi toplic, kakor je v njenem namenu.
Odbornik za industrijo in trgovino Dulci je na ustrezno vprašanje komunističnih svetovalcev Zorzenona in Bergomasa načel vprašanje novega mejnega prehoda pri štandrežu na Goriškem. Po nekaterih vesteh naj bi se namreč italijanski partner obotavljal glede izdaje ustreznega dovoljenja, in sicer Iz razlogov, ki so morda povezani z vojaškimi služnostmi ali z gledišči Atlantske zveze (NA TO). Dulci je dejal, da so pristojne jugoslovanske oblasti pripravljene na podpis dogovora, kakor se na naši strani tudi deželna uprava ogreva za ureditev novega prehoda, do konkretnega posega pa doslej ni moglo priti, ker občinska uprava v Gorici zavlačuje delo v zvezi z variantami, ki naj se po sklepu pristojnih deželnih organov vnesejo v splošen regulacijski načrt goriške občine.
Predstavnik Slovenske skupnosti dr. D. Štoka je pred časom naslovil na deželnega odbornika za javna dela interpelacijo v zvezi z razlaščevanjem slovenske zemlje v goriški in sovo-denjski občini. Včeraj je Štoka utemeljil interpelanco in dejal, da se razlaščevanja po državnem zakonu št. 865 iz lanskega leta lahko opravljajo le za gradnjo ljudskih hiš in ne morda tudi za javna dela, kot so ceste, tovorna postajališča ob meji, in podobna. Konkretno gre za razlaščevanja v štandrežu (postajališče), So-vodnjah (avto cesta) in Fernetičih (postajališče), ki prizadevajo predvsem slovenske domačine. Poleg tega so po omenjenem zakonu določene smešno nizke odškodnine. Slovenska skupnost, je dejal svetovalec Štoka, je načelno proti vsakemu razlaščeva-
imiiiiiiiiHimniiiiiiiiiiimiiimiiiiiimimifmiiiimiiuuiiniMfiiiiiiiiuiiiiiimimiiimimiHHmmininii,,,,
PO PODATKIH MEJNE POLICIJE
Mednarodni promet v juniju znatno večji od lanskega
Promet s prepustnicami pa se je nekoliko skrčil
označevala nagrobna plošča na pro-seškem pokopališču, na kateri so vklesana imena padlih. V nedeljo pa bodo končno odkrili spomenik padlim domačinom, ki so darovali za svoj narod kar človek najbolj ljubi — življenje.
V zvezi z nedeljskim odkritjem je pripravljalni odbor sklical za danes zvečer ob 21. uri v prostorih PD Prosek - Kontovel (Soščeva hiša) množični sestanek. Brez dvoma bo ta sestanek izredno važen, saj ima pripravljalni odbor še nekaj nerešenih problemov. Govor bo tudi o celotnem programu. Zato Qripravljalni odbor priporoča vaščanom, da se množično udeležijo tega sestanka, kjer bodo lahko izrekli tudi svoje predloge in dobili vsa navodila in pojasnila.
B. R.
nju, ki ni gospodarsko in socialno u-temeljeno, in še zlasti, če ni zanj predvidena pravična odškodnina. Slovenska skupnost je z namenom, da bi omilila škodo, ki jo razlaščevanje v razne namene povzroča domačinom v tržaški in goriški pokrajini, vložila poseben zakonski predlog (št. 303), mimo tega pa formalno vabi deželni odbor, naj prekine z razla-ščevanji do trenutka, ko se bo ustavno sodišče izreklo o zakonitosti državnega zakona štev. 865. Odbornik Masutto je v svojem odgovoru Štoki dejal, da so javne uprave dolžne spoštovati zakon štev. 865 tako glede razlaščevalnega postopka kakor tudi glede določanja odškodnin. Državno podjetje za ceste ANAS se je posebej pozanimalo pri pristojnih držav, nih organih o tem, ali velja zakon štev. 865 tudi za razlastitve v zvezi z gradnjo novih cest. Odgovora iz Rima še ni, med tem časom pa so deželni organi sklenili preiti na začasno zasedbo potrebnih zemljišč in še to, je zaključil odbornik, le žadnji trenutek pred začetkom ustreznih del.
V drugi točki dnevnega reda je deželni svet obravnaval odstop svetovalca Furlanskega gibanja Di Ca-poriacca. Svetovalec, ki je pred kratkim izstopil iz »gibanja*, je formalno vmil mandat predsedniku deželnega sveta, na podlagi pravilnika o poslovanju deželnega sveta pa je prof. Ri-bezzi včeraj povabil njegove člane,
naj glasujejo o tem, ali naj se Di Caporiaccov odstop z mesta deželnega svetovalca sprejme ali ne. Vsi prisotni svetovalci so glasovali za to, da Di Caporiacco ostane na svojem mestu, le pripadniki KPI in PSIUP so se vzdržali. Di Caporiacco je nato pismeno izjavil, da z včerajšnjim dnem vstopa v «mešano skupino svetovalcev*, to je v skupino, v kateri so zbrani svetovalci, katerih svetovalske skupine štejejo po manj kakor tri člane. Praktično je bil v »mešani grupi* doslej le edini predstavnik Slovenske skupnosti, zdaj je vanjo vstopil Di Caporiacco, ker pa sta v deželnem svetu le še dva predstavnika Furlanskega gibanja, preideta zdaj avtomatično v «mešano skupino* tudi ta dva. (V tej zvezi naj omenimo, da je člen 23 notranjega pravilnika predvideval, da je možno sestaviti svetovalsko skupino tudi z manj kot tremi člani, če gre za pripadnike slovenske manjšine, vendar pa je ustavno sodišče zavrnilo to mpžP.pst,^ češ da je za probleme manjšine pristojna le država).
Na koncu je deželni svet začel razpravo o zakonskem načrtu, ki se nanaša na ponovno finansiranje člena 16 državnega zakona štev. 910 z dne 27. oktobra 1966. Včeraj so o tem vprašanju spregovorili svetovalci Cogo in De Biasio (KD), Bertoli (P LI), Puppini (MF) in Bettoli (PSIUP). Razprava se bo nadaljevala danes.
iiiiiiiiiiiitiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiimiiiiiiuuaiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiHi
Bencin po kriškem trgu
Na mejnih prehodih v tržaški pokrajini se je mednarodni promet v preteklem juniju ponovno povečal v primerjavi s prometom v juniju 1971, osebni promet s prepustnico pa se je nasprotno nekoliko skrčil.
S potnim listom je namreč po podatkih, ki jih je zbrala obmejna policija, stopilo čez mejo 2,952.741
DANES ZVEČER NA PROSEKU
Množični sestanek o odkritju spomenika
Kot smo že poročali, bo v nedeljo zjutraj na Proseku odkritje spomenika padbm partizanom v
v NOB. Po petih letih dela se b« ________ __
uresničila zamisel pripravljalnega ijudi7 od "tega” 1,654.77? Ralijanskih odbora.da bojmel tudi Prosek državljanov in 1,297.964 tujcev. V
juniju lanskega leta so našteli 1,469.984 italijanskih državljanov in 1,443.809 tujcev, ali skupno 2 mil. po vojni čutila potreba po spomeni- 913.793 ljudi. Med tujci so letos za-ku, saj je bilo mnogo proseških j beležili 915.003 Jugoslovane, 107.112 232.855 in fantov, ki so padli m boljšo bo- I Nemcev. 61.355 Avstrijcev. M. 106 staja) 3.91
spomenik, za katerega so vsi vašča ni prispevali.
Na Proseku se je namreč takoj
Angležev, 35.541 Francozov, 6.948 Grkov, 16.621 Švicarjev, 25.151 A-meričanov, itd.
V maloobmejnem prometu pa je v juniju stopilo na sosedna področja 1,834.117 ljudi, od tega 1 mil. 834.117 italijanskih in 620.253 jugoslovanskih državljanov, medtem ko so jih v lanskem juniju našteli skupno 2,742.299, od tega 1,992.956 italijanskih in 749.343 jugoslovanskih državljanov. Promet na posameznih mejnih prehodih pa je bil v preteklem mesecu naslednji: Fernetiči 427.271, Pesek 243.0577, Škofije 576.995, Lazaret 404.935, Repentabor 125.415, Lipica 189.775, Plavje Opčine (železniška po-3.939 prehodov.
raziti neko funkcijo v odvisnosti od dane premenljivke.
3.	Preučiti je bilo treba trigonometrične funkcije.
4.	Določiti je bilo treba višino krogli očrtanega stožca, ki ima najmanjšo prostornino in dokazati, da ima tudi najmanjšo površino.
Omenimo naj še, da 24. julija zapade rok za vpisovanje na srednje šole in na industrijsko strokovno šolo.
Vpisovanje v osnovne šole se je zaključilo 30. junija, vendar nimamo še dokončnih podatkov. Po neuradnih vesteh je za prihodnje šolsko leto vpisanih v slovenske osnovne šole na Tržaškem od 25 do 30 otrok več kot v lanskem šolskem letu. To je razveseljivo dej-sto in dokazuje ne samo narodno zavednost slovenskih staršev, ampak tudi njihovo zaupanje v slovensko šolo in skrb za pravilno vzgojo otrok.
Včeraj se je pričel v miramar-skem centru za teoretsko fiziko prvi tečaj višje matematike. Udeležuje se ga 250 znanstvenikov iz 57 držav. Tečaj, ki ga je organiziral UNESCO, daje možnost matematikom nerazvitih držav, da se seznanijo z najnovejšimi dosežki na tem polju. Tečaj se bo zaključil 25. avgusta.
Včeraj je na tržaški univerzi z odliko promoviral za doktorja ekonomskih ved
PAVEL COLJA Za uspeh mu iskreno česti tajo sorodniki m P "‘jalelji
Šolske vesti
Včeraj, je promoviral na tržaški univerzi za doktorja ekonomije
PAVEL COLJA Prosvetno društvo «Kraški dom» Repentabor mu iskreno čestita.
Čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
Poplava bencina predvčerajšnjim v središču Križa: približno ob 17. uri je privozila proti trgu velika avtocisteroa petrolejskega podjetja AGIP. Ko je voznik zavil na trg pred cerkvijo, je bok cisterne ob-drsal zid hiše, kjer .je tobakama. Iz razpoke, ki je nastala v pločevini, je takoj začel teči bendn. Ker je dsterna prevažala več tisoč litrov vnetljive tekočine in je torej bila nevarnost požara zelo velika, so na kraj dospeli gasild z Opčin z dvema brizgalkama in so začeli izpirati tla. Tako so preprečili, da bi se bendn vžgal. Delo gasilcev je trajalo skoro do 20. ure. Na sliki gasilec izpira tlak kriškega trga pred cerkvijo.
Tiskovna konferenca o celovškem sejmu
Danes ob 11. uri bo v prostorih Časnikarskega krožka na Korzu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki 21. mednarodnega lesnega sejma v Celovcu prikazali tukajšnjim časnikarjem glavne značilnosti letošnje prireditve. Predstavništvo bo vodil ravnatelj dr. Kleindienst.
Na letošnjem mednarodnem sejmu v Celovcu, ki bo od 12. do 20. avgusta, bo sodelovalo 1.600 raz stavljalcev is 30 držav.
Pek In mlad težak
ranjena na delu
Včeraj zgodaj zjutraj se je ponesrečil na delu 53-letni pek Renato Trevisan iz Ul. della Guardia 52. Pri delu v pekarni »Centrale* v Ul. Roma 28, last Alda Galop-pina, točneje pri vlaganju testa v stroj za obdelavo, mu je ostala leva roka v stroju, ki se je začel vrteti.
Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer so mu ugotovili poleg zmečkanih štirih prstov tudi poškodbe kosti in kit. Zdraviti se bo maral vsaj 40 dni.
Kmalu po 11. uri pa se je ponesrečil 22-letni Dario Fracella iz Ul. Gasser 6. Močno se je udaril po desnem komolcu, si odrsal kožo na obeh rokah in se potolkel po kolenih. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. Zdravnikom, ki so mu ugotovili poškodbe in izrekli prognozo okrevanja v 20 dneh, je dejal, da se je ponesrečil pri delu v Ul. Valmaura 1. Pri nakladanju težkih zabojev na tovornjak je padel nanj večji kos pločevine.
• V teh dneh bodo v Vicolo del Castagneto namestili nove luči. Zato je župan Spaccini prepovedal ustavljanje motornih vozil v tej ulici vsak delavnik od 7. do 18. ure, dokler ne bodo dela dokončana. Predvidevajo, da bodo dela trajala štirideset dni
Razna obvestila
Partizanska zveza Križ vabi na iz-et °b p.riblM, Wdsebojnega srečanja
med partizani Pazina in Križa, ki bo dne 30. 7. 1972 v Pazinu. Vpisovanje v Ljudskem domu in v trafiki pri Zorotu.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. julija CIRIL in METOD
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 2U.57 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.16
Jutri, ČETRTEK, 6. julija
DUŠICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,9, najnižja 18,6, ob 19. uri 25,3, zračni tlak 1013,9, pada, veter 6 km na uro, vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2., 3. in 4. julija se je v Trstu rodilo 32 otrok, umrlo pa je 31 oseb.
UMRLI SO: 88-letni Teodoro Robba, 80-letni Paolo Sartoretto, 71-letna A-malia Adamich por. Cotič, 57-letna Maria Bari por. Guglia, 64-letni Do-menico Fasolato, 64-letni Egidio Ko-niedic, 44-letni Angelo Olio, 70-letni Giorgio Poropat, 87-letna Giuseppina Ogrin vd. Rondi, 62-letna Libera De-lise por. Deste, 62-letni Vladimiro Simonit, 82-letna Teresa Tenente vd Senizza, 74-letna Iolanda Carnelli, 79-letni Carlo Stradiot, 61-letna Albina Cok vd. Cok, 65-letni Guido Ruggier, 58-letni Giuliano Girardelli, 2 dni star Giulio Santoro, 38-letni Claudio Hrovatin, 59-letni Angelo Ojo, 75-letna Rosa Rapisarda, 55-letni Mario Ciac-chi, 58-letna Maria Pipan por. Lorenzi, 89-letna Caterina Coen vd. Zweig, 70-letni Rocco Scrivanich, 73-letna Lu-cia Ctoros vd. Zebeo, 79-letni Giuseppe Ottochian, 52-letna Libera Pressi por. Sferza, 82-letni Francesco Kobal, 70-letna Olga Košir vd. Visconti in 66-letni Lino Sticotti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piaye 2; SanfAnna. Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
STRAIN Dolina št. 40
tel. 228116
Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob petkih zaprta.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »Franče Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik* — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejem* tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
EMEOSIHHM
POLITEAMA ROSSETTI
«Harkness Ballet of New York» bo nastopil od danes do petka, 7. julija v Politeama Rossetti. Spored bo obsegal Strawinskega »Ognjenega ptiča* I na koreografijo Briana Macdonalda, J Gurstovo «Percussion for six» (ko- 1 reografija Vicenta Nobrada) in Cre- I stonovo «Time out of mind* na koreo- I grafi jo Briana Macdonalda. Vstopnice so na razpolago v Pasaži Protti in pred predstavo pri gledališki blagajni, f
Razstave
j Y	bo*‘l v Kopru razstava
del Mihe Maleša.
V Gradežu, Drev. Europa unita 26 razstavlja «Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian, Tomasin).
Kino
MIRAMARSKI PARK. »Luči In zvoki* ob 21.30 »Der Kaisertraum von Mi-ramare*. v nemščini; ob 22.45 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Cene nespremenjene.
Nazionale 16.15 «Riprendiamoci forte Alamo*. Peter Ustinov in Pamela Tiffin. Barvni film.
Fenice 16.00—22.10 »Dieci incredibili giorni*. Barvni film. Anthony Per-kins, Michel Piccoli, Marlene Jobert in O. Welles.
Eden 16.00 «Decameron n. 3* (Le piu belle donne del Boccaccio). Beba Lončar, Femi Benussi, Marina Mal-fatti. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Grattaciclo 16.30-22.00 «Grande sla-lom per una rapina*. Jean Claude Killy. Barvni film.
Excelsior 16.15 «Valeria dentro e fuo-ri*. Barvni film. Barbara Bouchet, ; Erna Schurer. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «11 sesso del diavolo*. Silva Koščina in Rossano Brazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora Danes zaprto. Jutri «Io sonc j Valtz*. Burt Lancaster. Deluje kli matska naprava.
Impero 16.30 «Wyoming, terra sel ; vaggia*. Barvni film.
Capitol 16.30 «Unico indizio, una sciai pa gialla*. Barvni film.
Crlstallo 16.30 «1 clandestini delle te nebre*. Barvni film. Deluje klima! j ska naprava.
Moderno Danes zaprto. Jutri ob 16.30 j «Delirium». Jeanin Renaud. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 »Solo andata*. Jean Claude Douiland, Paola Pitagora, Ottavia Piccolo in Giancarlo Giannini. Barvni film.
Ideale 16.30 «11 samurai* (Frank Co-stello, faccia d’angelo). Alain De-lon in Natalie Delon. Barvni film.
Abbazia 16.30 «Carogne si nasce*.
Astra 16.00 «Alfredo il grande*. David Hemmings in Michael York. Barvni film.
Kino Opčine 19.00 «Professione killer*.
Izleti
Srenjskl odbor v Borštu priredi 16. julija izlet k Plitvičkim jezerom (z možnostjo kopanja). Odhod iz Boršta ob 5. uri zjutraj po naši uri. Vpis pri Marjetu Zaharju v Zabrežcu št. 12.
Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira 16. julija 1972 izlet V Fomi Avoltri in Collinetto, od koder bo vzpon na najlepši masiv Karnijskih Alp, 2.780 m visoki Coglians. Pred vzponom kratek počitek v koči Marinelli (2.120 m). Iz Collinette do koče 2 uri in pol hoje, iz koče do vrha približno 2 uri. Z vrha je krasen pogled na Dolomite Sappade in na Cortinske vrhove (Tofano, Marmo-lade). Vpisovanje pri Norči Zavadlal. Ul. Geppa 9.
