DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, po-štni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavsrtva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D, Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo,
Štev. 90.	So&ota 2. novembra 1929.	Leto IV.
Pred novo dobo?
Po Zedinjenih državah ameriških je obiskal angleški ministrski predsednik Macdonald tudi britski dominion Kanado v Severni Ameriki. Mudeč se v Kanadi, je Macdonald v Torantu prišel tudi na letni kongres amerikanske strokovne zveze, ki jo tvorijo strokovne organizacije Zedinjenih držav in Kanade. Na kongresu je imel Macdonald govor, v katerem je med drugim rekel:
»Organizirani delavci Anglije so se odločili, da vstvarijo veliko politično koncepcijo s pomočld, ki bodo jamčili trajen uspeh. Edina revolucija, v katero zaupamo, je ona, ki se izvede s pomočjo glasovalne kroglice. Ako mi ne bomo imeli moči, da izpremenimo z apelom razum človeka, potem nam tudi ne bo mogoče trajno izmeniti in zasi-gnrati socijalne zgradbe narodov.«
Te besede Macdonaldove povedo jasno glavno načelo delavskega socialističnega gibanja. Predpogoj za trajne uspehe in končni cilj je izprememba človeškega razuma, to je, človek, vse človeštvo mora dobiti novo svetovno naziranje, čut socijalne enakopravnosti in skupnosti. Ta glavni predpogoj, ta fundament za trajnost uspešnega dela pa se ustvarja z vzgojo, s teorijo in prakso.
Angleška delavska vlada je to vprašanje načela s propagando za svetovni mir, za sporazum med narodi, za mednarodno sodelovanje vseh držav in narodov vsega sveta. Človeška duša se boji vojne, sporov, da jo gospodarska robatost in imperijalistična sebičnost tajnih sil pogosto sili v sovraštvo, vojno. Vsak pameten človek ve, da je sovraštvo ali vojna posledica slabih lastnosti človeštva, da tam, kjer so sovražnosti, ne more biti bratskega sporazuma in sodelovanja, ter tudi ne medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v skupno korist človeštva.
Angleška delavska stranka hoče torej v odpravo vojne odstraniti največje zlo, ki porablja ogromno duhovnih in materijalnih sil samo za to, da povečava nasprotja, da neti sovraštvo med narodi in s tem jemlje vsakršno možnost, koncentrirati vse te sile v prid človeštvu potom sporazumnega sodelovanja.
! v
Iz teh konstatacij je že razvidno, kako je propaganda in delovanje za svetovni mir močan faktor v prerojeva-nju človeškega razuma, človeške pameti.
Vpliv angleške delavske vlade in nje politika ima tudi na ostali svet eminenten pomen. Društvo narodov se ni moglo odreči sodelovanju na tem problemu. Zedinjene države, ki so še pod utiskom Wilsonovih štirinajstih točk glede mednarodnega sporazumevanja in miru, aktivno sodelujejo; nizozemska vlada, ki je v socialističnih rokah, je sama zase že sklenila razorožitev; francoska vlada podpira zadevne angleške teze; v Nemčiji ima Anglija v vladi, katere kancler (in trije ministri) je socijalni demokrat, enako močno zaveznico. V nedeljo, dne 27. oktobra so bile volitve v čehoslovaški parlament, pri katerih so dobili samo socijalni demokrati 12 novih mandatov, več novih mandatov so dobile tudi druge levičarske stranke, nazadovali so pa reak-cijonarci in komunisti. V angleškem dominionu Avstraliji imajo danes zopet vlado delavske stranke. Vsi ti o-gromni preobrati v političnih konstelacijah po posameznih deželah so več ali manj v idejni zvezi s problemi, ki jih je angleška delavska vlada tako temeljito in iskreno zasnovala že v teku svojega dosedanjega poslovanja.
Duhovni uspeh je, politični tudi, toda tem uspehom treba, da bo njih trajnost zasigurana, močne dejanske solidnosti, ker ni nobenega dvoma, da bo morala lepo uvedena smotrena politika velikega problema prebresti še marsikatero lužo, premagati marsikatero o-viro.
Toda premagaia bo vse ovire, ker človeštvo hoče in takrat bomo imeli dobo brez vojn, dobo brez orožja. Takrat se bodo porabljale duhovne sile, ki danes širijo sovraštvo, materijalne vrednosti, ki se danes porabljajo za oboroževanje, v prid splošnosti. Z delom za celotno človeštvo se prerodi tudi razum človeka potem teoretične in praktične vzgoje v tem pravcu.
In tedaj se prične novo delo z novim duhom. Ta veliki problem ima Macdonald v mislih; ta naj bodo vrata v novo dobo!
Socijalnidemokrati najmočnejša parlamentarna skupina v Čehoslovaški.
1,485.215 socijalnodemokratičnih glasov
glasov.
Čehoslovaške volitve so prinesle dokaj povoljen uspeli delavskemu gibanju.
Ugotovljen je rezultat vseh 23 volilnih okrožij.
Po skrutiniju so dobili mandatov:
Komunisti izgubili 290.000
komunisti	29
ogrski kršč. socijalci	9
nemški	kmeti	16
nemški	soc. demokrati 21
poljski	Židi	4
nemški	nacijonalci	^
čsl. narodni socijalisti	32
čsl. socijalni demokrati	40
liga (Stribrny-Gajda)	3
nacijonalni demokrati	15
čsl. ljudska stranka	25
republikanci	47
čsl. obrtna stranka	12
nemški kršč. socijalci	15
Hlinka (ljudska stranka)	15
nemški nac. socijalisti	8
Zlasti značilno je. za te volitve to, da so klerikalci doživeli znaten poraz v Moravski, ki .ie bila od nekdaj domena klerikalizma.
Še bolj važno kakor število mandatov pa je gibanje števila glasov,
ki so bili oddani pri volitvah. Naj navedemo samo večje razlike od prejšnjih volitev v okroglih številkah. Čehoslovaški in nemški socijalni demokrati so pridobili okoli 460.000 glasov več kakor pri zadnjih volitvah 1925. Skupno število zanje oddanih glasov znaša 1,485.215. Narodni socijalisti so pridobili okoli 160.000 glasov, najmočnejša čehosl. republikanska stranka je pridobila 140.000 glasov. Izgubile so pa znatno število glasov od zadnjih volitev: čeho-slovaška ljudska stranka 100.000, slovaška Hlinkova stranka 60.000 glasov, nemška gospodarska* zveza 130.000, nemška nacionalna kmečka zveza 140.000 in komunisti 290.000 glasov.
Iz tega preokreta v javnem mnenju je razvidno, da'v Čehoslovaški zmaguje naprednost in socijalnost. Reakcijonarne stranke so izšle iz volitev s porazom, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na razvoj čehoslovaške republike.
O pomenu teh volitev v političnem oziru še izpregovorimo.
Francoska vladna kriza.
Socijalisti ne vstopijo v vlado.
Daladier ni sestavil vlade, marveč je vrnil predsedniku republike mandat, ki ga je dobil za sestavo nove vlade. Politiki in on sam so računali, da bo v novi vladi sodeloval tudi bivši ministrski predsednik, kar pa je odklonil in stavil nekaj zahtev, ki jih radikali niso mogli sprejeti. Tako je utemeljil sam Daladier svojo ostavko. Eden glavnih vzrokov za njegov korak je pa tudi dejstvo, da so socijalisti na svoji konferenci z večino odklonili sodelovanje v novi vladi.
