Posamezna Sten K 2*- »TABOH* izhaja rsak dan* razvon nedeljo in prazuiko?, ob 18. uri 3 daiumom naslednjega One ter Btau« mesečno po pošti K 20*—t za ino-7omstvo K 40’—, dostavljen na dom K 22* —»prejoman v »prati ii 20*—« Iusorati po dogovoru* Naroča se pri tipravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica atev, 4. A' Jl^JL BOR Leto: III. Maribor, sreda 22. februarja 1922. Posamezna SteT. K 2*— UEiSDNlSTYO ee naličja v Mari-l>ora, Jurčičeva ul. yt. 4, 1. nadstropje. Teielon internrb. št. H76, UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulioi št. 4, pritličje, desno. Tele-foa «t. 24. £51 IS poSmocekofiu račun štev« 11*787. Na ,naročila brez denarja se ne o^ira. — JUokor>isi ee ne vračajo. Številka: 43. mtatmEsmamk Duševni delavec.! v. / IV današnji dobi, ko se opažajo v skoraj vseli evropskih državah znamenja globokega presnavljanja človeške ortužbe, je nastal nov problem — problem duševnega delavca. Duševni, intelektualni delavec jo postal proleta-dere vedno v uboštvo. Dva Sovražnika, ima. Prvi jo kapitalizem, “l 3o izkoriščal in še izkorišča sadove ®telektuanega dela, energijo in idealizem duševnega delavca, da utrdi P°3o moč in oblast. Drugi sovražnik manuelen delavec, ki intelektualca tPovsod tam, kjer ima popolno oblast, ^Postavlja in proletarizira Manuelen klavec no priznava intelektualnemu Uehi niti enakopravnosti, tem manj še Prvenstva. Duh, misel, organizatorično ^odstvo — to so stvari, ki -ji.il ročni fiela/vec globoko podcenjuje. Duševni slavec, najsi deluje v tem ali onem jo v sedanjem materij ali stič-Času samo ubog statist na veli-odru življenja. Manuelen delavce ilai v njem »buržuja«, kmet »gospo-ia®» dobičkar in verižniK »inteligenta« Slednji naziv je še najbolj resničen, pomeni, pa toliko kot »napol hlapeti — palPol gospod«: hlapec v materijelnem faoislu, gosipod ali gospodar pa po bo-gatstvu. svojo duše, svojega notrajnega f^jbenja. Duševni delavec čuti, da je j OflBu. propadanja nratvnih in člove-r^sko-knlfjuTnih' vrednot ogrožen v P^em obstoju, za,postavljen in zani-Zato so danes v vseh večjih dr-3fvah opažajo znamenja, da se skuša duševni delavec osvoboditi in si ®®®igurati svoje pravice tako napram .^mtokraciji, kakor napram organiza-manuelnih' delavcev. Naravno je, sooijalna zavest duševno."a delavca I^Odiaj še ni1 tako močna, da bi se z vso odpornostjo postavil proti vsem izko-^sčevaloem, toda čim večje bo njegovo ^ubožanja, tem silneje bo čutil p.ofere-močne, strnjene organiazoije. » . To dni je objavil »Agramer Tag-™a|tt« lep članek »Die Verarrmnng der KeMigetn Arbeiter«, s katerim se tudi dnevni publicistiki načenja veto®! socijalni problem — problem du-^evnepra. delavca. Za danes prinašamo izvajanja tega lista v prevodu: , Pred vojno je bilo telesno delo svoji plači in socijalni ceni daleč Kadaj za duševnm delom. Smatrali so za nekaj, kar ni enakopravno in ^akovredno ž njim. Posledica toera je razredni boj, delavsko gibanje z J*semi! svojimi številnimi stopnjami •la do. končne zmago proletarskih PTOBoJjeosj. Po vojni si je ročni delavec Pridobil' moč in oblast ter po zaslugi ^voje izborne organizacije postal čini-tclj, s katerim mora računati tako dr-v-ava kakor vsa javnost. Bilo bi pač ^lo lepo in dobro, če bi pri tej zmagi °stalo. Zalibog pa se proletarsko gibale ni ustavilo na tej točki. Ni krivda ^lavstva samega, da je tako, marveč ■ ^ivda splošne reorganizacije socijal-■J?6ffa življenja, ki se ni dala več zadirati in je nastopila kot posledica voj-Namesto oni alorvaževanja tel esne-©a deta, ki ga goibovo moramo obžalovati, je nastopilo podcenjevanje dušov-,1&ga dela. Mi smo tedaj zamenjali cn Ostrem z dragim. V današnjem času, ko se vedno bolj Uveljavlja materijalizem, izgleda, da Mesno delo velja mnogo več kot duševno. To lahko opažamo na vseh pod-^čjdh človeškega duševnega dela. Da-imamo vse polno raznovrstnih ku-^'ozitet, ki o njih duševni delaveo 18. Ni 19. stoletja niti sanjal ni. Niso pre-'tianii glasovi, da bolniški strežniki za-vfsiiko ve« 'kot zdravniki, »od Prošnja za pripustitev k genovski