Prispevki
Silva Škerk daruje v spomin na očeta Alojzija 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Tončke Kuret iz Loga in Mirka Hrvatiča daruje družina Komar (Log št. 4) 1.000 lir za PD Slavec in 1.000 lir za godb' na pihala iz Ricmanj.
primorski dnevnik
PREJŠNJI MESEC JE BIL PRIPRAVLJALNI SESTANEK
Ustanovili so koordinacijski odbor društva staršev slovenskih srednješolcev
Začasni sedež je v Uh Fabio Filzi 8
Na pobudo nekaterih društev star- kor je danes, ko smo v fazi refor-Sev Je Sindikat slovenske šole v
Trstu sklical 23. junija posvetovalni sestanek vseh društev staršev na slovenskih nižjih in višjih šolah na tržaškem. Vabilu so se odzvala združenja višjih srednjih šol, t.j. slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja, trgovskega tehniškega zavoda in učiteljišča. Od nižjih srednjih šol pa so bile zastopane sole Nabrežina, Prosek . Kontovel in Knž ter Sv. Jakob v Trstu. Če upoštevamo, da je bil prvi posvetovalni sestanek sklican šele junija, Ko se je na vseh šolah že končal °ouk in so društva staršev večinoma že zaključila svojo delovno doho ter se samo še pripravljajo na jesenske volitve novih odborov, * bila udeležba kar zadovoljiva. Vsekakor pa so vsi navzoči izrazili upanje, da se bodo vsa manjkajoča društva čim prej oglasila ''aaj pismeno in povedala svoje nrnanje o skupnem koordinacijskem odboru, ki naj bi povezoval vse organizacije staršev.
Vsi, ki so se udeležili sestanka na sedežu sindikata, so izrazili zadovoljstvo nad pobudo sindikata. Italijanske sorodne organizacije ■majo že nekaj let koordinacijske odbore, na katere so večkrat vabili tudi slovenske organizacije star-Zato so posamezni, zlasti aktivni odbori, že dolgo čutili potrebo Po skupnem slovenskem odboru, ki naj bi začrtal skupne smernice. Re-torrna šole je v Italiji nujno potrebna. Tega se zavedajo vsi, od dijakov, profesorjev in staršev do najvišjih šolskih in političnih oblasti. Nove reformirane šole pa si danes nihče ne more zamišljati brez tosne povezave vseh faktorjev, ki lahko pomagajo pri oblikovanju jnladega človeka, in to je predvsem tesno sodelovanje med šolniki, star-S1 in dijaki.
Naloga koordinacijskega odbora le pravzaprav trojna. Najprej se to°ra zanimati za delo posameznih društev staršev, ki delujejo na raznih šolah in sodelovati pri reše-yanju skupnih problemov. Druga, to pomembnejša naloga, pa je preučevanje specifičnih problemov slo-Jtenejtega manjšinskega šolstva v Italiji in skupni nastop vseh startov, kakor je treba ščititi interese baše šole oz. uveljaviti vse tiste Pravice, ki so nam bile z zakonom sicer že priznane, a se še ne izvajajo. Ker se ti problemi javljajo skoraj v enaki meri na vseh. naših tolah, bodo starši s skupnim na-, stopom dosegli prav gotovo neprimerno več, kakor pa če bi nastopali Posamezno. Tretja naloga koordd-nacijskega odbora pa je povezo vanje s sorodnimi italijanskimi organizacijami, vedno kadar gre za Probleme celotnega šolstva v Ita-kji, kjer je pač potreben skupni nastop v državnem merilu. Vsoka-
me, oz. priprav zanjo, tudi ta tretja naloga pomembna, ker je od uspešne reforme odvisen ves nadaljni uspeh celotnega šolstva in s tem uspeh formiranja bodočih generacij, ki bodo dejanski ustvarjalci boljše ali slabše bodočnosti.
Vseh teh problemov in nalog bi se morali v polni meri zavedati vsi starši, ki danes pošiljajo svoje otroke v nižjo višjo srednjo šolo. Sodelovanje v združenjih staršev ne bi smelo biti za nikogar nepotrebno breme, temveč bi morala vsak oče in vsaka mati po svojih močeh prispevati k čim boljši organizaciji staršev na šoli, ki jo obiskuje njihov otrok. Žal so danes odbori staršev ponekod samo na papirju, naloga vseh pa je, da se to stanje spremeni in da vsi starši, brez izjeme, pripomorejo k temu. da bodo na njihovih šolah izvoljeni odbori, ki bodo živeli in delali ob podpori in sodelovanju vseh. Zlasti pomembno je to na višjih srednjih šolah, kjer se šola naša bodoča inteligenca, ker bo od njenega znanja in zrelosti odvisna naša bodoča usoda. Zato ni samo pravica, temveč je dolžnost vseh staršev, da se tesno povežejo med seboj, da polnoštevilno obiskujejo predavanja in sestanke, ki jih organizi-
rajo društva staršev ali šole in da izvolijo iz svoje srede sposoben odbor, ki jih bo zastopal v šoli in izven nje, tako v slovenskem koordinacijskem odboru, kot v povezavi z italijanskimi odbori v državnem merilu.
Prvi skupni posvetovalni sestanek je nakazal vso široko problematiko dela. Dolga razprava, v katerem so sodelovali vsi navzoči, je privedla do sklepa, da .je nujno potrebno ustanoviti takoj pripravljalni koordinacijski odbor. V ta pripravljalni odbor so avtomatsko stopili vsi navzoči zastopniki staršev v upanju, da bodo njihovi odbori podprli in pozdravili te skupne priprave. Tisti odbori pa, ki niso poslali svojih predstavnikov, imajo še vedno možnost, da pismeno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje pri skupnih prizadevanjih. Sindikat slovenske šole je namreč gostoljubno ponudil pripravljalnemu koordinacijskemu odboru združenj staršev, da uredi sedež v njegovih prostorih! t.j. v Ul. Fabio Filzi št. 8 v Trstu. Pripravljalni odbor upa in pričakuje, da bo do jeseni združil pod skupno streho vsa društva staršev na naših nižjih in višjih srednjih šolah.
L. S.
...................................................................
PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
V pijanosti klel in žalil: obsojen na 7 mesecev zapora
Gre za mlajšega Goričana - Sam se je napotil v kvesturo, kjer je žalil agente
Vsem avtomobilistom se je verjet- tožb: žalitev javnih funkcionarjev, no že kdaj pripetilo, da so parki- I republike, vojske in sodne oblasti, rab avto v sredini meria in da se ; preklinjanja, nasilja in pijanosti, potem niso več spomnili, kje je.
Ravno to se je zgodilo junija lani 26-letnemu Liviu Gobbatu iz Gorice.
Pozabljivosti sta mu botrovala dva ali še več kozarcev vina in tako je šel na kvesturo in zahteval pomoči.
Ker se j© začel razburjati na vse pretege, so ga policisti nekaj časa prenašali in mirili, ko pa jih je začel žaliti, so ga naložili v avto in ga odpeljali v bolnišnico. Tu je zdravnik ugotovil, da je prav pošteno pijan in v razburjenem stanju in mu je hotel vbrizgniti pomirjevalno injekcijo. Gobbato se je tega branil: nekega policaja je sunil, drugega prevrnil, pri tem pa jih je vse pošteno opsoval in preklel.
Zaključek tega nepremišljenega ravnanja je bil včeraj pred tržaškim porotnim sodiščem, kamor je moral Gobbato zaradi kopice ob-
........Hlini  ...lili lllllllilllMil lil llllllliiiiil   ulili lllillin
GORIŠKI DNEVNIK
GOVOR FORTUNE NA SESTANKU ČLANOV PSI
«Težave mednarodnega velekapitala skušajo zvrniti na delovno ljudstvo»
Socialistični poslanec ožigosal Andreottijevo desničarsko vlado - Potrebna je odločna opozicija vseh levo usmerjenih sil proti konservativni vladi
5. Julija 1972
Zagovarjal ga .je goriški odvetnik Bernot, pred sodnim zborom, ki mu je predsedoval dr. Corsi, obtožbo pa je utemeljil javni tožilec Goas-sino.
Gobbato .je stopil v sodno dvorano v spremstvu karabinjerjev, ker so ga pred nekaj meseci obsodili na 8 mesecev zapora zaradi poskusa tatvine, v kratkem pa se bo moral zagovarjat; pred goriškim sodiščem zaradi drugih prekrškov — spet žalitev javnih funkcionarjev, preklinjanje in pijanost. Po krajši obravnavi, med katero .je odv. Bernot tudi predlagal združitev procesa z naslednjim, je tožilec zahteval skupnih 19 mesecev zapora, branilec pa najnižjo kazen — 8 mesecev. Porota pa je Gobbata obsodila na 7 mesecev in 10 dni zapora 21.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov
OD 1. JULIJA
Policijska obalna služba ima svoj sedež v Devinu
Agenti obalne straže bodo nadzorovali pas morja od Timave do Križa V enajstih letih delovanja številni posegi v prid javne varnosti
Nova postaja devinsko - nabrežinskega komisariata javne varnosti za nadzorno obalno službo
Policijska obalna nadzorna služil komisariata javne varnosti za i^vin - Nabrežino ima od 1. julija ‘eIos sedež v devinskem portiču s telefonsko številko 208-282. V pri-teeru potrebe se lahko ljudje poslujejo tudi telefonskih številk de-yinsko - nabrežinskega komisariata Ifvne varnosti, ki sta 209-222 in -09-141 ter telefona oddelka za hitre Posege «113». Obalna straža, ki razlaga z zadostnim številom motor-oih čolnov, bo delovala 24 ur dnev-10 od izliva Timave do kriškega 0rtiča s sledečimi nalogami: skr-bo za spoštovanje zakonskih Ortdpisov pomorskih oblasti o vod-‘,cm smučanju, profesionalnem, sPortnem in podvodnem ribolovu, teorekem prometu in o prepovedi kopanja. Posebno pa bo skrbela ?? varnost oseb, predvsem med sla-blrn vremenom. V teh primerih bo oudila čimprejšnjo pomoč osebam, k’ 'ndo v težavah. Poleg tega bo temnih primerih sodelovala pri
iskanju utopljencev, raznih materialov in čolnov.
Agenti obalne nadzorne službe bodo nadzorovali tudi razne športne in druge prireditve kot so jadralne regate, veslaška in moto-navtična tekmovanja, predstave u-metnih ognjev itd. Pomagali bodo pri iskanju nerazstreljenih vojnih ostankov, ki ogrožajo javno varnost. Drugi nalogi obalne straže sta zaščita morskega razstlinstva in živalstva ter ugotavljanje nesnage v morju.
Obalna policija, ki ima sedež v Devinu, je že uspešno opravila več izrednih posegov, ki so tudi mednarodnega pomena. Sodelovala je pri odkritju in razstrelitvi granat večjega kalibra v vodah pred devinskim gradom in pred mednarodnim kampincom v Sesljanu Aprila 1966 je našla ob ustju Timave velike količine nevarnega vojnega materiala. S tem je pripomogla, da
so se dela podvodnega tržaškega vodovoda končala brez vsakršnih nesreč.
Leta 1967 je devinska obalna straža našla nekaj desetin metrov od obale sesljanskega kopališča Ca-stelreggio nemško žepno podmornico z dvema torpedoma, ki so ju izvedenci vojne mornarice razstrelili. Dve leti kasneje so agenti te službe sodelovali pri iskanju arheoloških ostankov iz rimske in predzgodovinske dobe v ustju Timave.
Med zadnjimi uspešnimi posegi obalne službe je treba ©meniti najdbo pomorske mine in še ene nemške žepne podmornice pred sesljansko obalo 12. in 14. maja lani, ki sta predstavljali nevarnost ne samo za kopalce, ampak za celotno sesljansko okolico.
Za tako plodno in uspešno enajst-
.1.. _i _ i_•	•	j__
«Krščanska demokracija ie z Andreottijevo vlado, ki trna podporo desničarskih liberalcev, dejansko odprla vrata fašistični stranki, ki bo morala to vlado podpirati, če bo italijanski kapitalizem hotel ostati pri življenju* je delal poslanec Lo-ris Fortuna na sestanku posoških aktivistov PSI. ki je bil v ponedeljek zvečer.
F'ortuna je orisal rimske dogodke zadnjih dveh mesecev. Gospodarska desnica se je hotela ma ščevati zaradi reform, ki so bile po zaslugi socialistov izglasovane v zadnjem leto prejšnje zakonodajne dobe. Zaradi tega je Andreotti ju, Fanfaniju, Piccoliju in drugim. v kršča-nskodemokratski stranki dala nalog naj sestavijo sredinsko vlado. Socialisti se seveda niso mogli strinjati z vlado, v ka teri bi bili tudi liberalci, ki žago varjajo koristi in interese velikega kapitala. Zaradi tega socialisti niso popolnoma upravičeno, vstopili v vlado, ki ima izrazito konservativni značaj.
Andreotti že groza, da bodo lani izglasovane zakone vrgli v koš in jih nadomestili z novimi, ki bo do upoštevali interese gospodarske desnice, velikega zemljiškega in industrijskega kapitala. Fortuna je tu di dejal, da postaja zaradi tega ra zumljiv napad na sindikalno enotnost. Ta napad prihaja z desne, podpirajo ga industrijci. ki bi ra di imeli v tovarnah prepirljive sindikate ne pa enotnost delavstva. Federacija treh sindikalnih central je pomembna, vendarle pomeni ko rak nazaj v primerjavi s sindikalno enotnostjo, ki je bila pred nekaj meseci na vidiku.
♦Desničarski krogi in konservativno časopisje so skušali, vreči na delavstvo, na njegove boje in na sindikate odgovornost za težko gospodarsko stanje, ki je danes v državi*, je dejal Fortuna. Zadnji dogodki v zvezi z liro. ki so sploš-noevropskega značaja pa dokazujejo, da ni gospodarske krize povzročilo delavstvo, marveč mednarodna špekulacija. Ta vlada, je dejal socialistični poslanec, bo imela težke posle z gospodarstvom, čeprav sedijo v njej liberalni zastopniki.
V svojem govoru se je Fortuna dotaknil tudi položaja v naši deželi. Napredno usmerjeni del krščan-skodemokrats-ke stranke sicer disciplinsko sledi večini, ki se je ustvarila v KD. centristične politike pa ne odobrava. V naši deželi sta se dva bivša podtajnika, Toros in Belci, odpovedala mestu v vladi, vanjo je stopil le desničarski senator Montini iz Pordenona. Večina v KD v vsej deželi, od Trsta do Vidma preko Gorice, nasprotuje tej vladi in se zavzema za nadaljevanje levosredinske politike z aktivno prisotnostjo socialistov ne le v tukajšnjih krajevnih upravah, marveč tudi v Rimu.
♦Socialisti sicer nismo za vstop v vlado za vsako ceno. V vladi, ki bo sledila jesenskima kongresoma PSI in KD, bomo sodelovali, le če bo njen program tak. če bo koristil delavskemu razredu Italije*, je dejal Fortuna in zaključil: ♦V nasprotnem primeru pa smo pripravljeni nadaljevati naš boi v opoziciji, s čisto avtonomno socialistično nolitiko.*
Pred Fortuno je govoril tajnik federacije Dellago. Prisotni so bili člani pokrajinskega odbora PSI in tajniki sekcij.
V petek sestanek aktivistov PSI
V Gradišču bo v petek zvečer, v kinu Eden, pokrajinski aktiv članov Socialistične stranke Italije. Na dnevnem redu bo razprava o sedanjem političnem položaju v državi in v naši pokrajini. Vodstvo stranke je na ta sestanek povabilo vse člane oosoške federacijo PSI-
Veliko Jugoslovanov včeraj v Gorici
Goriške trgovine in restavracije so bile včeraj polne Jugoslanov. Mnogi jugoslovanski avtomobilisti so se z družinami podali na kopanje v Gradež; tu so namreč zabeležili precej jugoslovanskih vozil.
Jugoslovani so včeraj imeli dan borca. Zaradi tega si je marsikdo izbral za cilj tega dneva izlet v tujino. Pri prehodu Rdeča hiša smo včeraj zjutraj opažih dolge vrste avtomobilov z vsemi jugoslovanskimi registracijami, prednjačile so seveda slovenske, in obmejni organi so imeli s temi gosti precej dela.
Majhno pa je bilo število italijanskih avtomobilistov, ki so šli včeraj čez mejo. Trgovine v Novi Gorici so bile zaprte, zaradi tega se je marsikak avtomobilist z go-riško ali videmsko registracijo, razočaran vrnil domov. Le bencinske črpalke so bile odprte.
Partizanski izlet 9. julija v Cerkno
Prihodnjo nedeljo, 9. julija, prireja pokrajinski odbor ANPI enodnevni izlet v Cerkno, združen z obiskom bolnišnice Franja. Iz Tržiča in Krmi-na bosta odpeljala dva avtobusa, člani slovenskih sekcij pa se bodo odpe-letno delovanje je dobila devinsko- i ljali s svojimi vozili ter se bodo osta-nabrežinska obalna nadzorna aluž- 1 lim udeležencem pridružili na mejnem
O njem smo v glavnih obrisih že poročali. Sestavljen je iz 16 členov ter določa okvire delovanja te mestne službe. Oddajanje smeti je po zakona obvezno za celotno področje, razen če zakon ne predvideva drugače. Izjema je kmečko področje, kjer smeti ne pobirajo. Služba deluje vse dneve, razen ob nedeljah in praznikih. Če so trije zaporedni prazniki, bo mestna snaga en dan poslovala. Plastične vreče, v katere bomo poslej odlagali smeti, morajo biti nameščene največ 10 metrov od vhodov za pešce ali vozila ter največ en meter nad cestnim nivojem. V kondomimalnih zgradbah bodo namestili po eno vrečo na tri stanovanja. Plastične vrečice bodo dostavljali brezplačno ob prevzemu polnih: vanje ne bo dovoljeno odlagatj vročih materialov. Kartonske škatle in podobne velike predmete bomo morali zložiti in privezati k vrečam. Vreče bodo namestili na kovinske podstavke, ki jih bo občina dobavila proti plačilu. Lastnik bo moral skrbeti za njihovo vzdrževanje.