Ko je Briand zvedel o odstopu Daladiera_, je Briand izjavil, da ga Daladier 'ni prav razumel in da je pripravljen podpirati novo vlado in prevzeti posle zunanjega ministra.
Na podlagi teh pojasnil, je Daia-dier zopet prevzel mandat za sestavo vlade. Daladier se je ponovno posvetoval z Briandom in s socijalisti.
V socialističnih vrstah so mnenja razdeljena. Eni so za sodelovanje v vladi, drugi proti. Zato so predlagali, da se skliče sredi decembra kongres stranke, ki naj to vprašanje razčisti.
Ako se Daladieru ne posreči sestava vlade, potem pridejo v poštev Briand, Tardieu in eventualno tudi že omenjeni socialist Paul Boncour, ki smatra, da je politični položaj v Franciji tak, da socijalisti morajo sodelovati v vladi, ker s tem moralno in politično obenem podpro kot močna stranka politiko doma in politiko angleške delavske stranke.
Daladierova misija se je ponesrečila in je bil poverjen mandat za sestavo vlade posl. Clementelu, ki hoče stvoriti blok republikanske sprave.
Louis De Brouckere.
Te dni je imel jugoslovanski pro-letarijat priliko, da je pozdravil v svoji sredi uglednega predstavnika Socijali-stične Internacijonale, člana nje izvršnega odbora ter predsednika komisije za politične obsojence in smrtno kazen, belgijskega senatorja in profesorja vseučilišča v Luvenu in Bruslju Luja de Brouckerja. Ime tega velikega borca in učenjaka je znano po širokem svetu. Nerazdružljiv sodelavec in prijatelj Vandervelda je bil de Brouckere voditelj zunanje politike belgijske skozi štiri leta v Društvu narodov. V glavnem se je njemu zahvaliti, da je Društvo narodov krenilo povsem očito in odločno pot razorožitve in rešitve vprašanja svetovnega miru. Od lokarnskega sporazuma pa do današnjih dni je bil nedvomno najpriljubljenejša in najbolj spoštovana politična osebnost v Društvu narodov de Brouckere.
‘ Njegovi govori so bili vedno dogodek za ves politični in diplomatični svet.
Kot kak orientalski filozof in prerok je de Brouckere oznanjal sporazum med narodi in postavitev vojne izven zakona. Bolj iskrenega in bolj srčnega borca za svetovni mir, za blagostanje in kulturo vseh ljudi, kakor je on, si ne moremo misliti. On je tisti, ki je s svojo osebnostjo visoko dvignil ugled Socijalistične Internacijonale in je uspel, da je kot predstavnik vlade belgijskega proletarijata spravil duha visoke človečnosti in najvišjih socijalnih in političnih načel v Društvo narodov.
Mi Jugoslovani se imamo njegovi osebnosti z druge strani zahvaliti. Ko je predlanskim Italija pričela kampanjo proti naši državi, so bili na nje braniku trije ljudje v Ženevi ter vzeli našo mlado nezaščiteno deželo pred vsem svetu odkrito v obrambo: Ti so bili: Emil Vandervelde, Louis de Brouckere in Albert Thomas. Njim dolguje jugoslovanski narod večno in iskreno zahvalo v mnogem oziru, da takrat ni ! prišlo do spopada na Balkanu.
De Brouckere je potoval v Bolgarijo, da kot delegat Socijalistične Inter-
nacijonale preišče balkanski problem in zbere materijal na mestu. Obhodil je vse važnejše kraje v Bolgariji in je prisostvoval kongresu Socijalistične stranke v Bolgariji. Prepričati se je hotel na mestu o trditvah spomenice, ki so je poslali bolgarski socijalisti So-cijalistični Internacijonali. Potem se je vrnil in prepotoval našo deželo, da preštudira mnenje jugoslovanskih soci-jalistov. Iz dobljenih faktov bo podal poročilo Socijalistični Internacijonali, ki bo merodajno za nje orientacijo na-pram balkanskemu problemu. Namen je vreden Atlasovih pleč. In mi smo prepričani, da ga bo sloviti socijolog in zgodovinar L. de Brouckere rešil boije kakor kdorkoli, zavedajoč se, da bo njegov zaključek končno ta: rešitev in razcvit Balkana je mogoč edino le v Balkanski zvezi.
V Beogradu se je de Brouckere mudil dne 23. oktobra komaj dve uri med jugoslovanski socijalisti. Demokrat je po vsem svojem bistvu, čeprav je rodom iz slavne plemiške belgijske rodbine. Ze ob 8. uri zjutraj je prišel v Delavsko zbornico, kjer ga je z vsemi delavskimi funkcijonarji pričakoval Luka Pavičevič. Poizvedoval je o položaju delavstva, o delovnih pogojih in delavskih ustanovah. Ogledal si je vse strokovne in kulturne organizacije delavskega pokreta, Delavsko zbornico in centralni sekretarijat ter izjavil, da ga uredba divi in da mu je jako všeč.
Ob 10. uri se je de Brouckere zglasil pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču, kjer se je mudil pol ure. Nato je v spremstvu somišljenikov šel na železniško postajo. Na železniški postaji je izjavil novinarju Dragoviču, da je srčen sprejem beograskih socijalistov napravil nanj največji vtisk.
Juogslovanski proletarijat pozdravlja svojega starega borca in zaščitnika L. de Brouckerja, želeč mu na Balkanu najboljši uspeh pri delu za mir in sporazum med balkanskimi narodi.
Živel L. de Brouckere!
Prosto po M. Dj. Topalovič-u.
Avstrijski parlament za državne nameščence
znatno, kajti isto ne znaša več kot kake štiri procente uslužbenčeve plače, vendar pa se ti nočejo niti temu odreči in vlada jim je to že vnaprej obljubila. Predlog sam so sicer socijalisti kritizirali radi premočnega favoriziranja visokega uradništva na škodo nižjega in so hoteli marsikaj izpremeniti, toda vlada je izjavila, da hoče takoj sklepati, da more iz-
V torek, 29. oktobra, je avstrijski parlament na brzo roko sprejel od vlade predloženi zakon, s katerim se vsem državnim uradnikom in nižjim uslužbencem poviša stanarinska doklada za toliko, kolikor znaša novo povišanje najemnine, ki je glasom spremembe stanovanjskega zakona stopilo s prvim avgustom v veljavo. Povišanje najemnin je sicer zelo ne-
  	VELIKI	LJUDSKI
^ KONCERT
priredi orkester delavskega glasbenega društva „Zarja“ v Ljubljani v dvorani del. zbornice 9. novembra 1929. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: sedeži po 15, 10, 8 Din, stojišča 5 Din. — Predprodaja vstopnic v pisarni Strokovne komisije in „Svobode“, Miklošičeva cesta (Delavska zbornica).
Delavke in delavci, preskrbite si vstopnice pravočasno. Koncert bo dal najlepše skladbe. — Nastopilo bo 29 godcev ter delavsko pevsko društvo ..Cankar"- Naši delavski koncerti morajo biti dobro obiskani.
plačati razlike že 1. novembra. A v-	stva,	tudi	jako močno	strokovno	or-
strijski državni uradniki imajo razen	uanizacijo,	ki	jo	reprezentira	znani
dobrega parlamentarnega zastop- i odbor petindvajsetorice.
Dnevne novice.
Predsednik socialističnega kluba v francoskem parlamentu Leon Blurn o Jugoslaviji. Kakor poroča beogradsko »Vreme« z dne 28. oktobra, je Leon Blum v razgovoru z njegovim dopisnikom izjavil sledeče: Neposredne nevarnosti za mir ni. Italijanska fašistična diktatura ne bi preživela nobene vojne, če bi prav bila lokalizirana na eno samo državo. To gospod Mussolini dobro ve. Prepričan sem, da on resno ne želi vojne. Meni dela večje skrbi vprašanje odnošajev Jugoslavije z Bolgarijo. Vprašanje je, kako se morete resno sporazumeti. Z Grčijo ste razmere uredili. Kako pa je z Madžarsko. Imam utis, da se Madžarska orientira v zadnjem času v smeri Anglije.
Zadnji poskus v Budimpešti, da vstopijo v vlado tudi predstavniki socija-listov, me utrjuje v tem mnenju. Glede razmerja med Jugoslavijo in Italijo se mi zdi, da so se razmere med Italijo in Jugoslavijo precej popravile, odkar je pri vas prišel na vlado general Ziv-kovič.
Kongres bolgarskih socijalistov, ki
se ga je udeležil delgat socijalistične internaeijonale, se je vršil v nedeljo.
Udeležencev je bilo okolo 150. Podrobnih poročil še nimamo. Vsekakor smo pa prepričani, da streme tudi bolgarski socijalisti po umirjenju Balkana.
Klerikalcem grozi, da ne bodo več v čehoslovaški vladi. Z ozirom na izid volitev, po katerem so prišle koalirane vladne stranke v manjšino, je ministrski predsednik Udržal podal demisijo vlade. Vodilna stranka utegne biti v bodoči vladi agrarna stranka, ki bo najbrže izločila iz kombinacije vse tri katoliške stranke. Pričakujejo, da bodo pridobili za vlado poleg čeških in nemških agrar-cev še obrtno stranko, češke narodne socijaliste in češke in nemške socijalne demokrate. Razmerje med vladnimi in opozicijonalnimi strankami bi bilo v tem slučaju kakor 154 : 146.
Socijalni demokrati in »Heimwehri« zborujejo skupaj. V Gfohlu pri Dunaju so imeli socijalni demokrati shod. Na shod so prišli tudi »Heirmvehrovci« in
želeli, da smejo govoriti na shodu. Lojalni socijalni demokrati so gostom dali celo predsednika na shoda. Prvi je govoril dr. Renner, ki je predlog za ustavno reformo ožigosal, kakor zasluži in žel odobravanje celega shoda. Za »Heimvvehre« je nastopil dr. No-wotny. Odobraval je izvajanje dr. Rennerja ter smešil zahtevo po puču ali državnem udaru. Če se ustava iz-premeni, naj se izpremeni na bolje. Nezmiselno bi bilo, da bi se kmetski sloji in delavstvo bili med seboj; mi tudi ne bi šli na Dunaj v svrho boja proti delavstvu. Ustavno reformo naj rešijo parlamentarne stranke sporazumno med seboj. — Taka je prava slika, zato so tudi bojni petelini proti delavstvo v zadnjem času precej umolknili.
Dunajski župan o izvedbi ustavne reforme. V nedeljo je imel dunajski župan Karl Seitz shod v Ternitzu, kjer je razlagal neumestnost po vladi stavljenih ustavnih reform. Med drugim je pa poudaril: »Otročarije s puči in državnimi udari so jako nevarne; ponovno so celotno gospodarstvo nevarno ogrožale. Delavstvo bo vodilo boj s pomočjo duha, razjasnjevanja in izobrazbe.« Eno je pa tudi treba ugotoviti: Če se mu pa vsili drugačen boj z drugačnim orožjem, bo tudi vsiljeno bitko sprejelo in jo izvedlo do zmagovitega konca. Nihče ne sme želeti, da pride do tega. Vlada zveznega kanclerja Schoberja i stoji na legalnem stališču, ministri so ' prisegli na ustavo. Zato tudi naj se ta boj dovrši po legalni poti.
Osemnajst strokovnih konferenc so
imeli v nedeljo na Dunaju. Na konferencah centralnih zvez se je razpravljalo o položaju z ozirom na napete razmere in reformo ustave. Vse konference so bile v tem edine, da predložena reforma ustave ne sme postati zakon; delavstvo bo branilo do skrajnosti svoje pravice, četudi ne ostane več kamen na kamnu. Streljanje z one strani bi nič ne pomagalo, ker, če se začne streljati na oni strani, bi se streljalo tudi na tej. Energija delavstva v Avstriji je velika, zato ni čudno, da imajo drzne zahteve po ustavni reformi vedno manj pristašev in Heimwehri vedno manj opore.
Bolgari še menda ne marajo miru.
Dne 28. t. m. je bolgarski kralj otvoril zasedanje bolgarskega parlamenta. V nagovoru je govoril o miroljubnosti in prijateljskih odnošajih z vsemi državami. Isti dan pa so ubili bolgarski Ma-cedonci prijatelja umorjenega Proto-gerova Iličeva, ko so vdrli ponoči v njegovo stanovanje. Umori se toiej vedno ponavljajo. In ob istem času piše glasilo ministrskega predsednika Ljapčeva, »Slovo«, da hujska^ po bol-gariji grabežljiva roka, ki hoče uničiti Bolgarijo. — Resnica bo pa le, da bolgarska vlada ali ne more ali pa noce preprečiti umore in razbojništva ter se tolaži z raznimi izgovori. To pa le dokazuje, da Bolgarija ne mara sporazuma.
Angleški parlament zopet zboruje.
Dne 29. oktobra se je sestal angleški parlament. Prva seja se je bavila večinoma s pojasnili ministrov na razne interpelacije, kakor glede nezaposlenosti, razmer z Rusijo itd. Minister Thomas je poročal, da bodo podjetniki sodelovali pri akciji za odpravo nezaposlenosti. V torek pa pride na sejo Macdonald, da poroča o svojem uspehu v Ameriki, dalje bo poročal Hender-son o dogovorih z Rusijo glede političnih odnošajev. Na eno prihodnjih sej pride tudi palestinsko vprašanje. Po vseh teh pojasnilih se je pričelo drugo čitanje zakonskega načrta glede varstva obrežij. Poslanci delavske stranke so zlasti pozdravljali izvajanja Hender-sona in Snovdena. Na eno prihodnjih sej pride tudi vladno poročilo o skrajšanju delovnega časa v rudnikih.
Delavske strokovne organizacije na Švedskem. Švedska je majhna država.
Sodrugi in sodruzice
ko prejemate knjige Cankarjeve družbe, plačajte istočasno 20 Din kot članarino za prihodnje leto.
Poverjeniki naberite nove člane in dosedanjih ne izpustite.
Čisto nič Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam tudi na o b r o k el
Razvito pa ima industrijo. Leta 1928 je bilo sklenjenih 868 kolektivnih pogodb z 3613 delodajalcev za 133.922 delavcev in nameščencev. Začetkom leta 1929 je bilo vseh kolektivnih pogodb 3326 s 17.388 delodajalci za 512.542 delavcev in nameščencev. — Stavk oziroma izporov je bilo leta 1928 202, na katerih je bilo udeleženih 71.538 delavcev in nameščencev. Zamujenih dni s stavko ali izporom je bilo 4,838.000. — V Švedski industriji dela okolo 77.000 žena; od teh jih je 50.000 strokovno organiziranih. — Švedskim prilikam se dajo v marsičem primerjati tudi prilike v naši državi. Spoznanje, da je delavska organizacija potrebna, si mora tudi naše delavstvo vcepiti v glavo, pa bodo tudi naše organizacije močne in vsak obrat bo rad sklepal kolektivno pogodbo z delavsko organizacijo, ki bo delavstvu jamčila za boljše razmere, podjetniku pa stabilnost v obratu in kupčiji.