Delavci bodo morali vreče hitro odnesti ter ne bodo smeli smetiti. Smeti so trdni odpadki (nikakor ne tekočine), ki nastajajo pri či-
.......................................mini, im mm,, iiiiuu, iiimtiii nun, um n im muiiiuimimiiiiimiiiiauuiiiuiiiinuiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiKiiuiiiiiii im
V Cerknem, kamor bodo prišli ob 10. uri, bodo položili venec na spomeniku padlih ter se srečali z delegacijo Zveze borcev iz tega kraja. Takoj nato bodo odšli v bolnišnico ter se ob 13. uri ustavili v Idriji, hotel Nanos, kjer bodo kosili. Postanek bo tudi v črnem vrhu.
Srečanje med nekdanjimi borci, slovenskimi in italijanskimi, ki so sedaj člani ANPI, ter člani Zveze borcev iz Cerknega bo nudilo priložnost za pogovor o odkritju šole - spomenika v Cerknem, določenega za 17. september. Vabimo člane slovenskih sekcij ANPI, da se v čimvečjem številu u-deležijo nedeljskega izleta v Cerkno. Izleta se lahko udeležijo tudi njih sorodniki.
Nabiralna akcija za dom «Andrcj Budal»
Nabiralna akcija za prosvetni dom «Andrej Budal* v Štandrežu se nadaljuje. Svoje prispevke lahko darovalci pošljejo na sedež prosvetnega društva «0. Župančič*, v gostilno Gabro v Štandrežu in tudi na uredništvo našega dnevnika. V prejšnjem tednu so prispevali na-
slednji:
Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Nemeca (Filipiča), je skupina prijateljev darovala 21.700 lir; v spomin Ive Mozetič je družina P. Mozetič darovala 10.000 lir; N.N. 5.000 lir: B.I. 2.000 lir; Andrej Beltram 5.000 lir; družina Cargnel-Makuc 20.000 lir.
Skupno so doslej nabrali	272.250
lir.	Prosvetno	društvo	«0.	Župan-
čič* se vsem dobrotnikom in darovalcem iskreno zahvaljuje.
Vpis v enotno šolo do 24. julija
Ravnateljstvo enotne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul.	Randaccšo	sporoča,	da	se bo
rok	vpisovanja	zaključil	24.	t.m.
Starši ali dijaki sami morajo do tega dne opraviti vse formalnosti za vpis. To lahko storijo vsak dan v jutranjih urah na tajništvu šole.
Nova telefonska številka uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici je 83-382.
IZ PRAVILNIKA OBČINSKEGA SVETA
Nekaj poglavitnih določil o vzdrževanju mestne snage
Kje morajo biti nameščene plastične vreče in kaj je mogoče vanje odlagati - Globe za odmetavanje smeti na javnem prostoru
Občinski svet v Gorici je spre- j ščenju stanovanj in delavnic ka-jel pravilnik o pobiranju smeti. J kor tudi odpadki med pripravlja-
P0G0V0R S PROF. SILVANOM KRIŽMANČIČEM
Deset trdih in plodovitih let obnovljene glasbene šole v Gorici
«V veliko zadoščenje mi je, da starši spoznavajo, kako je glasbeni pouk nenadomestljiva izvenšolska otrokova dejavnost*
ba več laskavih priznanj.
Šolsko leto se uradno še ni zaključilo (to se bo zgodilo šele jeseni, konec septembra), vendar bi po spričevalih, ki so jih razdelili, in po počitnicah, ki so se za čele, brez bojazni lahko zapisali da je šolsko leto mimo. Ne samo za osnovne in srednje šole (pustimo maturante, ki so ravno te dni v stiskah, kakršnim bodo poslej v življenju izpostavljeni bolj poredkoma), ampak tudi za glasbeno šolo, ki jo v Gorici upravlja Glasbena matica.
Učencem glasbene šole so včeraj — in tudi prejšnje dni — izstavljali spričevala, kjer je zapisana ocena, ki jo je gojenec prejel za svoje znanje iz tega ali onega predmeta — glasbila. Hkrati so jim izročili izvestje, ki ga Glasbena matica izdaja ob zaključku vsakega šolskega leta. V njem so imena vseh gojencev (iz Gorice in s Tržaškega), slike razredov, slike z nastopov in podob->.
Profesorja Silvana Križmančiča smo srečali v pogovoru z materjo nekega učenca. Zanimala se ie za svojega sina, kakor se starši sploh radi pogovorijo z vzgojitelji o tem, če kaj dela in kako dela njihov otrok v šoli.
Križmančič je prišel v Gorico pred desetimi leti, ko smo se odločili za ponovno odprtje glasbene šole. ker smo spoznali njeno vrednost v prosvetnem delovanju in hkrati občutili vrzel — eno izmed tolikih, ki so takrat bile značilne za naše manjšinsko delo — v življenju naše mlade generacije Če boste danes, po desetih letih, vprašali prof. Križmančiča, s kakšnimi občutki se spominja tistega svojega prvega šolskega leta v obnovljeni glasbeni šoli, vam bo po pravici povedal, da je bilo nadvse trdo in da bi se verjetno n« spuščal več v takšne negotovosti.
♦Prišel sem na popolno pogorišče in plačo sem si moral dobesedno zaslužiti. Vse je bilo odvisno od števila gojencev, in teh je bilo prvo leto malo. Naprtil sem si pionirsko delo, ki mi je dalo, to moram povedati, dosti zadoščenja*
Če danes deluje v Gorici glasbena šola, je to osebna Križman-čičeva zasluga. Utrdil je tradicijo, ki je nasilno prenehala okoli 1955 leta, ko je imela šola menda 170 gojencev. V teh letih je šlo skozi njegovo šolo in šolo ostalih sodelavcev lepo število mladih, ki so ustanovili instrumentalne ansamble, postali so neobhodno potrebni spremljevalci in tvorci naše ljudske prosvete, utisnili so našemu delu pečat, ko smo si ga pred tolikimi leti želeli, pa lep čas nismo vedeli, kako bi to dosegli. Danes so sadovi na dlani, na dlani pa so uspehi tudi na drugih področjih, kajti Križmančič je v tem času postal dejavnik tudi na prosvetnem področju in še posebej našem zborovskem petju. Tudi v tem je opravil pionirsko delo, bi lahko rekli. Toda pustimo to ob strani, ker bomo Imeli priložnost, da se o tem razgovorimo prihodnjič. Danes posvetimo našo skrb glasbeni šoli ob zaključku leta.
♦Kako je poteklo šolsko leto, gotiko gojencev ste imeli?* smo vprašali vodjo goriške glasbene šole prof. Križmančiča.
♦Letos s mo jih imeli 45, dva stalna profesorja in enega honorarnega. Gojencev bi lahko imeli še več, vendar je marsikdo med letom spoznal, da se je z glasbo prenaglil. Osip ni ravno velik ven
ohranjati kakovost na zadovoljivi ravni. Morda bi potrebovali še kakšnega honorarnega profesorja, da bi se specializirali pri pouku.*
Povedal nam je tudi, da so imeli več nastopov v Gorici, Novi Gorici, Nabrežini in da je zelo lepo uspel tudi zaključni. Pozanimali smo se, če bi bilo mogoče tudi v Gorici ustanoviti otroški pevski zbor, kot ga imajo v Trstu, seveda, v okviru glasbene šole. Morda bi imeli enega samega za mesto in okolico.
♦To bi bilo mogoče in bi oilo gotovo tudi prav, če bi ga imeli. O tem sem razmišljal in napravil analizo otrok, ki bi prišli v poštev. Ugotovil sem, da so naši otroci zelo zaposleni z izvenšolskim delom. Z glasbo, s telovadbo, s taborništvom itd. se ukvarja veliko otrok, ki v Gorici obiskujejo slovensko osnovno šolo. Dodajati še
kaj, bi bilo težko izvedljivo. Seveda to ne pomeni, da takšen zbor ni potreben, nasprotno!*
♦Kakšno je vaše poglavitno spoznanje ob prvem okroglem jubileju, ki ga proslavljate na naši šoli?* smo ga vprašali.
♦Razveseljuje me, da so starši spoznali važnost glasbene vzgoje pri otrokovi rasti in da imajo za neobhodno potrebno izvenšol-sko dejavnost*.
Pogovor je nanesel tudi na postopno rast kvalitete znanja otrok, na njihovo vedno bolj poudarjeno pridnost do dela v šoli, brez ka terega ni uspehov. Če je kje, potem je ravno pri glasbi potrebna pridnost, potrebno je vztrajno in sistematično delo. To so pa odlike, ki jih človek spozna šele kasneje, ko stopi v življenje in ko ugotovi, da uspeva tisti, ki se je v mladosti naučil delati.
njem jedi. Za prenos vreč, ki bedo oddaljene več kot 10 metrov od pločnika ter več kot 3.5 metra nad cesto, bodo uvedli dodatne tarife, izračunane v skladu s pravilnikom. Občinska uprava bo v dogovoru z lastniki podjetij, trgovin in podobno pobirala smeti tudi pri njih, če bodo plačevali stroške te službe. Smeti bodo odpeljali v obrat, kjer jih bodo predelali, na kraju samem pa bodo zažgali vse odpadke, ki nastanejo v bolnišnicah. Dokler ne bodo dobavili vreč, bomo smeti šg vedno odlagali v kovinske posode, ki jih bodo postopoma odpravili.
Na javnem kraju je prepovedano odlagati smeti; kršitelje te določbe bodo preganjali po zakonu. Globo, ki v nobenem primeru ne bo manjša kot 3.000 lir, bo določal župan v skladu s količino odvrženega materiala.
S tem v zvezi naj omenimo, da je občinska uprava sklenila razpisati med osnovnošolsko mladino natečaj, da bi jo navadila na čistočo. Če bomo najmlajše občane navajali k temu, da bodo skrbeli za lep videz mesta, bomo dosegli tisto, kar ni mogoče doseči s še tako dobro izpeljano službo mestne čistoče. Takšna pobuda pa se povsem sklaja tudi s pobudami na mednarodni ravni, kjer postaja skrb za ohranitev naravnega okolja eden osnovnih pogojev za nadaljnji obstanek človeštva.
V	Vidmu je umrl
Igor Trošt iz Vipave
V	ponedeljek popoldne je na nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice podlegel nudim telesom poškodbam, zadobljfi.ih v testni nesreči, 19-letni Igor Trošt iz Vipave. Trošt je ležal tri dni v nezavesti v videmski bolnišnici, kamni so ga pripeljali iz Gorice tal oj po nesreči.
Mladenič se je prejšnji prstek ponesrečil na Trzasni cc-sti. Iz Ul. Femi je privozil s svojim avtomobilom, pri čemer ni upošteval prednostnih predpisov. T0 Tržaški cesti pa je prihajal drug avtomobil, ki se je zaletel v njega.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiuiimiinmuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuuuiiiiitiiiiii
SESTANEK KOMITEJA KPI
Deželna uprava naj izvede anketo o fašistični dejavnosti
Vodilni člani KPI so se zbrali ob prisotnosti Boldrinija - Odkriti krivce raznih atentatov
Prejšnji teden se je. ob prisot-1 čini Škocijan ob Soči. Tudi ti mo-nosti podpredsednika poslanske I rajo vložiti prošnje do 9. avgusta, zbornice Boldrinija. sestal pokra-
jinski komite KPI za Goriško. Na sestanku so politično negativno o-cenili Andreottijevo centristično vlado. ki dopušča možnost sodelovanja s fašisti.
V tem okviru je treba tudi oceniti fašistično atentatorsko delovanje v vsej državi in tudi v naših krajih. V to čmo nit spadajo atentat na italijansko - jugoslovanski meji v poletju 1970. bombe v Milanu, v Rimu in drugod ter nazadnje uboj treh karabinjerjev v Petovljah ter najdba orožja na tržaškem Krasu in v Furlaniji.
Pokrajinski komite KPI obsoja s tem v zvezi tudi opustošenje goriške sinagoge, protislovenske napise v Gorici. Sovodnjah in Pevmi in v vseh drugih, krajih, nemoteno provokatorsko delovanje neofašistov in zahteva, da bi tudi naša dežela, po zgledu lombardske, izvedla anketo o tukajšnjem neofašizmu, ki je nevarnejši kot marsikje drugod. Jasno je postalo, da so fašisti izbrali našo deželo kot eno izmed središč svojega delovanja. Ker smo na meji. je tako delovanje nedopustno in nevarno. Goriška federacija KPI ^ zaradi tega podpira zahtevo levičarskih parlamentarnih sil, da bi izvedli parlamentarno anketo o fašističnem delovanju v državi.
Natečaj za ljudske hiše v Ronkah in Škocjanu
Zavod za ljudske hiše (IACP) v Gorici je razpisal natečaj, katerega se lahko udeležijo vsi tisti, ki bi radi imeli ljudsko stanovanje v Ronkah. Tu ne bodo gradili novih hiš. marveč bodo sestavili lestvico ljudi, ki bi lahko dobili stanovanja, če bo sedanji stanovalec pustil prosto sedanje zasedeno stanovanje. Prošnje je treba vložiti na sedež IACP v Gorici, Ulica Pitterf 4. kjer dobijo zainteresirani ustrezna pojasnila. najkasneje do I. »vgusta 1972.
Dvajset konj zbežalo z železniške postaje
Zaradi nepazljivosti nekaterih čuvajev je včeraj zbežalo z goriške postaje nad dvajset konj. živali, ki so bile iz vzhodnoevropskih držav namenjene na italijansko tržišče, so zdirjale po glavnih mestnih ulicah. S tem so povzročile velik preplah med prebivalstvom in dobesedno ustavile promet. Nekaj konjem je uspelo pribežati do Soče, kjer pa so jih karabinjerji s pomočjo nekaterih prostovoljcev tudi zajeli.
Do sobote odprta fotografska razstava «Gorica na delu»
V gostilni «Da Valena* na Ma-donnini bo do sobote odprta fotografska razstava na temo iGorica na delu*, ki je bila odprta v okviru praznika tUnita*. Nagrade bodo podelili v nedeljo zjutraj ob 11.30. Nagrade bodo dobile tri najboljše slike in najboi.ša kompozicija sestavljena iz štirih slik. Zmagovalca bosta dobila dva vokala.
Počitniški tečaj v Dijaškem domu
V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite in bi se za to radi primerno pripravili. Tečaj, ki se bo pričel 1. avgusta, bo trajal ves mesec. Dijaki bodo imeli na razpolago inštruktorje, ki jim bodo pomagali pri učenju in jih bodo v mesecu dni pripravili na končne izpite.
Starši, ki nameravajo poslati svoje otroke na ta tečaj, ge lahko zglasijo vsaki dan pri upravi Dijaškega doma od 10. do 12., kjer
Poskus samomora
v Gabrijah
Samo neverjetno naključje je včeraj rešilo življenje 47-letnemu Ignaciju Dottoriju iz Gabrij, Ul. Regina Elena 22. Mož je namreč včeraj popoldne skušal napraviti samomor; najprej je zavžil celo škatlico pomirjevalnih toalet, odprl plinsko jeklenko in si nato še zasadil kuhinjski nož v trebuh.
Poveljnik karabinjerjev iz Gabrij je ravno ob tisti uri potreboval od Dottorija nekatere informacije in se je zato napotil na njegov dom. Vrata so bila zapahnjena, vendar ne zaklenjena. Komandant je stopil v sobo in je takoj zavohal močan duh po plinu. Skupno z drugim orožnikom sta stekla v gornjo sobo in našla Dottorija, ki je napol gol stokal na tleh. Iz trebuha je krvavel, poleg njega je bila jeklenka Jz katere je uhajala plin in prazna škatlica pomirjevalnih tablet. Karabinjerja sta nemudoma poklicala rešilni avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali v gori ško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja, če seveda ne bo komplikacij, v 15 dneh.
Nekoč je Dottorl delal s sorodniki na kmetiji, sedaj pa je kot zidar zaposlen pri bratovem gradbenem podjetju.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.00—22.00: ♦Io e il Ga-zebo*. L. De Finey. Barvni film.
CORSO ob 17.30—22.00: ♦Vedo nudo*. N. Manfredi in S. Koščina. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
l\ova Gorica
SOČA (N. Gorica); ♦Lov na šefa tolpe*, francoski barvni film - ob 18. in 20.15.
S\ OBODA (Šempeter); ♦Prerija v plamenu*, ameriški film - ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
KANAL: «Eskadrila smrti*, ameriški barvni film — ob 20.
PRVAČINA: <Smrt trka dvakrat*, italijansko nemški barvni film — ob 20. uri.
DESKLE: «Ko so žene imele repe*, italijanski barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna
lekarna Alesani. Ul. Carducci 12. tel
22-68.
Izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 9. julija vzpon na prelaz Mokrice (Passo Pramolo) in na vrh Kmiške špice (Gartnerkofel). Odhod bo ob 5. uri zjutraj. Podrobnejša pojasnila na sedežu SPD. Ul. Malta 2, tel. 24-95.
Razstave
1 prehodu Rdeča hiša točno ob 8. uri. I dar zadosten, da nem
| la'^-	jasnega doma od 10. do 12., kjer V galeriji til Torchlo* v ni im a
ehk ven Podobni razpis velja za tiste, ki bodo lahko otroka prijavili in do j meli. razvijata te dni’ Svoia deri omogoča i bi želeli dobiti stanovanje v ob- bil: vsa podrobnejša pojasnila. i slikarja S. irincig in G. Marega
PRIMORSKI DNEVNIK 4
5. julija 1972
DRZNA TRDITEV GRŠKEGA URBANISTA
BIONIKA - NAJZANIMIVEJŠI ASPEKT KIBERNETIKE
Ekološki problemi Kaj so «perceptroni»?
so stari kot svet bodo kdaj zgradili?