Italijanski kralj obišče papeža. Obisk italijanskega kralja pri papežu, ki se bo izvršil najbrže že 12. novembra, bo srednjeveško pompozen. S tem bo za-vršena diplomatična akcija med italijanskim imperijem in »svetovnim imperijem« Vatikanom. Papež pa vrne obisk, kralja šele januarja bodočega leta.
Smrtne obsodbe v Rusiji. V Rusiji so zopet obsodili 18 oseb na smrt, najbrže po zakonu o zaščiti države. Med usmrčenimi je nekaj duhovnikov in kmetov.
Izgube na nevjorški borzi znašajo že 30 milijard dolarjev. Ta ogromna izguba je zrcalo kapitalističnega špe-kulantstva, ki jasno kaže, kako nesmo-treno je urejen kapitalizem, ki — kdo ve iz kakršnih razlogov — tako gospodari.
Finančni polom v Ameriki. Na nju-
jorški borzi efektov so dne 28. t. m.
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
C.:
Heinrich Zille in „peti stan".
Berlinski umetnik-karikaturist, Heinrich Zille, ki je letos umrl in o katerem smo ob tej priliki poročali, je vstvaril s svojo risarska umetnostjo poseben »Zillejev milje« takozvanega »petega stanu« (ftinfter Stand). Mi bi rekli temu stanu »lumpen-proletarijat«, Zille ga pa smatra za pravi razred; kajti po njegovem niso več pristni proletarci oni, ki imajo redni zaslužek, so zavarovani za slučaj bolezni, brezposelno-sti in ostarelosti, ter bivajo v kolikortoliko znosnih stanovanjih, temveč pravi pravcati proletarijat predstavljajo sloji, ki žive od slučaja, iz rok v usta, ki se gnjetejo v celiti gručah po smrdljivih brlogih, ki si niso pridobili nikjer nobenih socijalnih pravic, ki nimajo od nikoder ničesar zahtevati, ki žive svoje posebno življenje, imajo svoje posebne nepisane zakone in govore svoj posebni jezik. Ta »peti stan« je bil »Zillejev milljoh«, kjer je jemal vzorce in pobudo za svojo umetnost, s katero je seznanil široko javnost s tem nižinskim svetom. V naslednjem citiramo nekoliko Zillejevih duhovitosti, s katerimi je tolmačil svoje risbe; (povzeto iz Ostvvalda »Zille-Buch«.)
Nek razcapanec gre mimo kletnega lokala, kjer so se nakupovale cunje. In si misli:
»Oh. ko bi imel zdajle kaj cunj!«
*
V azilu ,so delili brezposelnim juho zastonj. Nekdo se zadene s skledico v tovariša in ga polije;
»Oprostite, prijatelj!«
»Nič ne stri, od tega ne bo mastnih' madežev.«
Otroci razkopavajo neko smetišče in iščejo kaj za pod zob:
»Lizika, poglej kako fina kost z direktorjevega kupa!«
»Da ne boš kar tako jedla! .le premastna! Ata ima v flašci še malo jeruša!«
*
Dva sedita v drevoredu na klopi:
»Jaz sem vedno bolj suh, moj klobuk pa vedno bolj masten.«
*
V žganjarni. Izkušen snažilec kljuk umetniku:
»Vi mladi umetnik — umetnost je — če imaš vsak dan svoj frakelj, pa škrnicclj obrezkov!«
*
Posebno dobro gre vojnim' invalidom (zlasti onim iz leta 1870., ki so dobili leta 1925 priznano častno penzijo v znesku 3 mark):
»Kaj pa boš ti napravil s svojo penzijo, Gustav?«
»Svojo leseno nogo si bom dal pobarvati z državno barvo in bom po ulicah delal reklamo za domovino.«
Ostareli delavski invalidi sede zamišljeno po klopeh v parku:
»Veš — sploh ne smem na to pomisliti —.«
*
Poleti uporabljajo nekateri te klopi kot posteljo. Raje so na svežem zraku, kakor v smrdljivem azilu. Zgodaj zjutraj se ogovarjajo:
»Avgust, slišiš, prvi lokalni vlak že vozi! Moj Bog. če pomislim, kako sem moral nekdaj zgodaj vstajati!«
Kdor pa še razpolaga s 15 pfenigi, si pa včasih izbere mestni lokalni vlak za od-počivališče, a sprevodnik ga hitro pogrunta:
»Vi se pa že vozite četrtikrat okrog Berlina. Kam pa se peljete?«
»Nikamor. Citam samo časopise, ker je petrolej tako drag.«
*
Pri razdeljevanju ubožne juhe v azilih, se slišijo včasih zanimivi pogovori o težki usodi:
»Atletenhans pa nič več ne pride po juho — ali se je izselil?«
»O ne, ampak mu gre baje zelo slabo. Leži v bolnici, se mu je baje popek prisušil na hrbtenico.«
V nekem lokalu so se vršile rokoborbe ženskih šampijonov proti moškim amaterjem. Pred nastopom se je izklicaio:
»Sto mark tistemu, ki premaga šam-pijonko Francije, gospodično Aimable de la Galmete. Pogrebne stroške plača zmagovalec!«
*
Nekdo se je moral zagovarjati pred ka-dijem, da: je več strankam pokradel z vrat naslovne tablice iz medi:
»Tako, pravite, da niste kradli medenine? Cenut ste pa potem tablice pobrali?«
»Kaj pokradel — pokradel — hotel sem jih samo osnažiti in — moji otroci morajo tudi kaj imeti za čitati.
*
Nek delavec kriči svojemu tovarišu, ki sedi na strehi med dvema dimnikoma:
»Kaj pa delaš tam gori?«
»Na bolniškem dopustu sem. Blagajniški zdravnik mi je predpisal višinski zrak.«
Visliški humor iz »velike dobe« (svetovne vojne):
»Še zagrebsti nas ne morejo, ni nič več lesa za krste.«
»Jaz bom začel smrdeti, potem bodo že prišli po-me.«
*
Kosilo med svetovno vojno:
»No, stara, da ne bo kaj od tebe v juho padlo.«
»Čeprav. Ena uš je vedno boljša kakor brez mesa.«
*
Nek delavec je pustil svojih 25 najboljših let v istem podjetju. Ob priliki njegovega službenega jubileja ga tovariši vzpodbujajo:
»Čestitamo ti, Fric: sedaj pa idi k šefu. gotovo bo kaj izpustil.«
Šef ga nagradi s temile prijaznimi besedami:
»Tako, petindvajset let ste že_ pri meni? Pomislite, koliko denarja ste že v tem
času od mehe odnesli.«
*
Usodo	starih	delavcev	razumejo	celc
otroci:	, ,	, , „	,
Pavel:	»Stari	Šulc je	rekel, če	bi se
obesil z motvozom od slakorja, da bi bila to sladka smrt.«
Sonja: »čeprav — duša bi pa le morala zadaj ven.«
Gospodinja oddaja posteljo v podnajem:
»Primerno za	takega,	ki ponoči	dela,
podnevi pa spi; imamo samo eno posteljo.«
*
»Tisto luknjo brez okna so tudi oddali?«
»Da, ampak nekemu slepemu muzikantu.«
*
Gospodinja, ki ima »purše«, se hvali:
»Pri meni ni nikoli nobena postelja: prazna.«
'Čulkovski:
Na materinem grobu
Tu zdaj ležiš, mučenica, pod rušo, trohni zdaj srce, ki me je ljubilo.
Ko bi ti moje solze mogle vrniti dušo, bi se že davno bilo zgodilo.
Šele danes razumem tvojo veliko bol, ko smo te otroci prosili kruha, pa nisi imela vinarja niti za sol, nam praznik bi bila krompirjeva juha.
Trpela si žalost, pomanjkanje, kruto bolezen,
a vedno si upala v božjo pravico.
Tu sem, za vse kar sem tebi obvezen, oprosti, če vsepovsod vidim krivico!
silno padli vrednostni papirji. Špekulanti s papirji so v enem dnevu zgubili milijarde dolarjev, dokler so borzo zaprli, da se posvetujejo o pomoči. Pravi vzrok ni znan, vendar se domneva, da je eden največjih bančnih koncernov pred polomom. — Padec prednostnih papirjev je vplival tudi na cene blaga. Cene pšenice so jele naglo padati, trgovci z žitom so zaraditega opustili ponudbe ter ustanovili sami močno denarno družbo z enim milijonom dolarjev, da pospravijo pšenico v shrambe in skladišča, dokler se cene zopet ne dvignejo.
Japonci imajo preveč otrok. Pred kratkim se je vršilo v Tokiu ljudsko štetje, na podlagi katerega ima japonsko glavno mesto 4,880.000 prebivalcev in stoji v tem oziru na tretjem svetovnem mestu. (Prekašata ga še Nev/ York in London.) Tokijski župan Shirakami je predlagal, naj bi se uvedli za široke sloje informacijski uradi, kjer bi se sta-rišem, ki imajo nad 4 otroke, dajali brezplačni nasveti, kako naj regulirajo porode. Nekateri so imeli pomisleke, češ, da bi to potem tudi družine z manj otroci izrabljale. On pa je mnenja, da take družine so že itak o vsem poučene in ne potrebujejo pouka. Naraščanje porodov dela Japonski resne skrbi.
Opasnosti vtihopaljenja v Zedinjene države. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu sporoča, da se, odkar so Zedinjene države ameriške zaprle svoje meje tujim državljanom, najde vedno več ljudi, ki skušajo na nedovoljen način priti v Severno Ameriko. Pri tem ne pomislijo, da žrtvujejo navadno vse svoje novce in češče tudi lastno življenje. Ponovno se je že opozorilo našo javnost, da ni redek slučaj, da se tihotapske ladje, ki skušajo zlasti preko Kube pripeljati take izseljence skrivoma v Severno Ameriko, rešijo, v slučaju da jih na odprtem morju dosežejo in ustavijo kontrolne ladje ameriške policije, »corpusa delicti«, to je ljudi, ki jih imajo skrite na krovu, da jih iztihotapijo v Ameriko, s tem, da
Otroci, v panorami »Samo za odrasle«:
»No, veš kaj, to je sam švindel. Pri nas doma lahko čisto druge stvari vidim.«
*
V ozki ulici, kamor nikdar ne prodre solnčni žarek in ne raste nobena trava, sedi bolno dete:
»Mama, postavi tista dva cvetlična lončka sem pred vrata; Lizika tako rada sedi med zelenjem.«
*
Mati toži svoji sosedi:
»Jaz imam šest otrok na pokopališču. Ali se mi to ne računa v zasluge za domovino?«
*
Mati kriči z okna na dvorišče, kamor je postavila cvetlične lončke, da jih dež opere in se otroci v njili bližini igrajo:
»Boste šli proč od rož, igrajte se na smetišču!«
4>
Zena, ki je vsako leto polna, se pritožuje:
»Moj stari je slab krmar. Ko bi vsaj eno leto znal jadrati mimo Blagoslovljenega zaliva.«
*
»Kaj pa mislite, Majerca, na Veliki petek ne smete prati, vam lahko kaj umrje!«
»Nič ne stri, gospa ravnateljica, če je eno manj, saj jih imamo zadosti.«
♦
Zena gre z otrokom v vodo:
»Mama, ali ni mrzlo tam notri?«
>Le tiho bodi — saj ribe vedno notri živijo.«
*
Pijan delavec filozofski poučuje svoje otroke:
»Nič se ne učite, sicer boste morali delati!«
jih zvežejo v vreče in vržejo v morje. Ta način »razbremenitve« se je prakticiral že preje, ko še ni bilo policijskih ladij in to zgolj zato, da se skrajša potovanje in vzame v smrt odvedenim žrtvam poslednje pare. Ker se takim ladjam ni moglo nikoli dokazati kake prekršitve izseljeniških predpisov ali kazenskega zakona, je ameriška policija prišla na misel, da pošlje enega svojih agentov kot izseljenika, ki želi priti na nelegalen način v Ameriko, da pride tihotapskim ladjam na sled. Odredila je v to svrho svojega agenta Diaza Ancomeda, ki je za svoj prevoz iz Kube v Severno Ameriko plačal kapitanu dotične sumljive ladje 400 numeriranih dolarjev. Agent se je skupno z 22 drugimi izseljenci vkrcal na daljo »Del Dio« v Havani. Ko je nato uro kasneje policijska patrolna ladja ustavila na odprtem morju parnik »Del Dio«, ni našla na parniku razven posadke, žive duše. Krvava oblačila, ki so se našla na parniku in kontradiktorne izpovedi posadke in kapitana ter dejstvo, da niso agenta Ancomeda našli na ladji, dokazujejo, kako se dela na takih zločinskih brodih s ljudmi, ki se vkrcajo. O stvari vodi sedaj strogo preiskavo ameriška in kubanska policija. — Naši ljudje naj se ne podajajo na taka opas-na pota.
Začasni predpisi za rudarska podjetja. Minister za šume in rude je izdal začasne policijske predpise za rudarska podjetja. Predpisi ostanejo v veljavi do novega enotnega rudarskega zakona. Določbe se tičejo: delavskih plač, higi-jenskih in socijalnih ustanov, cen blagu v rudniških konsumih, ravnanja z delavci, nekvalificiranih delavcev, hrambe streljiva, varnosti pred eksplozivnimi plini, naprav pri prevažanju rud.