Stari Grki so znali rešiti problem vode, prometa in smeti, ker so se teh problemov lotevali z vso temeljitostjo
Trenutno zasedajo v hotelu ENA LC pod Nabrežino predstavniki mednarodnega združenja za raziskovanja na področju onesnaženja vode. Gre za predstavnike — IA V/PR. čeprav gre za zasedanje izredno pomembne organizacije, je tudi res. da se tovrstna zbsedanja tako rekoč vretijo drugo za drugim v raznih večjih in manjših središčih Evrope in to od dne, ko so nekateri ugotovili, da grozi človeštvu nevarnost, da se zaduši v svoji nesnagi, v svojih odpadkih. še ni dolgo tega, ko je bilo svetovno zasedanje o teh problemih na švedskem in so na njem razpravljali strokovnjaki iz vseh predelov sveta razen iz socialističnega sveta, ki se zasedanja ni u-deležil, razen Jugoslavije, v protest, ker na zasedanje niso povabili LR Kitajske. Toda ne glede na to, se zasedanja o tako imenovanem okolju, o spoštovanju prirode, o zastrupljanju ozračja, o ohranitvi bioloških ravnotežij v morju in o podobnih problemih vrstijo drugo za drugiip. kajti z naglim tehničnim razvojem človeštvo resnično drvi v slepo ulico in obstaja resna nevarnost da se zaduši, kot je že pred časom o-pozoril švicarski znanstvenik Pi-card mlajši. Čeprav je res, da vsa ta znanstvena zasedanja bolj malo zaležejo, ker se velika podjetja .velike petrolejske družbe in uprave velikih mest bolj malo zmenijo za opozorila, je zadeva skrajno resna. Pri nas, v Trstu, t. j. v mestu ob moriu nimamo na primer vode, nimamo več toliko čistega morja, da bi se v njem o-kopali. In vendar Trst ni kdo ve kako veliko mesto.
Ob teh ugotovitvah, ob teh razmišljanjih pa nas tolažijo ugotovitve, da so že nekoč imeli probleme »ekološkega značaja», to se pravi probleme nečistega morja, u-mazanih rečnih voda, probleme odplake itd., itd. Rim, mislimo na stari Rim izpred 2000 let, je bil »velemesto*, saj je baje v njem živelo okoli tri milijone ljudi. Cloa-ca malima je eden izmed znakov tedanjega obsega velikega Rima.
Pa tudi stara Grčija, zibelka civilizacije in kulture na področju Sredozemlja, je imela nekoč težave ekološkega značaja. S temi podatki prihaja na dan grški strokovnjak Konstantin Doxiadis, ki pravi, da se je tudi stara Grčija, ki je bila po svojih mejah še nekoliko manjša od današnje, prav tako otepala s sodobnimi z našimi problemi, torej tudi” s problemi, s katerimi se otepa sodobna Grčija, namreč s problemi zastrupljanja zraka, s problemi pregostega prometa, s problemi umazanih morskih voda. To je Konstantin Doxiadis rekel v začetku simpozija o stanovanjskem problemu, o zastrupljanju zraka in o ekoloških problemih nasploh, o čemer trenutno razpravljajo v Delosu.
»Potem ko smo podrobno proučili tretjino grškega ozemlja in potem ko smo izvedli podrobne arheološke in zgodovinske analize, — zatrjuje grški urbanist Konstantin Doxiadis — smo prišli do sklepa, da je ob koncu tako imenovane klasične dobe, da je torej na vrhuncu grške civilizacije o-ziroma v začetku tako imenovane helenistične dobe, to se pravi, da je pred nekaj več kot 2000 leti Grčija štela nad deset milijonov prebivalcev.*
Ker šteje današnja Grčija nekaj manj kot devet milijonov prebivalcev, pomeni, da je bilo grško ozemlje pred 2000 leti bolj gosto naseljeno kot je danes. Iz tega Konstantin Doxiadis izvaja, da je bilo pred 2000 leti na področju sedanje Grčije več kot 500 tako imenovanih mest - držav, to se pravi starogrških »polis*.
Res je, bo rekel kdo, Grčija je tedaj štela deset milijonov ljudi in je bila torej gosto naseljena, gosteje kot danes, da tedaj še ni bil govor o potrošniški družbi, tedaj se ni moglo niti govoriti o sedanjem zastrupljanju zraka, še sanjalo se nikomur ni o neuničljivih pralnih praških, o neuničljivih plastičnih snoveh in podobnem.
To je res, vendar je tudi res, da so bila sredstva, ki so jih tedaj imeli na razpolago grški urbanisti, neprimerno slabša kot so tista, ki jih imajo danes in z druge strani je prebivalstvo vendarle tudi tedaj imelo svoje potrebe, se premikalo, si dobavljalo hrano, poznalo vrsto zahtev, bilo skratka »živo* z vsemi ustreznimi potrebami. In kljub skrajno skromnim sredstvom, ki so jih imeli na razpolago tedanji »upravitelji* grških mest, so ustregli zahtevam tako številnega prebivalstva in celo razvili visoko civilizacijo, katere znaki predstavljajo še danes predmet občudovanja sodobnega človeka.
Grški urbanist Doxiadis trdi, da je starim Grkom vse to uspelo zato, ker so znali najti »najpopolnejše ravnotežje med človekom in prirodo*. Po njegovem so se stara grška mesta - državice, to se pravi stare grške »polis*, znašle pred enakimi ali podobnimi problemi, s kakršnimi se otepajo današnja velika mesta. Gre za problem prevoza, gre za problem prometa nasploh, gre za problem zastrupljanja zraka, za problem u-mazanih voda In vendar so vse te probleme rešili. Kako?
Konstantin Doxiadis trdi, da jim je to uspelo zato, ker so vse te probleme temeljito preučili in na-
to izvajali ustrezne ukrepe. Po njegovem bo tudi sodobni človek mogel rešiti probleme, ki nastajajo na isti način in iz istih razlogov, toda le tedaj, če se jih bo lotil resno in dosledno, človek se od samega svojega začetka o-tepa z ekološkimi problemi. Še predzgodovinski, š • jamski človek se je začel ukvarjati s problemom čistoče in higiene v svoji jami, v primeru ko je umrl kak član družine. Rešil ga je, ko ga je zakopal ali sežgal. To je bila prva pomembna odločitev v tem smislu.
V začetku starogrške dobe, v začetku tako imenovane grške civilizacije so nastali problemi, kam z odpadki in smetmi. Nastali so problemi hidravličnega značaja, ki so jih stari Grki rešili s tem, da so zgradili odlične vodovode, pa čeprav s skrajno primitivnimi sredstvi. Podobno kot mi danes, so tudi stari Grki morali potovati. In ker tedaj ni bilo sodobnih naglih prometnih sredstev, je bil celo premik skozi mesto že pravo potovanje. Mesta v stari Grčiji niso bila vertikalna pač pa horizontalna mesta, to se pravi, da so bila zelo razsežna. In čeprav je res, da ni mogoče govoriti o problemih sodobnega prometa, je zagotovo res, da se je deset milijonov tedanjih Grkov vendarle tudi premikalo peš, ali na konjih ali vozovih in so zato nastajali prometni problemi, ki jih je stara Grčija znala rešiti. Mi se danes skoraj brezupno ubadamo s problemi, ki jim rešitve ne najdemo.
0 « demonih* znanstvenika 0. G. Sulfridgea m njegovem Pandemoniumu
Leta 1958 je francoski zdravnik -psihiater Paul Cossa formuliral v svoji brošuri »Kibernetika* več omejitev, ki naj bi vedno bremenile možnosti avtomatskih strojev. Ena izmed njih trdi, da stroj ne more prehajati od konkretnega k abstraktnemu. Cossa trdi. da otrok, ki, recimo prešteva svoje igrače, pride kaj kmalu do abstraktnega števila, to obstaja zanj samo po sebi. Takšnega stroja pa ne bo mogoče zgraditi. S tem skuša Cossa postaviti v nasprotje omejene sposobnosti strojev z baje neomejenimi sposobnostmi človeških možganov. Da otrok kar sam. izključno s silo svojega razuma »kaj kmalu* pride do odkritja mestnega decimalnega računskega sistema in do pojmovanja abstraktnega bistva števil «samih po sebi*, hi moral Cossa šele dokazati. Bolj naravno bi bilo domnevati, da se otrok kratkomalo pri starejših nauči pravil za uporabljanje abstrakcij, ki so v dokončni obliki izdelali 2e pred mnogimi tisočletji. Otrok bi očividno laže odkril za začetek dvojični ajipeterični računski sistem to se nikoli ne zgodi Izkustvo kaže nasprotno, da otroci ne samo. da ne pridejo samo do popolnoma abstraktnega števila, temveč ga tudi še dolgo ne razumejo, tudi ko jih tega učijo. S tem nočemo dokazati, da za ab-trahiranje ni nesposoben samo stroj, temveč tudi otrok: obstajajo kratkomalo abstrakcije raz-
NA FILMSKIH PLATNIH
Antonio Margheriti:
«Nella stretta morsa del ragno»
Antonio Margheriti, ki se nam-1 gega filmskega avtorja, katerim je
dno podpisuje s psevdonimom An-thong M. Daivson, je podobno, kot Mario Bava, specialist italijanske filmske grozljivke. Večina filmov, ki jih je ^režiral. sicer msa grozljivke; a Margheriti sam iskreno priznam, da dela filme, predvsem zato. Tta sl zasluži' kruh frf Vlito pripravljen rež rati karkoli. V precejšnjem številu njegovih del. i-majo vendar neko vrednost le grozljivke, kar pomeni, da čuti neko nagnjenje do te zvrsti. Pred tem filmom je režiral tl lunghi capelli della morte» (1965), »Dan-za macabra / Terrore* (1963). oba s čudovito Barbaro Steele. in »The Unnaturals (Contronatura) Schrei in der Nacht» (1968).
tNella stretta morsa del ragno» je le tremake» (se pravi nova verzija) filma tDanza macabra». Spremenili so se le igralci (žal ni več Barbare Steele; igrajo pa Michele Mercier. Anthong Franciosa, Klaus Kinski, Karen Field. lrina Male-wa. Carla Mancini) in fotografija, ki e bila v prvi verziji črno - bela. v drugi pa je barvna (uporaba barve je zelo dobra, v prizoru jutranje zarje proti koncu ie celo izvrstna, črno - bela fotografija pa je vendarle še bolje gradila atmosfero). Obe verziji imata tudi dosti skupnih elementov s filmom tControfigura*. Lahko bi govorili o trilogiji, kar pa bi predpostavilo neki razvoj v okviru tematike; v resnici pa imamo o-praviti z iteracto.
tNella stretta morsa del ragno» je, kljub zgolj iterativnemu značaju. najboljša italijanska grozljivka zadnjih let (ki so precej nenaklonjena leta za to zvrst, kot poudarjamo druge); Trije Margheriti-jevi filmi so grozljivke v najboljšem pomenu besede: uspe jim povzročiti strahotno vzdušje, ki prizadene gledalca; ne zadovoljijo se z gnusnimi elementi večine povprečnih filmov te zvrsti. Margheritije-vi filmi temeljijo na občutku nujnosti (kar poudarja izvrstna struktura, časovno - prostorski odnosi posnetkov, ponavljanja v dejanju), neizbežnosti smrti in doživljanju čustveno - čutnega življenja kot greha: tudi v tem navsezadnje prevladuje nujnost; osebe so žrtve lastnih čustev m si druga drugi prizadenejo zlo. Si licet par-va componere magnis, bi lahko rekli, da Margheriti spominja ponekod na Dostojevskega.
V vseh treh omenjenih filmih je nekaj stalnih prvin: enotnost časa in kraja, v okviru katere se obuja preteklost in se determinira prihodnost; nevzajemna sapfična ljubezen kot prispodoba determiniranosti čustveno - čutnega življenja in n egovega antagonističnega značaja (se pravi: oseba ljubi drugo, ki jo zavrača); povezava Erosa in Thanatosa (ki se je najbolje izražala v nekrofilskem «Danza macabra*); maščevanje itd. V tDanza macabra* in tNella stretta morsa del ragno* je zanimiva tudi u-poraba Edgarja Altana Poeja kot okvirnega protagonista in tprero-ka* (začetek je povzet po njegovi povesti tBerenice*).
Zavedamo se. da so te lastnosti filma izražene v obliki vugariza-cije, ki ie tipična za zvrst množične umetnosti, kakršna je grozljivka. Margheriti tudi ne, doseže Cormana.Toumeurja ali kakega dru-
bila grozljivka le oblikovni material za izražanje lastne osebnosti. Margheriti je le spreten obrtnik, ki ka-talizira objektivno kristalizirane prvine grozljivke in jim daje dosledni izraz. V ter svoji «brezosebno-sti* je vendar precej rizvrsten*; njegovih filmov ne moremo zamenjati s filmi drugega obrtnika, kakršen je n.pr. Mario Bava. Medtem ko Bava niha med lučjo in temo. nam dajejo Margheriti jevi filmi izrazito temačen občutek.
Margheritijeva dela so torej zelo zanimiva, čeprav ne moremo aovoriti o umetnosti. Kar votr uje predvsem dejstvo da omenjene prvine stopajo v filme tega režiserja kot že kristalizirani proizvodi množične kulture. Iz samega razvoja filma se ne gradi umetniška verodostojnost oseb in njihovih občutkov. Film nam n.pr. govori o ljubezni, ki jo oseba čuti do druge. ta ljubezen pa je predstavi ena. izjavljena, ne pa posredovana preko pristne umetniške stvaritve.
SERGIJ GRMEK
Nova knjiga Shakespearovega zbranega dela
Državna založba Slovenije izdaja, kot bolj ali manj vedo vsi tisti, ki zasledujejo slov. knjižni trg, zbrana dela Williama Shakespeara v slovenskem prevodu. Celotna izdaja, predvidena na štirinajst knjig, se bliža zaključku, saj smo pravkar dobili na trg že dvanajsto knjigo. Ta pa sicer v celotnem ciklu Shakespearovega zbranega dela predstavlja prvo knjigo. Prinaša namreč dela, ki so nastala prav na začetku Shakespearove pisateljske poti. Tako so tudi v knjigi objavljane prve tri od tako imenovanih kraljevskih dram in sicer trilogija o Henriku VI. (Kralj Henrik VI. I. del, Kralj Henrik VI. H. del in Kralj Henrik VI. HI. del). Dodana je šč krvava tragedija Tit Andro-nik.
Vse štiri drame je prevedel Matej Bor, ki s svojimi prevodi Shakespeara opravlja pomembno kulturno nalogo. Dela je prevedel ob sodelovanju Anuše Sodnikove, ki je prispevala tudi opombe, kratke pripombe k tekstu, kakor je to običajno pri vseh dosedanjih knjigah Shakespearovega dela v slovenščini.
ličnih stopenj zapletenosti in medtem ko sleherni med nami nekatere od njih samostojno odkriva, so pa za druge potrebna razmišljanja in izkušnje mnogih rodov, ki drug drugemu predajajo počasna približevanja k tem abstrakcijam.
Danes se ie v vrsti držav začelo raziskovanje v tej smeri, da bi odkrili racionalno konstrukcijo stro.jev za graditev abstrakcij. Na pobudo matematika F. Rosen-blatta, ki je delal na njem z vojaškimi nameni v laboratoriju a-eronavtike Comell University (ZDA), imenujejo ta stroj «percep-tron* (iz angleškega percept - sprejem).
Ni naključje, da so prav vojaške oblasti začele zanimati za strojne abstrakcije. Prepoznavanje sovražnega letala oziroma rakete po signalih radiolokadjske postaje .je zelo odgovorno in nelahko delo. Znani so primeri, ko je napačno prepoznavanje pripeljalo svet skoro na rob svetovne vojne. Nemogoče ie. spraviti v spomin determiniranega stroja vse variante Obrisov letala, spačenega od motenj, pač pa ie dolgotrajna demonstracija njegovega modela v različnih obratih dokaj preprosta stvar. In če se stroj nauči sprejemati ta obris v celoti, lahko upamo, da bo delal hitreje in natančneje kakor živi opazovalci radiolokacijskih postaj.
Perceptroni so zmožni spoznati razne geometrične oblike in so sestavljeni iz posebnih naključnih vezij. Vsak vstopni element teh vezij se poslužuje posebnega filtra. skozi katerega primerja, koliko ima predstavljena slika skupnega z obliko filtra. Če ie podobnost zadostna, odda element signalni impulz. Nevronsko vezje sprejme na ta način informacijsko vsebino slike kot sekvenco impulzov, ki si sledijo v določenih časovnih presledkih.
Prisotnost vsakega impulza označimo z vrednostjo «1». odsotnost pa z «0». Pravimo, da smo informacijo, ki jo vsebuje slika, zapisali v dvojičnem ali binarnem kodu. Enojke torej povejo nev-roškemu vezju, kateri vstopni e-lementi so vzbujeni. Recimo, da ima vezje samo eno izstopno celico (tako problem močno poenostavimo). Celica se na določena stanja vezja odzove z odgovorom da («1») ali ne («0»), Bistvene važnosti je proces razumevanja, ki ga lahko vzbudimo v vezju s spreminjanjem stikov in filtrov, dokler nam stroj ne odgovarja z «1», kadar mu pokažemo več slik iste narave (recimo več različno napisanih črk A), medtem ko nam odgovarja z «0*. kadarkoli je pokazana slika druge vrste. Proces s perceptoni je konvergenten, to pomeni, da je določeno število primerov dovolj, da se perceptron nauči razlikovati slike različnih vrst.
V sedanjem času so predložili lepo število matematičnih teorij per-ceptrona. Nekatere med njimi so ameriški inženirji preizkusili s programiranjem elektronskih računskih strojev z univerzalnim namenom. Kot zelo plodne moremo šteti tudi ideje mladega sovjetskega matematika Imanuela Bra-vermana. sodelavca Inštituta avtomatike in telemehanike v Moskvi. Preizkušali so jih s pomočjo programiranja univerzalnega stroja glede na prepoznavanje različnih raziskav. Poskusi so dali razveseljive rezultate. Pripravljenih je bilo okrog 1000 črk napisanih z različnimi pisavami Dvesto med njimi je služilo za pouk. Njihove forme so vstavili v stroj ter z dogovorjenimi kodi sporočali, katera črka je to. Ostale črke so po vrsti predložili stroju in ta je moral vsako na prvi mah spoznati. Pri osemsto poskusih je stroj naredil samo štiri napake!
Tudi znanstvenikom sovjetske akademije znanosti v Moskvi je pred nedavnim uspelo praktično aplicirati ta princip z odličnimi rezultati: perceptronsko napravo so naučili, da ie na podlagi podatkov geofizičnih prospektov zasledila podzemska petrolejska ležišča.
Oblikovna analiza. Doslej smo posvetili pozornost analizi miselnih procesov na osnovi nevronskih teorij in struktur. Pojave percepcije in inteligence nasploh pa je mogoče analizirati tudi »od zunaj*, da tako rečemo, kot prvobitne pojave. Ti so na primer dojemanje slik in zvokov, spoznavanje soodnosnosti med različnimi dogodki, na kratko vse tisto, kar spada v splošni po-
jem inteligence, da je le kvantitativno izmerljivo.
Pomislimo na kakršnokoli konfiguracijo elementov, ki jo je mogoče kako zaznati. Elementi konfiguracije so lahko črke ali besede v tekstu, zvoki kake melodije, časovni presledki v sosle-dici dogodkov, itn. Pojem forme ali oblike nastane, kadar spoznamo, da ima več konfiguracij kake skupne lastnosti, to pomeni, da so si konfiguracije v določenem pogledu ekvivalentne. Take so, recimo, vse konfiguracije, ki so sestavljene iz treh elementov, ali različne karikature iste osebe, itn. Katerokoli tako lastnost lahko abstrahiramo in jo štejemo kot novo matematično obliko.
Kako se rešujejo problemi na tem področju, najlepše pojasnjuje delo O. G. Sulfridgea in njegov Pandemonium. Vzemimo, da sestavljajo naše konfiguracije črni geometrijski liki s poljubnim po-ligonalnim robom. Prva vrsta e-lementov, ki jih avtor sugestivno imenuje «demone», spremeni vsako konfiguracijo v drugo, ki jo sestavlja samo poligonalni rob. Tedaj nastopi druga vrsta demonov, ki v tej novi konfiguraciji razbere samo kote in namenoma prezre stranice. Na podlagi tako določenega števila točk in kotov je mogoče spoznati in oceniti razne forme. Postopek je mogoče posplošiti in po postopnem abstrahiranju določiti hierarhično razvrstitev dobljenih form.
ing. ŽARKO URŠIČ
Ob letošnjem sedmem partizanskem taboru na Opčinah, o katerem smo pisali včeraj, Je bila v prostorih openskega prosvetnega društva Tabor razstava grafik iz časov narodnoosvobodilne borbe. Cela vrsta grafičnih listov, ki so jih slovenski likovniki - partizani ustvarjali med borbo, je pritegnila pozornost številnega občinstva, saj so si razstavo ogledovali ljudje ves popoldan in ves večer. (Gornja slika),
V okvir letošnjega partizanskega slavja spada tudi polaganje venca k spomeniku padlih partizanov na Opčinah. Na sliki delegacija združenja borcev polaga venec.
			
ZA «0BRAMB0* SE SREDSTVA NAJDEJO...
Bo ameriška vojska res dobila nov tank?
Vsekakor bo moral biti boljši od preobčutljivega «MBT-70» - Kongres bo težko prepričati, ker je oklepno orožje v zatonu
«New York Times* poroča — kot smo pisali včeraj — da ameriško obrambno ministrstvo že več let opravlja v Laosu in v Vietnamu poskuse, s katerimi spreminja vremenske razmere tako. kot to zahtevajo trenutne vojaške potrebe. S kemičnimi sredstvi povzročajo dež, ki razmehča ceste in onemogoči promet, konkretno dovoz streliva in drugih potrebščin partizanski vojski. Da to »orožje* ni doslej imelo večjega uspeha ie znano.
Ameriško obrambne ministrstvo pa je danes sporočilo, da bo pri hodnjega prvega avgusta skupina strokovnjakov ameriške vojske o-brazložila večji skupini izvedencev značilnosti novega tanka za morebitno uporabo na evropski celini v prihodnjih devetih letih. Strokovnjaki so do februarja pa do teh dni na vojaškem vežbali-šču «Fort Knox» v Kentuckyiu preizkušali novo oklepno vozilo, ki naj bi zamenjalo sedanje ameriške tanke »M - 60».
Vsa ta zadeva je v neposredni zvezi z malim škandalom, ko je washingtonski kongres odklonil načrte za gradnjo tanka «MBT -70», za katerega je ameriška vojska porabila nič mani kot 9 let in cel kup milijard. Ameriški strokovnjaki so namreč izdelali prototipe tega tanka, ki ga je wa-shingtonski kongres odklonil kot neuporabnega.
Morda bodo ameriški tehniki i-meli tokrat več sreče. Dvaintrideset strokovnjakov iz študijske skupine vojaškega oporišča «Fort Knox» bo moralo predložiti točne podatke tanka, lu naj bi bil vsaj enakovreden tanku «MBT-70». Med drugim ima ta tank to prednost pred drugimi, da more dokaj precizno streljati kar v diru, vrhu tega ie tank zelo nizek in zaradi tega manjša tarča. Nadalje ima dvojen oklep in to tako v stolpiču, kot tudi v bokih.
Toda tank «MBT-70». o katerem so mnogi strokovnjaki peli tolikšno slavo, ima tudi svo.ie šibkosti. Ker je preveč izpopolnjen, je možno, da se prej pokvari. Preveč ima nepotrebnih delov in izpopolnitev, pravijo strokovnjaki.
Toda tudi v primeru, če bo nov tank zares ustrezal vsem zahtevam, bo Pentagon imel težave, ker ne bo lahko od kongresa dobiti sredstva za serijsko gradnjo. Že sam koncept o uporabi tankov je precej zastarel, kajti mnogi vo-
RiiimiiiiiiuHiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Objektivnih dogodkov ne jemljite preveč subjektivno. V ljubezenskih zadevah bo potekalo vse tako, kot si želite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napočil .je čas. da javno pokažete svoje stališče. Vezi z ljubljeno osebo se bodo zrahljale.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na parnp potovanje, ki pa bo rodilo zadovoljiv uspeh. Star prijatelj bo potreboval vaš nasvet.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne spu ščajte se v drzne špekulacije in neproučene poslovne zveze. Veselja-
štvo ne bo škodovalo, če bo umirjeno.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zanimivi rezultati bodo vplivali spodbudno. Možnost novega družabništva. Ne bodite neupravičeno ljubosumni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pri jutranjih poslih vam bo sreča naklonjena. Kapricioznost utegne poslabšati napete odnose.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) Izkoristite zaupanje predpostavljenih in sprožite idejo, ki se vam zč>3 u-mestna. Odlično vzdušje v družini
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Intenzivna aktivnost bo povečala
vaše zaslužke. Ugodno bodo rešeni družinski problemi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) U-godno razdobje za reorganizacijo načrta, ki vam leži na srcu. Ne sprejemajte obvez, ki bi pokvarile načrt.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Četudi gre vse kot po olju. ne zapa-da.jte v pretirani optimizem. Razum bo nadvladal simpatijo.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Ne zanašajte se na srečo, metodičnost vam bo zagotovila uspeh. Zanimive vesti vas bodo razveselile.
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Kolektivna akcija, ki je slabo kazala, bo začela dajati sadove. Vaša veliko dušnost mora biti bolj diskretna.
jaški strokovnjaki menijo, da je tank podlegel topu in tudi drugemu modernemu orožju kar da se je izkazalo tudi v Vietnamu. Od tod skepsa določenih kongresnih krogov. Kljub temu pa ni nevarnosti. da bi kak vojaški načrt povsem spodletel, ker vojaški krogi vedno najdejo dovolj argumentov, da izsilijo svoje načrte.
KAJ BODO POVEDALI STROKOVNJAKI
«Naftalan» ima vrsto zdravilnih lastnosti
Vsako leto gre skozi neko sovjetsko zdravilišče okoli 20 tisoč pacientov - Okoli 90% uspeha - Kljub vsemu je skepsa upravičena
BEOGRAD. 4. — V prihodnjih dneh bo odpotovala v Sovjetsko zvezo ekipa jugoslovanskih strokovnjakov, da bi proučila rezultate zdravljenja s posebno vrsto nafte, s tako imenovanim «naftalanom». »Naftalan* je poltekoča aromatična masa sive barve, ki šo jo odkrili pred časom na nekem kompleksu v Ivaničkem Graberju, kjer črpa nafto podjetje «Naftaplin». Ko se bo skupina jugoslovanskih
SREDA, 5. JULIJA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 2015 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	«1 Solisti Veneti*; 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 Simf koncert; 21.15 Nove knjige; 21.50 Melodije; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	«11 locandiere»; 15.20 Kulturni pregled.
KOPER
7 30. 8.30. 12.30. 14 30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Orkester Casadei; 10.15 Z nami je...; 10.41 Plošče; 11.15 Prisluhnimo jim sku paj; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Glasba ob počitku; 15.30 Z nami je...;
18.00	Glasbeni mozaik; 18 40 Gojenci glasbene šole v Kopru;
19.00	Lahka glasba; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Jug. glasba; 22.30 Pop jazz; 23.00 Beethovnov Kvartet za godala; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00. 13.00. 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Pisana glasba; 12.10 Plošče; 13.15 Poletna oddaja; 14.00 Program za popoldne; 16.00 Spored za naj-mlajše; 16.20 Glasba za mladino; 18.20 Zakaj in kako?; 18.55 Mezzosopranistka A. Scalcione in tenorist A. Liviero; 19.30 Znani motivi; 20.20 Koncert; 21.20 Santucci: «11 grido del tacchino* (radijska drama); 22.20 «Andata e ritorno*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30. 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Sergio Centi in Annarita Špinači; 8.40 Operna glasba; 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska priredba: 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 13.30 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 16.00 Popoldanski spored; 18.00 Melodrama;
20.10	»Andata e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba: »La primadonna*; 23.05 Glasbeno govorni spored.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Rahmaninov koncert štev. 1; 11.25
Rossinijev kvartet štev. 3; 11.40 Sodobna ital. glasba, 12.20 Vzporedna glasba; 14.00 Mozart. Rossini. Gounod; 14.30 Operetna glasba; 15.30 Portret avtorja:	F.
Schmitt; 16.15 Moravia - Albani; «Le donne di Moravia*; 17 20 Lahka glasba; 18.15 čelistka L. Lama; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Mazzini ob 100-let-nici smrti; 21.30 Koncert.
FILODIFUZt JA
8.00	Koncert za začetek: 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročni koncert; 11.00 Mozart Dussek itd.: 12.20 Geminian;jpva Sonata štev. 10; 12.30 Plošče resne glasbe;
13.30	Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00.	8.00. 9.00. 11.00,	13 00
16.00.	20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdra-vi; 10.25 Popevke; 1120 Pn vas doma; 12.00 Turistični napotki:
13.10	Iz slov. operne literature;
13.30	Kmetijski nasveti; 13 40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Davorin Jenko; 16 40 Flavtist Fed.ja Rupel; 17 00 »Vrti ljak»; 17.40 Z orkestrom Les Reed; 18.10 Glasbeno popotovanje;
19.00	Aktualnosti; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš gost; 20 00 Lahko noč. otroci!; 21.00 Simfonični or kester; 22.10 Veliki orkestri; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
16.15 O vzgoji; 16 55 Tour de France; 18.15 Program za mladi no; 19.15 TV razprave; 19 45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Človek in morje; 22 00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik
II. KANAL
18.30	Plavalne tekme v Siracusi:
21.00	Dnevnik; 21.15 Film »Pic colo Cesare*; 22.30 Srečanje z Eleno Caliva.
JUG TELEVIZIJA
19.00	šahovski komentar; 19 20
Obzornik; 19.35 Sebastjan in Mary Morgane; 20.05 Zlata Ognjanovič; 20.25 S kamero po svetu; 21.00 TV dnevnik; 21.25 3-2-1;	21.30
Moliere: Improvizacija v Versaillesu; 22.30 Nezdruženi narodi; 23.00 Jazz; 23.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Otroški kotiček:	Mister Pi-
per; 21.15 Poročila; 21.30 Film o Planici; 22.05 Igre brez meja; 23.25 Pomlad na istrski obali.
zdravnikov vrnila iz Sovjetske zveze. se bo odločalo o tem, ali se naj tudi v Jugoslaviji uvede ta način zdravljenja.
Kaj je «naftalan» in čemu služi?
Na obronkih Kavkaza v sovjetskem Azerbejdžanu. kakih 300 km od Bakuja deluje z velikim uspehom edinstveno zdravilišče na svetu. kjer je v rabi kot nekakšno univerzalno sredstvo «naftalan». Če bodo poskusi uspeli in če se bo smatralo za umestno uvesti ta način zdravljenja tudi v Jugoslaviji, bo to prvo tovrstno zdravilišče v Evropi.
V omenjenem sovjetskem zdravilišču se bo samo v letošnjem letu zdravilo okoli 20.000 bolnikov, seveda prvenstveno domačinov, torej ljudi iz Sovjetske zveze pa tudi od drugod, 'iz zavezniških socialističnih držav. Po sovjetskih podatkih se pri tem zdravljenju dosežejo dobri rezultati; v 90 odst. primerov pacienti ozdravijo. Znani strokovnjaki iz Moskve, Leningrada. Kijeva in drugih sovjetskih mest. ki proučujejo in eksperimentirajo zdravilnost «naftalana». so v zadnjih letih dosegli izredne rezultate.
• Kaj je «naftalan»?
Dr. Željko Ostrogovič ki se je posvetil proučevanju te mase, trdi, da je «naftalan» posebna vrsta težke nafte z visoko specifično težo in ki vsebuje lahke frakcije bencina, ligroina in kerosina. Po njegovem mnenju more nri nizkih temperaturah «naftalan» dolgo o-hraniti svoje fizikalno kemične lastnosti, to se nravi, da more biti kolikor ie. dolgo časa zdravilen.
Uporaba te težke nafte v zdravilne namene je stara. Sega v daljno preteklost. Prve vesti o zdravilnosti te nafte je prinesel v Evropo že Marko Polo v 13. stoletju. V času rusko japonske vojne so pri vsakem japonskem vojaku. ki so ga ujeli, našli tudi ste-kleničico naftalanske masti, ki je japonskim vojakom služila za prvo pomoč, če so bili ranjeni.
In kakšne bolezni zdravi?
Na to vprašanje je znanost že odgovorila. Zagotovo se ve. da «naftalan» koristi pri zdravljenju želodčno - črevesnih obolenj, nadalje pri raznih boleznih v ušesu, grlu in nosu; končno koristi tudi pri raznih vrstah sklepnega revmatizma, pri kroničnem revmatizmu v hrbtenici, pn opeklinah in ozeblinah. Dri vnetju žil. pri hemoroidih. pri kroničnih ekcemih in še pri vrsti drugih bolezni. Uporabnost je torej široka, vendar je prav v vsakem primeru potrebna zdravniška kontrola
Ker je bil o zdravilnih lastnostih nafte že velikokrat govor so strokovnjaki previdni in šele od konkretnih ugotovitev, do katerih bodo prišli v Sovjetski zvezi, je odvistno ali bodo tudi v Jugoslaviji preizkusili učinkovitost »naf-talana*.
Prejeli smo
MOLEKULARNA BIOLOGIJA, redila prof. dr. Hubert Peha doc. dr. Primož Schauer. I; Prirodoslovno društvo Sloveni Ljubljana 1972.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. julija im
3. CTAPA DIRKI «TOUR DS FRANCE
Po poletapi na kronometer Merckx spet v rumeni majici
Gualazzini priboril Itatiji prvo (pol) etapno zmago
MERLIN PLAGE, 4. — Današnja tretja etapa kolesarske dirke «Tour de France* je bila razdeljena na dva dela. Zjutraj so morali kole-pirJi opraviti 153 km dolgo pot od fornicheta do kraja Saditi Jean des Monts, popoldne pa je bila na vrsti f • i'a V0ŽnJa na kronometer. V unugi etapi je Eddy Merdoc pp-"°vno oblekel rumeno majico, saj Je vozil kot že dolgo ne. Njegov namen je bil, da bi se čimbolj od-r?lJ* °d svojega najnevarnejšega ^kmeca, Španca Ocane, kar mu je Popolnoma uspelo. Ocanova ekipa Je namreč prispela na cilj s 27’ ^ostanka.
Jutranja poletapa pa je bila pre-®®J mirna in ni bistveno vplivala a skupno lestvico, saj je majico oudrzal Guimard. V sprintu pa je ^[Pagal italijanski kolesar Gualaz-ki je v zadnjih metrih premagal šesterico soubežnikov. Zara-i padca pa je moral odstopiti Marckxov klubski tovariš Van Schill. yualazzinijeva skupinica je ušla ka-fm 20 km pred ciljem in si je kmalu nabrala 40” naskoka. Pri vhodu na dirkališče so zasledovalci kmanjšali časovno razliko na sa-m®. sedem sekund in zmago so o-k^ojfli ubežniki.