Ročni zemljevid dravske banovine je izšel te dni v znani založbi Učiteljski dom v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav ponatis Dimnikovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdala ista založba že pred tremi leti. Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Med-jimurja in črnomeljskega sreza ter s priključitvijo čabarskega. Novi zemljevid se prav prijetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv, kar kaže lep napredek litografije Mariborske tiskarne v tej panogi. Našim šolam bode s tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve v celi državi, ki imajo že sedaj ročni zemljevid svoje banovine.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. januarja do 26. oktobra 1929 iskalo dela 5905 moških, 1219 žensk, skupaj 7124 brezposelnih. Prostih mest je bilo 5911 moških, 713 ženskih, skupaj 6624. Posredovanj se je izvršilo 3060 moških, 508 ženskih, skupaj 3568. Odpotovalo je 1676 moških, 60 žensk, skupaj 1736. Odpadlo je 666 moških, 414 žensk, skupaj 1080. Dne 26. oktobra 1929 se nahaja v evidenci 503 moški, 236 žensk, skupaj 740 brezposelnih. Delo išče: moški: 12 hlapcev, 1 drvar, 1 pečar, 2 žebljarja, 7 kovačev, 7 železostrugarjev, 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 str. tehnik, 8 str. ključavničarjev, 1 elektromehanik, 2 elektro-monterja, 2 lesostrugarja, 1 rezbar, 4 urarji, 17 mizarji, 4 kolarji, 7 žagarjev, 1 pletar,
1 sedlar, 1 dežnikar, 2 usnarja, 1 tapetnik, 32 krojačev, 12 čevljarjev, 1 čevljarski pri-rezoValec, 4 knjigovezi, 1 kart. delovodja, 7 mlinarjev, 12 pekov, 3 mesarji, 7 natakarjev,
2 slikarja, 2 gradbena tehnika, 1 črkostavec, 27 pisarn. slu£, 40 pomožn. tovarn, delavcev, 17 kurjačev, 5 automehaniikov, 42 trgov, pomočnikov, 62 navadn, delavcev, 21 knjigovodij, 46 zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta1, 1 ekonom, 17 stavb, ključavničarjev, 6 vajencev. Ženske: 9 pisarniških moči, 4 kontoristinje, 7 prodajalk, 1 hotelska blagajničarka, 1 gostilniška kuharica, 10 natakaric, 5 šivilj, 1 šivilja perila, 1 šteparica, 3 šivilje slamnikov, 19 navadn. tovarn, delavk, 62 dninaric, 10 kuharic, 4 sobarice, 59 služkinj, 6 postrežnic 2 vajenki. — Delo je na razpolago: moškim: 12 hlapcem, 4 mizarjem, 24 čevljarjem, 2 sodarjem, 1 pečarskemu pomočniku, 3 kleparjem, 10 navadn. delavcem, 400 tesačem, 28 rudarjem, 5 krojaškim pomočnikom, 1 litografu, 1 graverju, 1 optikar-ju, 1 opekarskemu mojstru, 1 soboslikirju, 10 tesarskim mojstrom, 1 delavcu za izdelovanje cementne opeke, 13 vajencem. Ženskam: 5 tkalkam, 1 šivilji plaščev, 2 šiviljama rokavic, 2 šiviljama pletenin, 3 služkinjam, 2 kmečkima deklama, 2 pletilkama,
2 postrežnicama, 4 vajenkam.
Ali si že dobil novega naročnika za Del. po* litiko, smatraj to za svojo dolžnost!
Članska zborovanja KODESA v tekočem tednu.
Sobota, 2. novembra:
Mežica: zvečer ob 19. v dvorani nad Konzumom.
Fala: ob 17. uri gostilna Tomeli.
Muta: ob 16. uri pri Dobniku.
Nedelja, 3. novembra:
Guštanj: ob 9. uri pri Milloniku.
Črna I in II: ob 10. uri pri Krulcu.
Helena: ob 14. uri v rudniški dvorani.
Prevalje-Leše: ob 15. uri gostilna pri Jaserju na Lešah.
Sv. Lovrenc: ob 8. uri gostilna Koder.
Člani »Kodesa«, udeležite se teh zborovanj polnoštevilno!
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
JEDILNO ORODJE
v srebru, alpaka srebro, alpaka v največji izbiri!
Samo prvovrstno blago 1
6 žlič, vilic, nožev, kavinih žlic la alpaka s pismenim jamstvom, najmodernejše fasone samo Din 325'-
6 kavinih žličk z etuijem samo
Din 65'-
1 otroško jedilno orodje sestoji iz noža, vilic, žlice in kavine žlice samo
Din 97‘-
Urar in juvelir
M.JI$ersln
Maribor
Gosposka uica Stev. 15
Prodaja na obroke
Knjiievnost.
F. M. Dostojevskij »Selo Stepančiko-vo in njegovi prebivalci«. Humorističen roman. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. Prevodne knjižnice 12. zv. str. 244. Cena broširani knjigi Din 44.—, v platno vezani Din 56.—, poštnina Din 2.—.
»Selo Stepančikovo« je roman prav za tiste bralce, ki jim je drugače Dostojevskij »pretežak« in »prežalosten«. Kakopak, tudi ta smešnost je tragična — s tragiko, ki preganja vsako dobrodušnost, ako presega meje zdrave pameti. So trenutki, ko bi človek pretepel blagega starčka z vsemi njegovimi zajedalci vred, so trenutki, ko bi se zjokal nad njim; da, so taki, ko se celo v Fomi Foniču, tem kralju vseh parasitov v svetovni literaturi, odkrije tisto brezno človeške bede, ki je ni nihče tako do dna spoznal kakor F. M. Dostojevskij. Tako nam kaže »Selo Stepančikovo« svojega avtorja na višku njegove umetnosti, a z nove, skoro nepričakovane strani. Ni preveč, če imenujemo to knjigo najboljši humoristični roman na svetu, ki ga čaka tudi v slovenskem prevodu navdušen sprejem. — Knjigo je v lepi obliki izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Velika ]e razlika med
čevlji in čevlji
priporočamo Dam najboljše
3(arO čevlje
jVJaribcr, koroška cesta št. 19
Llubllonn.
Gospod Tone šubelj, koncertni pevec, ki je priredil letos koncertno tur-neju po Zedinjenih državah Amerike je dal »Slovenskemu narodu« poročilo o svojih uspehih in vtisih. H koncu poročila pravi tudi, kako se ameriškim slovenskim delavcem dobro godi, da imajo svoje hiše, svoje automobile in mnogo tisoč dolarjev prihranjenih. Pravi pa, da zato, ker delajo nekatri po 14 in 16 ur na dan in je mnenja, da če bi pri nas hoteli toliko delati, da bi lahko imeli Ameriko doma. Dvomimo pa zelo, da je on videl v Ameriki večino naših delavcev, kajti potem bi moral videti tudi senčne strani njihovega življenja, kajti tisti, ki so se z automobili pripeljali na njegove koncerte še ne zadostujejo za točno presojo socijalnega položaja ameriških delavcev. Kar se pa tiče Amerike pri nas doma, bi pa predlagali g. šublju, naj izračuna n. pr. koliko bi zaslužil en delavec pri Der-vvuscheku v Lajteršpergu, ki prejema 2 Din na uro, če bi delal 16 ur mesto sedanjih 12, in koliko bi zaslužile
tkalke v mariborskih tekstilnih tovarnah v 16 urah po 1.50 Din na uro ali pa šivilje v neki tukajšnji tovarni perila, ki dobivajo za sešitje ene srajce po 50 para. Ljudje, ki ne razumejo, naj ne sodijo.
Maribor.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 31. oktobra ob 20. uri: »Cerkvena miš.« Ljudska predstava. Znižane dramske cene. Kuponi.
Petek, 1. novembra ob 20. uri: »Pi-skrovez.«
’ Sobota, 2. novembra ob 20. uri: »Zupan Stilmondski.« Ljudska predstava. Znižane dramske cene. Kuponi.
Dve ljudski predstavi v mariborskem gledališču. Kakor je znano, je mariborsko gledališče letos na večini prostorov znižalo vstopnino. Uspeh se že kaže: obisk se veča! Ker pa hoče gledališče privabiti kar najširše sloje, se je odločilo prirejati od časa do časa tudi ljudske predstave po še bolj znižanih cenah. Prvi dve ljudski predstavi bosta okoli Vseh svetih. V četrtek, 31. oktobra, se vprizori vrlo efektna moderna komedija »Cerkvena miš«, menda zadnjikrat v sezoni, na Vernih duš dan, v soboto, 2. novembra pa razpoloženju tega dneva zelo primerna drama »Stilmondski župan«. Želeti bi bilo, da mariborsko občinstvo napolni oba večera hišo do zadnjega kotička.