Vrstni red na cilju prve poletape fornichet — S. Jean des Monts
(153 km):
1-	Ercole Gualazzini (It.) 3.56’33”
2-	Noel Van Clooster (Bel.)
”• Herman Peysens (Bel.)
4- Tschan (Zah. Nem.)
5' Guyot (Fr.)
6- Moneyron (Fr.)
J. De Schoenmaecker (Bei) vsi v času zmagovalca „• Basso (It.)	7” zaostanka
Van Linden (Bel.)
10. Guimard (Fr.) itd.
Vrstni red na cilju druge poleta-
pe na kronometer (okrpg mesta Merlin Plage — 16,200 km);
1.	Ekipa Albani 1.37’03” in p. h. 50,073 km na uro
2.	Pland
3.	De Muer
4.	Oaput
5.	Stablinskd
6.	Jossart
7.	Pallenares
8.	Van Vaerenberg
9.	Schotte
10.	Driessens
11.	Adorni
12.	Desvages Skupna lestvica po
1.	Eddy Merckx (Bel.) 15.15’21
2.	Uuimard (Fr.)	11” zaost.
3.	Swerts (Bel.)	15”
4.	Van Linden (Bel.)	29”
5.	Zoetemelk in Karstens (Niz.) 31”
7.	Ocana (šp.)	34”
8.	Tschan (Zah. Nem.)	35”
9.	Mbrtensen (Dan.), Poulidor (Fr.) in Van Clooster (Bel.) 36”
12.	Pingeon (Fr.)	38”
13.	Godefroot (Bel.) in Duyn-
dam (Niz.)	39”
15. The venet (Fr.)	40” zaost.
Jutri bo na vrsti četrta etapa Merlin Plage — Royan, ki bo merila 238 km.
1.38*42” 1.38’20” 1.4017” 1.41’44”5 1.41*52” 1.42’00” 1.42*02” 1.42’08” 1.42T1”5 1.4224” 1.4T43” tretji etapi:
ŠPORT NA TV
RIM, 4. -i- Italijanska televizija bo jutri prenašala neposredno dva športna dogodka, in sicer finalno nogometno srečanje za italijanski pokal Milan — Napoli in boksarski dvoboj za naslov evropskega prvaka supenvelter kategorije Duran — Hemandez. Prenos se bo pričel ob 21. uri po drugem sporedu.
• * *
Po končanih nogometnih turnirjih in pred olimpijskimi igrami bo italijanska televizija posvetila naj-
več časa kolesarstvu.
V tednu od 9. do 15. julija bo vsak dan neposredni prenos s cilja kolesarske dirke po Franciji. Poleg tega bo v nedeljo po prvem sporedu prenos veslaškega tekmovanja iz Luzerna. V sredo bo v oddaji »Športna sreda* prenos italijanskega atletskega prvenstva. V četrtek se bo prenos atletskih tekem nadaljeval po drugem sporedu s pričetkom ob 18.30. V soboto pa bo osrednja točka prenos avtomobilskih dirk formule 1 iz Brands Hatcha. Prenos se bo pričel ob 15.25 na prvem sporedu.
PO ZAPADLEM ROKU ZA PRIJAVO TEKMOVALCEV
Rekordna udeležba na olimpijskih igrah
Najštevilnejšo reprezentanco bo imela Z. Nemčija
MUNCHEN, 4. - Prihodnje olimpijske igre v Miinchnu in v Kielu bodo nedvomno ostale v spominu zaradi velikega števila prisotnih tekmovalcev. Nastopilo bo namreč okrog 10.500 športnikov iz 123 držav, medtem ko jih je bilo pred dvanajstimi leti v Rimu le 5.337 iz 84 držav. To dokazuje, da se število nastopajočih stalno veča.
Od 131 olimpijskih državnih odborov so le trije odklonili svoje sodelovanje na olimpijskih igrah v Miinchnu (Irak, Jordanija in Zaira). Drugih pet olimpijskih odborov (Gvineja, Honduras, otok Mauritius, Paragvaj in Srednje-
iimiiiiuiiiiiiiuumiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiunii
KOLESARSKA DIRKA «PO JUGOSLAVIJI*
Kuvalja obvaroval svoje prvo mesto
Etapa je pripadla Nizozemcu Vam Dongnu
afriška republika) pa ni poslalo do 30. junija, ko je zapadel rok za prijave, še točnega števila nastopajočih.
Med 21 športnimi disciplinami bo največ držav nastopalo v atletiki (108), nato v boksu (75), streljanju (71) in v plavanju (62).
Drugi rekord predstavlja sodelovanje na modernem peteroboju, kjer bo nastopilo 62 tekmovalcev iz 21 držav. V peteroboju ni še nikdar nastopilo toliko tekmovalcev, ne na olimpijskih igrah, ne na osemnajstih svetovnih prvenstvih.
Najštevilnejša državna reprezentanca bo nedvomno zahodnonevn-ška s 657 člani. Sledijo ji Sovjetska zveza, ZDA, Poljska in Vzhodna Nemčija.
ZENICA, 4. — V četrti etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji je zmagal Nizozemec Van Dongen pred Jugoslovanom Kuvaljo in Kunaverjem. Dirka se je odločila v zadnjih kilometrih te kratke etape, ko je ušla skupinica kolesarjev in si je pridobila nekaj metrov prednosti. V končnem sprintu je bil najhitrejši Van Dongen. Rumeno majico pa je ohranil član jugoslovanske B reprezentance, Tanasije Kuvalja. Drugi slovenski kolesar Frelih, je prispel na cilj z 110” zaostanka.
Jutri bo na sporedu peta etapa
.. ... ...... ........ .........^hUt.... JL, 1.	*
Eddy Merckx po današnjem prihodu na cilj, ko je zopet oblekel rumeno majico
Zenica — Banjaluka, dolga 168 km.
Vrstni red 4. etape Ilidža — Zenica (74 km):
1.	Van Dongen (Niz.) 1.3512”
2.	Kuvalja (Jug.)
3.	Kunaver (Jug.)
4.	Kubiček (Pol.)
5.	Nabica
Skupna lestvica po četrti etapi: L Kuvalja
2.	Lavruškin 30”
3.	Kalnieks 40”
Ekipno vodi Sovjetska zveza pred Poljsko in Jugoslavijo B.
SANREMO, 4. — Carlo Duran bo jutri nastopil proti Špancu Joseju Hemamdezu za naslov evropskega boksarskega prvaka supenvelter kategorije. Duran hoče na vsak način odvzeti Špancu naslov prvaka, saj bi bila sicer njegova športna kariera zaključena. Argentinski boksar je namreč precej star, ima že 36 let.
TURIN, 4. — V Turinu so odločili, da bodo smučarska tekmovanja na kilometer z letečim startom v začetku letošnjega septembra. Prireditelji so morali prenesti to tradicionalno tekmovanje v hitrostnem smučanju predvsem zaradi denarnih težav. Navadno je bilo to tekmovanje v prvi polovici julija. Sedaj bo prevzela organizacijo teka zanimivega smučarskega tekmovanja družba, ki u-pravlja žičnice na Matterhornu.
NOVI ZAPLETI PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM
Fischer prispel v Reykj avik a Spasski noče igrati z njim
Spasski zahteva naj Mednarodna šahovska zveza pred začetkom prvenstva kaznuje Fischerja
REYKJAVIK, 4. - Ameriški ša-hist Fischer je končno le prišel v islandsko prestolnico, kjer bi se moral po tolikem odlašanju danes začeti dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo s Sovjetom Spas-skim. Toda to srečanje je ponovno v nevarnosti.
Spasski je namreč izjavil, da ne bo igral z Amerikancem dokler ga ne bo Mednarodna šahovska zveza kaznovala zaradi njegovega obnašanja, to pa tembolj, ker naj bi Fischer tudi žalil Spasskega samega, kot tudi Sovjetsko šahovsko zvezo.
Zvečer se je izvedelo, da je tudi delegat Sovjetske šahovske zveze vložil protest pri Mednarodni šahovski zvezi. Spasski pa je izjavil, da kljub svojemu protestu ne namerava zapustiti Reykjavika.
ATtlTIKA
RIM, 4. — Italijanska atletska zveza je sporočila, da bo absolutno atletsko prvenstvo 12. in 13. julija na olimpijskem stadionu v Rimu.
ODBOJKA
TURNIR VELOXA
Danes v Štandrežu finalno srečanje
V ponedeljek, 3. julija, se je na športnem igrišču v Štandrežu pričel odbojkarski »Turnir Velox», na katerem nastopajo 01ympia, UGG, Sudest in Velox.
Prvo tekmo sta odigrali moštvi 01mypie in
Veloxa z rezultatom
..................................................................................................
KOŠARKA	SKLENJENO NA POSVETU OBMEJNIH ŠAHOVSKIH DRUŠTEV
1. REPUBLIŠKA LIGA - ZAHOD
Grosist iz Šempetra ima najboljšo ekipo
V	nedeljo se je končal prvi del 2. republiške košarkarske lige za zahodni del Slovenije. Primorska moštva so imela, kot je bilo pričakovati, največ uspeha, saj so po prvem delu zasedla vsa prva štiri mesta.
Najboljši pa je Grosist iz Šempetra1,‘'"ki’ šl je prvo mesto priboril zaradi boljše razlike v koših, saj imata tudi ekipa Salonita in AET iz Tolmina enako število točk kot zmagovalec: Edino - wyyštvu Save iz Kranja je uspelo spoprijeti se z odličnimi primorskimi moštvi in mu je na koncu uspelo uvrstiti se na peto mesto.
V	nadaljevanju lige se obetajo še ostrejše borbe, čeprav smo skoraj prepričani, da bo zmagovalec eden iz prve trojice, to pomeni Grosist, Salonit ali AET.
Končna lestvica		prvega dela:			
Grosist	9	7	2	650 526	14
Salonit	9	7	2	646 579	14
AET (Tolmin)	9	7	2	639 607	14
Sežana	9	6	3	690 522	12
Sava	9	6	3	647 657	12
Koper	9	5	4	603 568	10
TIK (Kobarid)	9	5	4	602 573	8
Cerknica	9	1	8	632 715	2
Kladivar	9	1	8	596 727	2
Logatec	9 1 8 549 681	2 Rajmund Kolenc				
WIMBLEDON, 4. — V Wimble-donu so odigrali zadnja četrtfinalna srečanja mednarodnega teniškega turnirja. V polfinale so se uvrstili Stan Smith, Kodeš, Orantes in Nastase. V zadnjih srečanjih so dosegli naslednje rezultate:
Smith (ZDA) — Metreveli (SZ
6:2, 8:6, 6:2
Kodeš (ČSSR) — Pairun (Nova Zel.) 6:2, 6:3, 6:4 Nastase (Rom.) — Connors (ZDA) 6:4, 6:4, 6:2
Orantes (šp.) — Dibley (Avstral.)
6:2, 6:0, 6:2
Odslej šahovska «interliga» z igralci z obeh strani meje
Sodelovanje med šahisti iz Primorske in Jul. krajine se vedno bolj krepi
V nedeljo, 25. junija so se v Gorici srečali predstavniki šahovske pedzveze Primorske (predsednik Klanjšček Jože, tajnik Plesničar Stojan in Bizjak Franc iz Nove Gorice)' ter predstavniki 'šahovske zveze iz Furlanije - Julijske krajine, ki so jo predstavljali predsednik Bregant Tulio, Nanut Danilo (predsednik PD Oton Župančič iz Štam-dreža), dr. Kogoj iz Trsta, Culot (kot predstavnik Šahovskega društva iz Gorice) in Paumbo iz Vidma.
Do tega srečanja je prišlo na željo obeh obmejnih šahovskih pod-zvez zaradi nastalih potreb, da bi se delo in prireditve na šahovskem področju (na katera vabita obe zvezi redno vsa društva), načrtneje pripravile in da bi poglobili medsebojne stike. Predstavniki šahi-stov so zato sestavili predloge za nadaljnje sodelovanje ter so izdelali načrt za prihodnji dve leti.
Sporazumeli so se za stalna srečanja najboljših predstavnikov obeh dežel, ki bo enkrat letno, tako da bo gostitelj enkrat Primorska šahovska zveza, drugič pa Šahovska zveza iz Furlanije - Julijske krajine.
Taka srečanja so bila doslej že dvakrat, najprej v Postojni, nato pa v Gradežu. Aprila leta 1973 pa bo šahovsko srečanje v Portorožu. Odslej bosta reprezentanci nastopili vsaka s 43 igralci, in sicer s 30 člani, 10 mladinci in 3 članicami.
Na predlog italijanskih predstavnikov bo vsako leto junija v Gradežu mednarodno srečanje šahistov iz Zah. Nemčije, Julijske krajine, Primorja in Avstrije. Srečanja bodo ob priliki zdravniških kongresov.
e7~~
Vsakoletni mednarodni brzotumir-ji, ki jih prireja
društvo, bodo odslej, sredi maja. Vabili- ■ pa -bedo- • izključno--tfitfštra - s področja obeh šahovskih podzvez. Druga društva, ki br:Sč fnerebiti prijavila, bodo nastopala v posebni skupini. Ta predlog je sprejela tudi Primorska šahovska podzveza, ki bo na letošnji mednarodni deveti brzoturnir v Postojni (1. oktobra) povabila izključno šahovska društva iz Julijske krajine in Primorske.
Kot zanimivost in novost je treba omeniti ustanovitev interlige. Na vsaki strani bo sodelovalo po pet društev. Iz Primorske bodo v in-terligi nastopali Postojna, Sežana, Koper, Idrija in Nova Gorica, iz Julijske krajine pa šahovska društva Gorica, Videm, Trst, Tržič in Čedad. V vsakem moštvu bo nastopalo po osem igralcev. Obe strani sta se obvezali, da bosta še obravnavali podrobnejši način igranja srečanj in postavili predloge za dokončen sporazum o ustanovitvi lige. Kolikor bo ta predlog sprejet, bo to pomenilo še tesnejše sodelovanje med obema šahovskima zvezama. Bila pa je izražena tudi želja, da bi k sodelovanju povabili tudi koroške šahiste. Odločili so, da jih bodo povabili že na prihodnji posvet.
Ob koncu tega plodnega razgovora so predstavniki obeh obmejnih šahovskih zvez sklenili, da bodo še nadalje sodelovali na vseh važnejših šahovskih prireditvah, od katerih so nekatere postale že tradicionalne in so vedno bolj priljubljene med privrženci te kraljevske igre.
Franc Bizjak
2:1. Tekma je bila zelo živahna. Igralci so pokazali lepo igro. Oiym-pia je z lahkoto osvojila prvi set, medtem ko se je drugi zaključil v. prid štandreških igralcev, ki so pokazali bolj učinkovito igro. Tretji set je bil vse do konca zelo napet in 01ympia ga je osvojila le
z malenkostno razliko.
Sledila je tekma med UGG in Sudestom, ki se je zaključila s prepričljivo zmago UGG z rezultatom 2:0.
Drevi ob 21. uri bo na športnem igrišču v Štandrežu finalno srečanje za osvojitev pokala.
h imm 1111 umi 11111111111 iimiiiiiiMtiiMiiii 11 itiiiii
V Križu $0 zaključili balinarski turnir
y f
Prvo mesto na balinarskem turnirja v Križu sta osvojila Švab bi Milič
Košuta in Massiminianl sta zasedla častno drugo mesto
B. in M. Sirk sta se uvrstila na tretje mesto


Frankovič in Blaževič sta se morala zadovoljiti s četrto nagrado
mladostni dnevnik
« SIMONA RUTARJA
10,	Dobimo tako želmo pričakovanega profesorja z« sloven-®&no g. p Oreseča. 79) Vodja ga vvede in nam (Slovencem) v ^Riškem jeziku pove, da je zdaj, konec «imterregniuma», ali ^ko bi ga imenoval (ips. verba 80)).
15. Vodja v drugo opominja, naj Neslovenci pridno obisku* slovlenskil «Frei curs». Todsto so storili Cega, Pertout, H°rghi. 81)
23. Sprehod skozi Krojno [=Grojnol, Št. Florijan [=Ste-Pevmo. Burja je strašno brila in nam skoraj klobuke Obrala. Kljub neprenehanemu korakanju sem prišel ves zmer-2,61 domu. In k takemu sprehodu nas silijo!!
27. Oče tukaj. Kratek pogovor z njim ml je obudil spomin na nekdaj in me jako zamišljenega učinil. Skerbno me je iz-Praševal, kakor se mi v semenišči godi. Bil je veliko boljši z ^noj in videti je bilo, da ga je kratka skušnja že nekaj zmodrila.
Ta mesec sem prebral oba dela Gothejevegai=Goethejevegal (<Fausta», vkljub vodjeve prepovedi, da se ne sme brez njego-^®ga dovoljenja nič Citati. Zares velikanske ideje, mojstrsko skoz in skoz! Njegovi krasoti in izverstnostd se nesem m°Sel načuditi. Naj sledi tukaj nekaj iz Moriz Oarriere-jevega hv°da k njemu:
«Die Schonheit steht in Mittiellpunkte des ganzen Werkes. *n» ersten Tlhleil rang Faust nach Wa[hlrheit und dle Ver-sbhnung von Leben u.LndJ Wissenschaft erschien als das Pro-•Jlem der Dichtung; die Idee des Guten und ihre Verwir-'l'chung in eiinem freien Voke bildet den Sohluss u. durch Sle ist Faust in dliel sittl.iichel Weltordnung etagegamgen, da-
durch gew>innt er dle Seligkeiit.«
«Faust, der gemiithvolle, phantasiereiche Denker mit semen Leiden u.tndi Freuden tal Kampi u.indl Prieden ist zugiledch ein Symbol von Gčthes Entwicklung und das Drama des iillnmem Mertschen, den sedne Erediclheit zwar in Sdhuld ver-strickte, der sdoh aber im Rdngen nach Wahrheit diuroh das Gltick u. Mass der Schonheit zum sebstbevvussten Vollbringen des Guten, zum Wirken fttrs Gemeinwohl l&utert, mit der sittlichen Weltordnung versohnt u.tndi dadurch in das Gottes-reich der Liebe aufgenommen wird.» 82)
Hexenedmimaledns.