Pogreb Berte Bukšekove se je vršil
v torek popoldne iz pokopališke kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. Udeležil se ga je ves ansambl mariborskega gledališča, deputacije udruženj gledaliških igralcev, iz Ljubljane, Zagreba in Varaždina ter velika množica občinstva, ki je hotelo spremiti veliko umetnico in blago ženo na zadnji poti. Med sprevodom je igrala vojaška godba pod vodstvom kapelnika Herzoga žalne korake. Nad odprtim grobom so se s pretresljivimi besedami poslovili od nje njeni stanovski tovariši in prijatelji gg. Kovič, Rasperger, en zastopnik iz Zagreba in Danilova iz Ljubljane. Ma-lokatero oko je ostalo suho. Gledališki pevski zbor je ob zaključku zapel »Blagor mu«. Odšla je torej od nas velika umetnica, blaga, trpeča žena in ljubeča mati. Blag ji spomm! — Naše zadnje poročilo o njej popravljamo v toliko, da ni bila med vojno angažirana na gledališču v Zagrebu, temveč v Varaždinu, ter da je že od leta 1919 bila stalno nastavljena na mariborskem gled. odru, kjer je pod ravnateljstvom g. Nučiča nastopila v prvi slov. predstavi v tem gledališču, v »Tugomeru«.
Opekarna Dervvuschek ima smolo z deložacijami.
Zopet izgubljen rekurz.
Dervvuschek je vložil proti Francu Kranerju tožbo na izpraznitev stanovanja dne 9. februarja. Druga razprava je bila 6. aprila, ko je okrajno sodišče tožbi ugodilo in razsodilo, da se mora
ROBAUS
SE DGBi POVSOD I NAJBOLJŠE ČAJNO PECIVO!
je zelo redilno dezertno pecivo. Gospodinje, založite se pravočasno s tem izvrstnim čajnim pecivom za dolge zimske večere. — Pristen samo v originalnih zavojčkih zapečatenih z varstveno znamko.
delavec Franc Kraner izseliti iz Der-vvuschek barake. Proti tej sodbi pa je vložil delavec Kraner priziv na okrožno sodišče v 14 dnevnem roku. Okrajno sodišče je ta priziv zavrnilo, češ da je prepozen, ker bi bil moral radi stanovanjske zadeve biti vložen že v 8-dnevnem roku. Proti temu sklepu se je pritožil delavec Kraner na okrožno sodišče z utemeljitvijo, da gre tukaj za tožbo na izpraznitev naturalnega stanovanja ne pa za stanovanjsko odpoved in je to raj 14 dnevni prizivni rok in vsled tega priziv pravočasno vložen. Tudi okrožno sodišče je bilo tega mnenja in naložilo okrajnemu sodišču, da mora Kranerjev priziv predložiti kot pravočasno vložen. Drugega mnenja je bil tovarnar Franc Dervvuschek ter se je proti temu sklepu okrožnega sodišča zopet on pritožil na Stol sedmo-rice v Zagrebu. Včeraj je bila dostavljena rešitev te pritožbe od Stola sed-morice v Zagrebu, ki pravi, da ima prav delavec Kraner, ker velja v tem procesu 14 dnevni rok in je toraj pravočasno vložil priziv. Sedaj še le je toraj sodišče dostavilo Kranerju priziv I. instance g. Dervvuscheku, ki lakho v 14 dneh poda odgovor na ta priziv in šele nato bo šla zadeva zopet na okrožno sodišče, ki pa je seve tudi z delom preobloženo in še ne bo moglo tako kmalu razpravljati o tej Derwuscheko-vi tožbi. Delavec Franc Kraner, ki ga je g. Dervvuschek že s 1. januarjem odpustil iz službe, bo toraj ravno po zaslugi Derwuschekovih rekurzov še nekaj časa stanoval pri g. Dervvuscheku.
Mestna občina prodala parcelo, ki je bila tuja last. V koroškem predmestju je pričela mestna občina z regulacijo Koroščeve ulice, ki sicer ni bila najbolj potrebna, ker imamo ceste, ki bi jih bilo res treba regulirati radi velikega prometa, ki se razvija in da bi se preprečile razne nesreče z vozili, ki se baš pri nas pogosto dogajajo. Priporočljivo bi bilo zatorej, da bi se regulirale predvsem važne prometne ulice in križišča, za kar pa občina votira navadno zelo majhne zneske. Za regulacijo Koroščeve ulice pa je bilo potreba odkupiti tudi neko parcelo z malo hišico, katero se je moralo podreti. Ta parcela in hišica je bila last nekega privatnika, zatorej je morala občina odstopiti njemu eno izmed svojih bližnjih parcel v zameno. Ko pa je nekega dne pričel
omenjeni posestnik z zgradbo nove hišice na zamenjani parceli mestne občine, je prišel k njemu sosed, ki se je ravnokar vrnil iz tujine, ter ga ves osupel vprašal: »Kaj pa delate na moji zemlji, kdo Vam je dovolil tukaj zidati?« Po kratkem prerekanju med njima se je izkazalo, da je parcela, ki jo je mestna občina dala v zameno kot svojo, privatna last. Uvidevnosti in dobrosrčnosti lastnika te parcele pa se ima občina zahvaliti, da se je zadovoljil z drugo mu ponudeno parcelo ter je zadeva končala mirnim potom. Seveda je občina za nakup hišice in parcele porabila 80.000 Din, ne vštevši drugih stroškov regulacije.
Občinski svetnik oklofutal kmetico. Član tukajšnjega občinskega sveta in predsednik Trg. gremija gosp. \Veixl, ki je menda tudi član tržnega nadzorstva, je predprošli petek hodil očividno slabe volje med kmeticami, ki so na trgu prodajale sadje. Nenadoma pa se je ustavil pri eni izmed kmetic ter kupil za 4 Din sadja. Ker je sadje sam izbral, se je hotela prodajalka prepričati koliko ga je vzel, pri čemur si je dovolila neko opazko. Gosp. Weixl jo je menda slabo razumel, ali pa ga je ta opazka tako razburila, da je mahoma pripeljal prodajalki klofuto. Konflikt je bil hitro končan, ker je strogi občinski oče kmalu po podeljeni klofuti zapustil pozo-rišče ter razen pikrih opazk, katere so padale s strani očividcev, menda ni bilo hujših posledic.
Veliki letalski miting na Teznu. Ker je prošlo nedeljo deževalo, se bo vršil letalski miting na Teznu v nedeljo, dne 3. novembra, pri katerem bodo nemški piloti z letali izvajali vratolomne polete.
Avtomobilska nesreča pri Limbušu. V torek se je vozil šofer R. Pohlin s tovornim avtomobilom, ki je last tovarne vžigalic v Rušah ter se je pri Limbušu ponesrečil. Avto se je parkrat prevrnil ter je šofer zadobil težje telesne poškodbe. Prvo pomoč mu je nudila rešilna postaja, nakar je bil oddan v mariborsko bolnico.
Pri delu se je ponesrečil 23 letni mesar Ferdinand Neubauer iz Pobrežja. Ker je poškodba težjega značaja, so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru bo dajalo od 1. novembra
dalje svojim članom informacije ob sredah in sobotah od IS.—19. ure v društveni pisarni.
prodaja in popravlja z večletno pismeno garancijo. Postrežba točna!