Du must verstehn:
Aus et=Elins mach’ z[=Zle(hn, und zt=Zlwei las gehen,
Und d[=Dlrei mach’ giiedch,
So bdst du reich.
Verlier’ dle vt=Vlier
Aus ft—Fliinf und si=Slechs,
So sagt die Hex’,
Mach’ s[=Slieben und a[=Alcht,
So ist’s voUbracht:
Und nt=Nleun ist e[=Elins Und zi=Zleihn ist keins.
Das ist das Hexen=e[=E]inmal—e[=Elins. 83)
Naj lepšd mesti v Faustu ste v pervem delu namreč Marjeta v cerkvi, in Marjeta v ječi. —
Dalje sem prebral: Eug. Sue, Die Geheirmndsse von Pariš (deutsch v. Diezman) 84) v treh (24) delih, kjer skuša pisatelj dokazati, da deržava le kaznuje, a nič ne poplačuje, v spodbudo k dobremu: nadalje, da so nektere kazni jako nepriležne in da nemajo zaželenega vspeha; govori zoper kazen na smert, pač pa za oslepljenje!; potem da Je nevarno jetnike vkup zar pirati, in da se ne doseže smotra; nasproti pa, da hudodelnik, če je sam sebi prepuščen, na svojo preteklost misliti mora, da
il
se mu tako kes obudi, ki pel j a k poboljšanji potem da je pravica za uboge predraga in skoraj nedosegljiva itd.
Februar.
7. Je pregledoval kan.tonikl Castellani, kot škofov pooblaščenec, seminišče. Zvečer pove vodja, da mora tistim, ki so vojaki oznaniti, da ne morejo več dobrot v seminišči vživatl, ker so si v tem, da so k vojakom pristopili, dosego svojega pervega namena nemogočo storili.
11.-12. po noči je pobelil sneg in šel je še cel dan, kar je v Gorici ob takem času nenavadno. Lep, krasen prizor Je, kadar sneg v mestu gre! Konji žvenlkljajo s kreguljci, vse ulice so v belo odejo pregemjene, neporedna mladina se kepa in še celo starček! postanejo bolj živi. Zlasti veliko gibanje je po dvoriščih, kjer gotovo kak snežen mož z metlo v rod stoji, ali sedi, in kjer na vse strani kepe letijo, kakor krogle v boji. Ma-li poredneži so vsi belil snega, a vem, da ne odjenjajo, dokler ne dobijo kake gorke na občutljivo mesto. In kako lepo se pobeljeno drevje vzdiguje! Zdaj pa zdaj mu nekoliko snega odpade in drevo si oddahne, veliko butero odloživši. — Ta sneg me Je nekako čudno ganil. Zdelo se mi je, da se je natora še le zdaj v svoji pravi podobi pokazala, kakor bi bila poprej vsa spačena. Veselil sem se, da sem zopet sneg gledal, kakor sem ga bil od mladih nog navajen. Zdelo se mi je, kakor bi se bil za 10 let pomladil.
16. Sprehod v Stražice. Kak pogled! Na mestu, kjer je bilo poprej vse živo, kjer Je na stotine rok delalo, kjer so se velikanski stroji urno gibali, kakor bi hoteli drug druzega prekositi, na tem mestu je zdaj vse mertvo, pusto, prazno. Da, tako ta pogled človeka prevzame, da še ne čuje ropotanja koles v drugih tovarnah, da še ne zapazi življenja, ki se ravno tik podertlje razvija kot popred. Koliko velikanskih koles in kolesc leži zdrobljenih in potertih okoli! Tje pa sem se vidi še kak boren ostanek velikih strojev, ki so toliko žita zmleli. Sicer pa nič druzega, kakor štiri gole stene (le kak žebelj še tu pa
tam iz zada moli), in še teh manjka od zgoraj velik kos. Ža .ostno prizorišče, ki ob enem kaž?, kako velik, nedosegljiv ji človeški um, in vendar kako majhen, nezmožen, ker zaston natormm močem kljubuje.
79) Supient Franc Orešec je poleg slovenščine učil na goriški gimm ziji zgodovino in zemljepis.	B
^	^	— medvladje; ipsissima verba (lat.)= lastn
DCSCuC.
81)	Fracurs (pravilno Freikurs; nem.)= svobodni tečaj. Poleg Ceg se nahajata se učitelj verouka v višji gimnaziji Lorenz Pertou
suPient Josef Borghi, učitelj matematike in fizike.
82)	Monz Camere (1817-1895), nemški filozof, univerzitetni profeso v Munchnu. Objavil je dela o estetiki. Slovenski prevod citate glasi: »Lepota je središče celotnega dela. V prvem delu se Faus poganja za resnico in se pomiritev z življenjem in znanostjo kaž kot problem poezije: ideja dobrega in njena uresničitev se za ključita v svobodnem ljudstvu, s pomočjo ideje je Faust vstopi v moralni svetovni red, tako je dosegel blaženost.*
»Faust, čustveni, fantazije polni mislec je s svojimi trpljenji ii veseljem v boju in miru simbol Goethejevega razvoja in dram; človeške notranjosti. Svojo svobodo je sicer zapletel v krivdo vendar se je v boju za resnico s pomočjo sreče in mnoštva le pote očistil za samozavestno izpolnjevanje dobrega, za delovanji za splošni blagor. Pomiril se je z moralnim svetovnim redon in bil tu sprejet v božje kraljestvo ljubezni.*
83)	Deklamacija čarovnice iz prvega dela «Fausta». Prevod je i; slovenske izdaje »Fausta* (Ljubljana 1955), oskrbel ga je Bož( Vodušek-
Šembiljska enkrat ena
Te bukve uče:	Odštej brž štiri,	naj bodo na veri.	devet	je ena.
Ena naj gre	Za pet in šest	deset	nobena,
v deset brez dve.	sedlmico v pest	To je	šembilj-
Ce tri zravnaš, dobiš z osmico,	enkrat ena*
si bogataš.	držiš z resnico:
84)	Eugčne Sue (1804-1857) je pisec dela «Les Mystčres des Parisi (1842-3)= »Skrivnosti Pariza*. Rutar je delo bral v nemškem prevodu, kar pojasnjuje tudi opomba v oklepaju.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
5. julija 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
PO SPORAZUMU S PROTESTANTSKO EKSTREMISTIČNO ORGANIZACIJO UDA
Angleški oklepni avtomobili na razmejitveni črti v Belfastu
Londonska vlada zagovarja sporazum, ki naj bi preprečil prelivanje krvi - Protestanti v protinapadu
LONDON, 4. — Preteklo noč je prebivalstvo v Ulstru preživelo v stalnem strahu, da se bo utegnilo zgoditi kaj hudega. Kot smo že poročali, je skrajno krilo organizacije IRA ♦Provisionals* sklenilo občasno premirje z angleškimi političnimi in vojaškimi oblastmi. Da bi prispevali k pomiritvi, so skrajneži IRA celo odstranili barikade v nekaterih mestnih področjih v Londor>derryju, in sicer v okrajih Bogside in Greggan.
Zdi se, da je ta pobuda irskih ♦katoliških* gverilcev spravila v hudo nevoljo protestantske organizacije ter še posebej ekstremiste organizacije «Ultser Defence Army». Takoj potem, ko so irski gverilci nekoliko popustili pri svojih nastopih, so protestantski skrajneži začeli nastopati organizirano. Pravijo, da UDA razpolaga na Severnem Irskem s kakimi 20.000 možmi, ki so organizirani kot vojaška sila in nastopajo kot taka, čeprav vsaj na vidnih mestih ne nosijo orožja. UDA je takoj sklenila, da bo ustanovila svoje zaprte četrti ♦No go Areas*, kamor ne bi imele dostopa varnostne sile angleške vojske in policije.
Kazno je, da so se protestantski skrajneži zbali, da bo angleška politična in vojaška oblast začela u-vajati stalno kontrolo tudi nad področji, ki so v njihovi pristojnosti, kar se ni dogajalo do danes, saj so imeli protestanti vso oblast v svojih rokah. Angleške oblasti so se v določeni meri prestrašile. U-poštevati je treba namreč pri vsem tem, da so ulstrski protestanti zelo lojalni državljani Velike Britanije in niso prav nič naklonjeni bližnji Irski republiki. Zato je tudi razumljivo, da se angleška vlada poteguje za njih in da je zato tudi pristranska. Pri vsem tem pa so bili seveda pomembni tudi drugi razlogi, ki so narekovali angleški vladi, da zavzame to stališče: možno je namreč, da v teh razmerah eksplodirajo neredi, ki bi morebiti prisilili angleško vojsko, da nastopi s silo in se spoprime tudi s protestantskimi demonstranti.
No, ta nevarnost je sedaj mimo. Že davi so se protestantski voditelji srečali z generalom Robertom Fordom, ki je poveljnik angleških kopenskih sil v Ulstru. Angleški general se je začel razgovarjali s predstavniki UDA že v ponočnih urah, a pozneje se je sestal še enkrat. Rezultat teh pogovorov je bil ta, da so protestanti opustili zamisel izgradnje drugih barikad in «No go Areas* ter so se zadovoljili z dovoljenjem angleških voja-
ških oblasti, da lahko neoboroženi patruljirajo nekatere predele ob robu svojih četrti.
Angleška vojska pa je davi zasedla vse ulice, ki gredo iz protestantske četrti v Belfastu Shankill v katoliško četrt Spingfield. Angleži so na teh ulicah postavili oklop-ne avtomobile tipa «saracen». Vojaki kontrolirajo vse prehode ter legitimirajo občane. Pristaši organizacije UDA so postavili svoje straže v bližini četrti Shankill, kjer je bila zgrajena že pred nekaj dnevi barikada. Do sedaj pa niso poslali na cesto svojih izvidnic.
Prebivalstvo katoliških četrti je bilo danes ponoči zelo vznemirjeno, ker se je balo, da bodo oboroženi protestanti utegnili vdreti v četrt, kljub temu, da je organizacija IRA zagotovila, da bo z vsemi svojimi silami zaščitila prebivalstvo. Danes se je ozračje pomirilo in povsod
upajo, da se bodo v prihodnjih dneh začeli stvamejši pogovori med nasprotnimi strankami.
V Londonu v nekaterih krogih kritizirajo potezo ministra za Ulster Whitelawa (za katerega pa ni znano, če je bila to njegova pobuda ali pobuda drugih političnih krogov), ker se je zapletel v pogovore s protestantsko ekstremistično organizacijo UDA. Angleške oblasti se izgovarjajo, češ da je ta poteza preprečila strahovito prelivanje krvi, čeprav drugi pripominjajo, da je angleška oblast le ugodila svoji globoki želji, da se ne prizadene protestantskega prebivalstva. Drugi pa spet pripominjajo, da ni nič čudnega, če je londonska vlada navezala stike neposredno s protestantskimi skrajneži, saj je že prej navezala podobne, poluradne in celo uradne stike, s frakcijo katoliških ekstremistov.
m.
Avstrijski kmetje protestirajo pred ministrstvom za kmetijstvo na Dunaju proti kmetijski politiki sedanje vlade
..............................................................mi.....................................................................■■luni............................■■■■■■■n.............................................umili..............mimmiimm...........................................
VEČ ZAPOREDNIH NAPADOV LETALSTVA ZDA
Ameriške bombe na Hanoj V Milanu je blagajnik
Boji okrog Quang Trija in An Loca - Izjave voditelja FNO	JtlJodCffO FOpUtJU
HANOJ, 4. — Ameriško letalstvo je danes ponovno bombardiralo hanojsko predmestje Kirn Lien, katerega je že bombardiralo prejšnji teden. Letala so se nad se-vernovietnamsko prestolnico vrnila večkrat in so z drobci aluminija motila radarske naprave protiletalskih postojank. Baje so ameriške bombe poškodovale tudi neko važno cesto na severovzhodnem delu mesta.
Kot poroča glasnik sedmega ameriškega brodovja, se kljub blokadi nekatere tuje trgovske ladje bližajo severnovietnamski obali. Ladje sedmega brodovja so jih sprejele z ognjem in onemogočile, da bi z manjšimi čolni izkrcale blago ob obali.
Južno vietnamske čete so dosegle danes Quang Tri; glavno mesto istoimenske pokrajine, kjer je že teden dni v teku protiofenziva. Boji se nadaljujejo tudi na področju An Loca v bližini meje s Kambodžo, pa tudi v nekaterih predelih Kambodže.
Predsednik prezidija fronte za narodno osvoboditev Južnega Vietnama je v intervjuju s časnikar-
jem francoske agencije AFT izjavil, da bi se spopadi lahko končali, če bi predsednik Nixon resno upošteval njihove predloge za mir. ♦Namen naše borbe je, da bi Američani spoštovali našo voljo in našo željo po narodni samostojnosti. Da doseže ta nmnen, pa mora vietnamsko ljudstvo nadaljevati z borbo na vojaškem in političnem področju. Neodvisni in nevtralni Južni Vietnam bo imel politične in ekonomske odnose z vsemi državami, predpostavljal pa bo interese Indokine in jugovzhodne Azije*. Govoril je nato o naporih, ki jih delajo Američani in južnovletnamska vojska, da bi partizani ne prejemali več hrane in orožja in zaključil s prepričanjem, da ti napori ne bodo dosegli svojega namena.
O Vietnamu je govoril tudi predsednik ZDA Nixon, ki je ob priliki «Indipendence day» govoril p0 radiu. Dejal je, da se ZDA trudijo, da bi se vojna čimprej zaključila v splošno zadovoljstvo vseh prizadetih. čimprej je treba vrniti svetu mir in to je bil namen njegovih potovanj v Peking in Moskvo.
Nixon pa ni omenil pariških pogajanj o Vietnam,*, prav tako pa iz njegovega govora ni bilo moč razumeti, če se nameravajo ZDA resno pogajati s Severnim Vietnamom in začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama.
Ta dekleta bodo nastopila na prireditvi v korist angleškega združenja za preprečevanje krutosti do otrok. Izbrali so jih v hotelu Berkeley v Londonu, kjer so tudi posneli gornjo sliko
POLEMIKA OB POVRATKU JADRALCA SAMOTARJA
Koliko je stala Anglijo Chichestrova pustolovščina
Nepojasnjene okoliščine dvojnega trčenja francoske meteorološke ladje France II.
PLYMOUTH, 4. - Včeraj smo pisali, da se je zaključila pustolovščina samotnega jadralca Francisa Chechestra. Očitno smo se zmotili, kajti danes je prišlo do zelo zanimivega preobrata. Medtem ko samotar počiva v plymouthski bolnišnici, je laburistični poslanec William Priče naslovil na obrambnega ministra Balniela vprašanje, v katerem želi vedeti, koliko denarja sta porabili Royal Air Force in Royal Navy, da bi Chichestru nudila pomoč. Jadralec se namreč nekaj dni ni oglasil — pozneje so izvedeli, da je imel pokvarjen radijski od-tajnik — in ves ta čas sta ga angleška mornarica ;n letalstvo iskala.
♦Nočem izrekati kritike vojski*, je dejal Priče, «ker je pomagala jadralcu, vendar menim, da moremo razjasniti okoliščine, ker »mo
že porabili javna finančna sredstva. Chichestrovo potovanje pa je bilo nedvomno zelo neprevidno, saj so mu ta podvig odsvetovali tudi zdravniki*. Chichestrov sin Giles pa je dejal, da bi se oče lahko sam vrnil v Plymouth, če se ne bi zlomil glavni jambor ob trčenju s francosko meteorološko ladja France II.
Pa še neki drugi dogodek postavlja vso zadevo v dokaj čudno luč. Poveljnik ladje France II je danes izjavil, da do tega trčenja ni prišlo ampak se je Chichestrov jambor le zapletel v radarske naprave francoske ladje. Sicer pa mora France n še pojasniti, kako je malo kasneje prišlo do trčenja z dansko jahto Lesteria, katere kapetan ima namen sprožiti kazenski postopek proti kapetanu francoske ladje,
ki pa zatrjuje, da je jahta plula z ugaslimi lučmi.
Pri tem trčenju je zgubilo življenje sedem turistov, ki so bili na danski jahti. Trčen,je je bilo silovito in jahta se je potopila v nekaj sekundah. Štirje preživeli — trije Američani in en Šved so bili v francoskem pristanišču. La Ro-chelle, kamor jih je prepeljala France II, zelo slabo sprejeti
Ti dogodki, ki popestrujejo čezoceansko regato, pa so izrinili s prizorišča zanimanje za regato samo. Zanjo se zanimajo le še v Franciji, saj Francoz Jean Ives Terlain še vedno vodi in bo verjetno čez pet ali šest dni dosegel Rhode Island. Terlainu, ki pluje na zelo veliki jadrnici Vendredi 13, sledi Francoz Colas. tretji pa je Anglež Cooke.
Policist umrl med zasledovanjem
TORINO, 4. — Policijski agent je umrl, medtem ko je s petimi tovariši zasledoval ukraden avtomobil znamke simca. Do dogodka je prišlo v predmestju, ko sta dva policijska avtomobila drvela za ukradenim vozilom. Iz neznanih razlogov sta avtomobila trčila, eden pa se je nato še zaletel v telegrafski drog. Agent D'Angelo je bil pri priči mrtev, ostalih pet policistov pa so prepeljali v torinsko bolnišnico. Tatov simce, ki so posredno povzročili to nesrečo, še niso izsledili.
Izročen prometu odsek Valjevo - Titovo Užice
BEOGRAD. 4. — Včeraj dopoldne je bil uradno izročen prometu novi del proge Beograd — Bar in sicer odsek Valjevo — Titovo Užice. S tem delom proge je od skupne dolžine proge 475 km zgrajenih 240 km. ostalih 235 km od Valjeva do Titograda bo dokončanih do konca 1974. leta. Slovesnosti izročitve prometu dela proge Valjevo-Titovc Užice se ie danes udeležilo več tisoč prebivalcev z omenjenega področja ter Man predsedstva SFRJ Dragi Stamenkovič. član sveta federacije Petar Stambolič, podpredsednik zvezne skupščine Milo Minic, predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič in drugi ugledni zastopniki republike in krajevnih organov.
Pavel VI. ni spremenil stališča o razporoki
VATIKAN, 4. — Papež Pavel VI. je v pismu, ki ga je poslal kongresu o družinskih vprašanjih, ki se vrši te dni v Franciji, potrdil svoja stališča glede razporoke.
♦Za marsikoga — piše Pavel VI — je v današnjih časih polnih negotovosti, neka dokončna odločitev nemogoča. morda celo neracionalna. Krščanska družba je prva uvedla ne-razvezni zakon. Poroka izvira iz ljubezni, ki pa ne traja večno, zakon pa je zakrament in ni ga mogoče izbrisati*. V nadaljevanju pisma se papež dotika skoraj vseh problemov. Govori o nujnosti ljubezni med zakoncema, ponovno poudarja nasprotovanje vsakršni kontroli rojstev, nanašajoč se predvsem na encikliko Hu-manae vitae in omenja naloge staršev pri vzgoji otrok. Pisma pa zaključuje z navedbo moralnih dolžnosti, ki jih ima država do družine.
VRSTA ROPOV V ITALIJI
Ropa tudi v Padovi in Catanii: plen 28 milijonov Milanska banka je razpisala nagrado 30 milijonov lir
PADOVA, 4. — Tri oborožene in zakrinkane osebe so danes vdrle v agencijo neke krajevne banke v predmestju Padove in z naperjenim orožjem prisilile blagajnika, da jim je izročil denar, ki ga je imel v predalu. Roparji so se nato oddaljili z avtomobilom fiat 125 bele barve. Po računih, ki so jih naredili bančni uslužbenci, je plen znašal nekaj nad 18 milijonov lir.
CATANIA, 4. — Trije oboroženi mladeniči so danes izropali poštni urad v kraju Nesima superiore blizu Catanie. Medtem ko so uslužbenci in kakih deset upokojencev, ki so prišli po pokojnino, morali stati ob zidu z dvignjenimi rokami, je eden izmed roparjev zahteval od ravnatelja, naj odpre blagajno, in vzel iz nje šop bankovcev v skupin vrednosti 10 milijonov lir. Roparji so se nato nemo tono oddaljili na nekem ukradenem avtomobilu, ki ga je policija kasneje našla.
• * »
MILAN, 4. — Trije mladeniči so sinoči napadli blagajnika veleblagovnice COIN, ki je hotel naložiti 6 mi-
Aretirani štirje neofašisti zaradi posesti orožja
MESINA. 4. — Karabinjerji so danes aretirali štiri mladeniče, in jih prijavili sodišču zaradi posesti in nošnje orožja. V avtomobilu, v katerem so se mladeniči peljali po državni cesti, ki povezuje Palermo z Mesino, so našli precejšnjo količino dinamita, ki je Ml verjetno ukraden na bližnjem gradbišču. Mladeniči so pripadniki neofašistične organizacije Giovane Italija.
NAROČITI Sl MA
Primorski dnevnik!
Gola bedra
Mlada nemška turistka, ki je na počitnicah v Ragusi. je «prekršila 726. člen kazenskega zakonika. S prijatelji je sedela pred nekim barom v Ra-gusi in jedla sladoled ko je tamkajšnji pretor, ki se e sprehajai po ulici, opazil njene prekrižane noge in ugotovil, da je 34-letna turistka «sedela na javnem mestu in je kršila načelo splošne morale, ker ie imela prekrižane noge in pri tem kazala popolnoma golo levo bedro.» Turistka je bila obsojena na globo 10.000 lir, katere pa ni plačala, ampak je o zadevi obvestila nemški konzulat, ki je posredoval pri deželnem ' odborniku za turizem. Odbornik e poveril pokrajinski turistični ustanovi iz Ra-guse nalogo, da nudi Nemki pomoč. Ustanova je zato najela odvetnika, ki je vložil priziv in bo zastopal interese mlade turistke.
lijonov lir v nočno blagajno neke banke. Eden izmed mladeničev se je zaletel vanj, drugi pa je dvakrat u-strelil v zrak. Roparja sta pobrala zavoj z denarjem in stekla po ulici; prisebni blagajnik pa je stekel za njima in ujel tistega, ki je nosil denar. Policija je komaj 18-letnega roparja zaslišala in po podatkih, ki jih je prejela, ujela še drugega ter priprla tudi njegovega brata, pri kate-terem so našli orožje. Ime tretjega roparja, ki je čakal v avtomobilu, da bi mladeniča odpeljal na varno, je znano, vendar pa je ta še na svobodi.
* « •
BUSTO ARSIZIO, 4. - Vodstvo milanske ljudske banke je obljubilo 30 milijonov lir tistemu, ki bi odkril roparje, ki so ubili ravnatelja neke podružnice ljudske banke in odnesli 18 milijonov lir. O roparjih ni skoraj nobenih podatkov, saj so bili zakrinkani, za podvig pa so se poslužili u-kradenega avtomobila.
Izraelski pogoji za pogovore z Arabci
TEL AVIV, 4. — Iz izraelskih virov se je zvedelo, da so neznane enote izstrelile iz obmejnih pokra-
jin Sirije več nabojev min na južni del Golanskega pogorja na izraelski strani demarkacijske črte premirja med Sirijo, Izraelom in Jordanijo. Izraelci pravijo, da ni bilo človeških žrtev, pač pa da so oni odgovorili na ogenj.
Dejstvo, da ni večjih spopadov med Izraelci in gverilci, pomeni pa le, da je v tem trenutku postala pomembnejša politična plat tega vprašanja. Izraelski zunanji minister Aba Eban je danes v svojem govoru v izraelskem parlamentu («knesset») izjavil, da bi njegova država sprejela pogovore izključno na podlagi resolucije št. 242 varnostnega sveta, v kateri se postavlja zahteva po evakuaciji a-rabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel po vojni leta 1967. Izrael sprejema to resolucijo, toda pod pogojem, da bo posredovalec (konkretno OZN, ki bi ga v tem primeru zastopal izkušeni diplomat Jarring) res nepristranski. Izrael pa zavrača odločno dva nadaljnja dokumenta OZN iz let 1970 in 1971, ker meni, da odkrito zastopata koristi arabskih držav.
Po nekaterih poročilih bi Izrael hotel na vsak način obdržati v svojih rokah Golansko višavje ter vsa področja do šarm el Šejka. Po mnenju predstavnikov OZN je na Bližnjem vzhodu najhujši kamen spotike nrav pomanjkanje zaupanja med obema državama.
ELE IN EMILI0 VALPREPA STA TOŽILA PRISTOJNE OBLASTI
Valpredovi starši se boje sinove smrti v jetnišnici
Anarhistovo zdravstveno stanje je dramatično - Zaporni nalog za fašista Pozzana, ki je skrivnostno «izginil >
RIM, 4. — Starši anarhista Pie-tra Valprede, ki že dve leti in pol čaka na proces, ki naj tudi pred javnostjo uradno dokaže njegovo nedolžnost v zvezi s strašnimi, a neutemeljenimi obtožbami, da je kriv za krvave atentate v milanski kmečki banki in na Oltar domovine v Rimu, so te dni na nov način skušali doseči, da bi njihovega sina spravili vsaj v bolnišnico ali specializirano kliniko.
Ele Lovati, Valpredova mama in njegov oče Emilio Valpreda sta namreč vložila kazensko prijavo proti neznancem, ki so odgovorni za njegovo zdravstveno stanje, oziroma krivi. da Valpredi ni nihče nudil potrebne specializirane zdravniške pomoči.
Valpreda, kot znano, trpi za boleznijo «Burgerja», se pravi zastrupitev krvi v spodnjih okončinah in rokah, zaradi česar čuti po vsem telesu hlad, istočasno pa ga mučijo hudi krči. Bolezen pri Valpredi ni bila akutna, vendar se je njegovo stanje v zaporu poslabšalo, ker so mu škodovali vlažno okolje in hlad, ki ga obdajata v ječi.
V	sodni prijavi ugotavljajo Valpredovi starši, da sin čaka že tri leta na sodno obravnavo, na kateri bo dokazal svojo nedolžnost, da pa jih navdaja dvom, ali nekdo ne pričakuje njegove prerane smrti, ki bi rešila marsikatero odprto vprašanje.
«Njegovo telo iz dneva v dan šibi, smrt se bliža. Ali je to upanje tolikih podležev, ki so zakrivili pokol na Trgu Fontana?*, se sprašujejo starši zaprtega anarhista.
Valpredovi starši v svojem prizivu sodni oblasti ne štedijo z obtožbami. Verjetno tudi zato. ker so doslej vsi njihovi poskusi, da bi sina spravili na varno, v kliniko, pa čeprav pod policijsko stražo, bili povsem neuspešni. Zato Valpredo primerjajo s Pana-gulisom, Italijo z Grčijo. «Kaj je različnega v zadržanju grških polkovnikov pred pozivi Panagulisove matere. katere sina ubijajo v celici?* in še: «Ali je sploh kakšna razlika med polkovniško Grčijo in Italijo, če lahko tudi pri nas aretirajo nedolžnega človeka, ga strejo v kolesju neizprosnega pravosodja, mu odrekajo vsako možnost, da bi se branil na javni sodni razpravi in če čakajo na njegovo smrt v temni celici?*
V	drugem delu sodne prijave Valpredovi starši ugotavljajo, da se je zaprti anarhist prve čase počutil razmeroma dobro, a se je njegovo zdravstveno stanje medtem poslabšalo.
Na tiskovni konferenci Valpredo-vih staršev je bil tudi oče zaprtega mladega anarhista Roberta Gargamellija. Oče mladega anarhista ie bil blagajnik v rimski banki, kjer naj bi eksplodirala bomba. Zato se ie vprašal: «Kako je mogoče, da bi moj sin podtaknil peklenski stroj pod banko, kjer je delal njegov oče? Moi sin je nedolžen, a mu grozi strašen konec, če ga ne rešimo. Zaprt je namreč v ozki celici prav nad jetniško kuhinjo. Zrak je suh in vroč. moi sin pa trpi za naduho...*
Do tod poročilo o poskusu Val-predovih staršev, da bi sina rešili
iz ječe in dosegli preselitev v specializirano kliniko iz bojazni, da bi Valpredova smrt ne prehitela tolikanj pričakovane sodne obravnave.
Nadaljuje se medtem v zaporih v Monzi zasliševanje fašista Ven-ture iz Trevisa, ki je resno osumljen, skupaj z nacističnim odvetnikom Fredo iz Padove, da ie organizator atentatov v letu 1969 in torej tudi atentata, zaradi katerega sedi Valpreda v zaporu že tri leta. Vse kaže, da je sodnik D’Aimbrosio zbral dovolj dokumentaričndh in da bo v kratkem formalno obtožil Fredo. Venturo in Marca Pozzana iz Padove «pokola v kmečki banki*.
Sodnik D'Ambrosio je, resnici na ljubo, že izdal za Pozzana. ki je bil sluga v razvodu za slepce «Confi-liachi* v Padovi, zaporni nalog. a ga policija ne more naj-
Pietro Valpreda
ti. Govori se. da je Pozzan izginil v Španijo (kakor Tržačan Forziati), širijo pa se tudi glasovi, da je mladi sluga že mrtev. Zakaj ie Pozzan tako važen člen v teroristični verigi? Zakaj ga D'Ambro-sio išče? Zakaj je izginil?
Verjetno zato, ker je Mjrco Pozzan edina priča, ki trdi. da se je seje v noči med 18. in 19. aprilom 1969, ko so fašisti sestavili načrt za atentate, videl tudi sedanjega poslanca MSI Pina Rautija v Padovi. Če izgine Pozzan s scene
je tudi Rauti brez skrM...
# « «
MILAN, 4. — Danes je namestnik državnega pravdnika iz Benetk dr. Faranda poldrugo uro zasliševal namestnika državnega pravdnika iz Milana dr. Sinagrj, katerega sta misovski senator Nen-cioni in odvetnik Bollati prijavila sodišču zaradi kršenja preiskovalne tajnosti.
Prijava zacieva izdajo uradnega glasila I SI Avanti 28. oktobra lani, v kateri je Mio objavljeno celotno besedilo zapornega naloga, ki ga je sodnik izdal za tri mladeniče z obtožbo, da so skušali obnoviti fašistično stranko. Do objave /.apornega naloga pa naj bi prišlo, preden je bil le ta izdan. Prijava pa se nanaša tudi na objavo vseorne zasliševanja epega izmed neofašistov.
iiiiFiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMii mil im iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiniiiiiii iiii iimiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiM
V VIDMU IN NA PLITVICKIH JEZERIH
Razgovori o sodelovanju med Furlanijo in Hrvatsko
Za podobne pobude naj bi se zavzelo tudi deželno združenje industrijskih zbornic
V okviru rednih stikov, ki jih medsebojno vzdržujeta videmska trgovinska zbornica in gospodarska zbornica iz Zagreba (ustanovi sta se pred kratkim tudi pobratili), šo se te dni v Vidmu sestali njuni predstavniki, da bi razpravljali zlasti o štirih vprašanjih skupnega interesa. Na dnevnem redu ie bila razprava o proizvodnji pohištva, tkanin. izdelkov male industrije in obrtniških izdelkov.
Za videmsko zbornico so se sestanka udeležili predsednik oddelka za zunanjo trgovino dr. F. Job, ravnatelj dr. Zurco in 'iače!rik zunanjetrgovinskega oddelka P. Co-vre. Zagrebško z.bornico so zastopali predsednik ustanove Z. Sonje, načelnik odseita za zunanjo trgovino ing. I. Vražič, ing. Donadini in g. Doljakova.
Po tem prvem sestanku ie zasedala širša skupina furlanskih in hrvatskih strokovnjakov, med katerimi so bili predstavniki podjetja Exportdrvo (C. Pajkurič. F. Jerkovič). Jugokeramike (R. Perica), Pan Adria (S. Belamarič). Radio televizijskega centra (I. Bergerjeva) in ZPZ (ing. I. Paj). Hrvatski gostje so si v spremstvu furlanskih gospodarstvenikov ogledali tudi dve tovarni, in sicer tekstilno tovarno in tovarno pohištva v bližini Vidma-
Naslednjega dne so predstavniki videmske zbornice odpotovali na Hrvatsko. kjer so bili gostje zagrebške Gospodarske zbornice na Plit-vičkih jezerih. Med razgovori v Vidmu in na Plitvicah so ugotovili, da obstajalo še široke možnosti za razvoj medsebojnega gospodarskega sodelovanja, ter so bili v tej zvezi omenjeni tudi konkretni prime-
ri furlanskih tovarn, ki M bile zainteresirane za industrijsko - teh nično sodelovanje s hrvatskimi gospodarskimi organizacijami. Kakor sta se zbornici dogovorili že na pogajanjih v lanskem letu. bosta videmska in zagrebška zbornica poslej stali ob strani domačim in sosednim podjetjem, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, tako da bo ta pomoč vzajemna in vzporedna.
Predstavniki videmske zbornice so v ta namen izročili hrvatskim gospodarstvenikom spisek domačih uvoznikov in izvoznikov, zdaj pa pričakujejo, da bo zagrebška zbornica poslala v Videm spisek domačih podjetij s tega področja. Naslednji sestanek med predstavniki obeh ustanov in furlanskega oziroma hrvatskega gospodarstva bo prihodnje jeseni.
K vsemu temu naj dodamo, da medtem ko je treba pozdraviti pobudo Videmčanov. da navežejo tesnejše poslovne stike s sosedno republiko Hrvatsko, M vendarle pričakovali. da se bo ta pobuda na naši strani porodila na širši osnovi, to je na osnovi deželnega združenja trgovinskih zbornic. Tudi tržaški, goriški in pordenonski krogi imajo namreč velik interes, da se sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji kolikor mogoče razširi in pogloM. Kar zadeva industrijsko tehnično sodelovanje, pa se tržaškim in goriškim podjetjem nudi še posebna možnost, da se na njegovi podlagi vključijo v operacije, ki potekajo po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško, kar predstavlja pomembno ugodnost pri plasiranju proizvodov, ki so plod sodelovanja in skupne proizvodnje.
Zračni gusar je pisal Nixonu
WASHINGTON, 4. - Južnoviet-namski študent Binh, ki je bil u-bit, ko je skušal preusmeriti letalo jumbo-jet družbe Pan American v Hanoj, je dan prej pisal predsedniku ZDA Nixonu. Pismo vsebuje oster protest proti ameriški politiki na Daljnem vzhodu. «Vračam se v Vietnam, piše 24-letni študent, ker hočem aktivno sodelovati v boju vietnamskega ljudstva. Če bom umrl, me bodo nadomestili milijoni Vietnamcev, dokler ne bo končana ta nečloveška vojna.* Baje je bil Binh eden sedmih študentov, katerim so Američani odrekli štipendijo.
Še en proces proti mladim anarhistom
MILAN, 4. — Danes se je začel proces proti 3 osebam (od katerih 17 priprtih), ki so obtožene nedovoljenega zbiranja in upiranja javnemu funkcionarju. Do teh dogodkov je prišlo
11.	marca letos, ko se je policija spopadla z množico, ki se je udeležila manifestacije za osvoboditev anarhista Valprede. Policija je takrat prijavila sodišču 103 osebe, priprla pa 101, državni pravdnik pa je to število občutno zmanjšal.
Med nemiri, na katere se ta proces nanaša, so ubili penzionista Giu-seppa Tavecchio, ki se je tam slučajno sprehajal. Vzrokov njegove smrti še niso pojasnili.