Cene nizke!
JAKOB MULAVEC, urar, Maribor, Kralja Petra trg 1
EUsportna Mia „LUN A“
Maribor, Aleksandrova cesta 19
Najboljša in najcenejša nakupovalnica vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 5'— naprej, moške nogavice od Din 5-— naprej, ženske nogavice od Din 7-— naprej, ženske nogavice s svilenim robom od Din 12’— naprej, prima flor nogavice od Din 17'— naprej. Čipke in kleklan-predmeti meter od Din 1-— naprej.
Šolarski nahrbtniki od Din 18‘— naprej, šolarske torbice iz najboljšega povoščenega platna po Din 35-—, šolske mape iz dobrega usnja po Din 65’—, peresniki od Din 3’50 naprej, jopiči za šolarje iz čiste volne od Din 48'— naprej, pletene oblekce lastnega izdelka od Din 100'— naprej. Telovadni čevljiv v seh velikostih, kakor tudi sandale, otroški čevlji in vseh vrst sobnih čevljev.
Lastna predtiskarija
kakor tudi vsakovrstna preja za vezenje-
Tovarniška zaloga perila in volnenih pletenin
zato pri največji izbiri izredno nizke cene Samoveznice, klobuki, čepice itd. itd.
los. Karniinlk, Glavni trg 11.
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v ,,Delavski Politiki" I ...
HIIhIIIIhMIhHII
Celje.
Nabirajte
nove
naročnike
Ki KSS G3S KS«
Od časa, ko je za mesto Celje stanovanjska zaščita ukinjena, smo mestni stanovalci nižjih slojev izročeni večinoma na milost in nemilost hišnih posestnikov. Stanovanjska beda postaja od dne do dne hujša, sodnijskih odpovedi kar dežuje. Ugovori se sploh ne sprejemajo! V Prešernovi ulici stanuje neka delavska stranka, katera je bila deložirana, že več tednov v odprti drvarnici, žalostno je gledati, kako zmrzujejo ubogi otroci v drvarnici, pa ni človeka, da bi se te stranke usmilil. V Gosposki ulici grozi neki revni vdovi s 3 malimi otročički deložacija, ta vdova ne ve, kam bo šla z revčki, ker ni stanovanj; sem govoril ž njo in na moje vprašanje, kaj bo storila, mi je odgovorila, da bo nekaj storila, ali konec, da bo zelo žalosten. Tej vdovi je hišni gospodar samo zato odpovedal revno sobico' s štedilnikom, ker ga baje ni pozdravljala. Ona je hotela vložiti ugovor, pa je bila odvrnjena, češ, ugovore ne sprejemajo. Tako je usoda teh siromakov in njihovih otrok, ki največ tr- ! pe, posebno sedaj, ko se zima bliža. Mestna občina veliko zida, pa same palače.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Pondeljek, 4. novembra ob 20. uri: »Pi-skrovez.« Gostovanje Mariborčanov. Operne cene.
Četrtek, 7. novembra ob 20. uri: »Koncert Brandl-tria. Dramske cene.
Križi in težave viničarskega stanu. Letošnje poletje je bilo toplo in še jesen dosti lepa; vode smo popili in potili smo se tudi dovolj; zima je vzela gorice, suša pa njive, po hribih; jabolčnika bomo drugo leto pili malo, vino pa nam škoduje, ker ga nimamo in nam ga ne dajo. Delati pa delati, tako dolgo, dokler te vrag ne vzame. Ne samo, da se viničar muči in gara noč in dan, še tega so mu nevoščljivi, kar poje. Lahko si vsak misli, da za tistih par dinarčkov, ki jih zasluži, bo presneto redkokdaj videl košček mesa; če si pa v letu parkrat speče malo belega kruha, je to že zanj smrtni greh. Slišal sem od viničarke, ki si je neko nedeljo spekla nekaj iz pšenične moke, da ji je gospa, ki je to videla, rekla: »Taka jed vendar ni za vas; za vas je krompir in žganci.« Ti ljudje torej, ki se z zemljo največ ukvarjajo in jo obdelujejo, ti ljudje bi niti ne smeli okusiti tega, kar nam zemlja da. Rastc-li pšenica samo za
takozvani posedujoči stan ali tudi za ubogo paro? Ravno tako je tudi z vinom. Ako je gospod res kdaj tako dobro razpoložen, da da viničarju kupico vina, mu ne bo pozabil reči: »Počasi pijte, počasi!« Vzemimo pa primer: Recimo, da bi šel viničar v kak vinotoč in bi ga spil namah cel polovnjak, pa mu nihče ne bi rekel: »Počasi pij, boš pijan!« Očita se nam, da ne znamo gospodariti, zato pa nimamo nič, prosim, ako najdete človeka, ki bi znal s tem našim zaslužkom tako gospodariti, da bi si sčasoma prihranil premoženje; tisti človek bi si ne zaslužil samo najvišjo diplomo, ampak on bi, da se izrazim svetopisemsko, delal čudeže. Ako si pa kdo res toliko prihrani, da si kupi svinjo, pa so mu jo takoj nevoščljivi, češ, vi imate več kakor jaz, vam gre boljše kakor meni. Ako vinska trta ne obredi toliko, kolikor bi si gospodje želeli, ali če vremenske ujme vzamejo letino, je kriv viničar, bognedaj, da bi rekel besedico, takoj bodo rekli, da je rabijaten človek, upornik in še mnogo drugih priimkov mu bodo naložili, da mu bodo še v spanju rojili po glavi. Ni čuda, če se od mlajših sploh nobeden noče več pečati s tem poslom, saj si človek drugače misliti ne more. kakor, da nas sploh ne prištevajo k ljudem. Saj sem slišal zadnjič na lastna ušesa nekega gospoda tukajšnjega trgovca, da mu je živina ljubša od ljudi. Ko bi bila naša organizacija močnejša, bi se dalo mogoče vsaj nekaj narediti, a smo prešibki, večina naših- ljudi nima nobenega smisla za organizacijo, največ je pa kriv strah. Dosti je pa takih, ki v resnici nimajo toliko, da bi plačevali prispevke. Govoril sem z viničarko, moža slučajno ni bilo doma, o organizaciji, in ko sva prišla do prispevkov, je rekla: »Za boga milega, vse bi storila, a plačevati ne morem, kje bo pa mož vzel denar, pomislite: krava ima 2 litra mleka na dan, prodati ga ne morem nič, to porabimo doma, pa še to je gospodu preveč!« Navezani so torej samo na dnino, ki znaša na osebo in na dan 3 Din. Hrano sicer imajo tam pri gospodu, kadar delajo za dnino, a kakšna je ta hrana! »Bože moj,« je rekla žena, »toliko, da se lahko reče, da je nekaj na mizi.« Videl sem tam njenega otroka, seveda za njegove') starost še majhen in šibak, suknjo je nosil tako, da mu je konec bingljal po petah; kar je na svetu, še ni imel suknje zmerjene za njegov hrbet. In kaj mislite, čegava je tista viničarija? Last cerkve. Katere, to zaenkrat zamolčim.
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Naznanilo!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvorila v Mariboru Gospojna ulica št. 3 trgovino
s premogom in drvami
Potrudila se bom postreči cenj. občinstvu z najnižjimi cenami. Priporoča se najtopleje O. HETZL.
Tiska: Ljudska tlska\ la d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip OSlak v Maribora. — Za konzorcij izdala in ure)u)e Viktor Eržen v Mariboru.