konferenci. — Prošnja se predloži vrhovnemu svetu. — Ločena mnenja italijanskih listov. — Obsodba francoskih listov. TIP Rim, 21. februarja. Kakor do- Hrvatskega bloka ter o prošnji za priznavajo tukajšnji listi, je zunanje mini- pustitev Hrvatov k genovski konferenci, strstvo prejelo pred par dnevi memo- Večina listov se zavzema za Hrvate ter randum Hrvatskega bloka s prošnjo za poziva vlado, naj posreduje pri vrhovnem pripustitev zastopnikov Hrvatskega bloka svetu, da se prošnji Hrvatov ugodi, k genovski konferenci kot zastopnikov Drugi listi, posebno poluslužbeni pa od-suverenega brvatskega naroda. Memo- ločno odklanjajo to prošnjo ter povdar-randum je vzbudii v tukajšnjih političnih jaio, da je hrvatsko vprašanje izključno krogih veliko zanimanje. Ker italijanska interno jugoslovensko vprašanje, vlada sama ne more odločevati o tem, TIP Pariz, 21. februarja. Tukajšnji naj se li Hrvatom ugodi ter se jih do- listi poročajo danes o prošnji Hrvatskega pusti h konferenci ali ne, je vlada skle- blpka o pripustitvi Hrvatov k genovski nila, da se prošnja Hrvatskega bloka konferenci ter brez razlike obsojajo tako izroči vrhovnemu svetu zaveznikov, ki početje Hrvatov. „Temps“ pravi, da naj sam odloči o sprejemu ali odklonitvi, vrhovni svet prošnje niti ne bo vzel na TIP Rim, 21. februarja. Tukajšnje znanje, časopisje razpravlja o memorandumu včerajšnje seje narodne skupščine. TIP Beograd, 21. februarja. Na lezniškega prometa. Poslanec Stejič je včerajšnji seji narodne skupščine so interpeliral finančnega ministra radi odbile prečitane razne interpelacije; po- kupa duhana od proizvajalcev iti dr slenec Etbin Kristan je vložil' interpela- Korun radi regulacije plač učiteljev na cijo na vojnega ministra glede čina meščanskih šolah. Za prihodnjo sejo., (ranga) častnikov, kf so vstopili iz re- ki se. vrši jutri dopoldne, je na dnevnem zerve v aktivno službo, datje' poslanec redu poročilo finančnega odbowt o zo-Kopač na prometnega ministra glede konskem predlogu za dvanajstine za zboljšanja položaja železničarjev in že- marec in april. Iz seje mSmsfcrskega sveta. TIP Beograd, 21. febr. Na včeraj- bril ministrski svet 2 milijona kron za šnji seji ministrskega sveta, ki se je vr- zgradbo mostu čez Muro pri Veržeju, šila po seji narodne skupščine, se je raz- ki bo vezal Prekmurje z ostalim zaledjem pravljalo o ukazu glede prenosa kraljev- Nadalje je odobreno 150.000 dinarjev ske oblasti na vlado za časa kraljevega subvencije Narodnemu gledališču v Spli-bivanja v Bukarešti. Nadalje so bili odo- tu ter 50.000 dinerjev za 'priprave za breni razni krediti. Med drugim je odo- mednarodno konferenco v Genovi. Administrativna razdeSitev države. TIP Beograd, 21. februarja. Na končana v desetih dneh. V popoldansk5 včerajšnji seji pododbora za administra- seji se je razpravljalo o oblastih Beo' tivno razdelitev države v oblasti se je grad, Bačka in Potisje. Beogradu ko* naglašalo, da je v interesu dela po- oblasti se priključi samo Zemun. O tem trebno, di se spreminjevalni predlogi ne se bo še razpravljalo v plenarni seji. spravljajo v javnost ter je bila seja zato Prihodnja seja se vrši danes do-proglašena za tajno. Razprava bo bržkone poldne. Kralj Aleksander v Bukarešti Znižanje števila angleških admiralov DKU Bukarešta, 20. febr. Kralj DK.U London, 20. februarja. Aleksander je danes ob 11. uri dospel »Times* poznava, da se bo v avgustu semkaj. Oficijelna zaroka se vrši danes 1. 1. znižalo število angleških admiralov popoldne v palači „Cotroceni*. od 92 na 77. V Bukarešti ni revolucije. Povratek delegatov z washingtonske DKU Bukarešta, 20, februarja. V konference, inozemstvu razširjene vesti o revoluciji v DKU Le H a vre, 20. februarja. Bukarešti so popolnoma izmiJiene. Danes je dospela semkaj francoska de- Madžarska državnopravna konferenca. ^gacij* na washingtonski konferenci. „ .. ™ , , . Sarrant je izjavil zastopniku „Agence DKU Budimpešta, 20. februarja. Havas“, da je prepričan, da je ostalo Državni upravnik je za dne 22. t. m. prijateljstvo Zedinjenih držav do Fran-sklical državnopravno konferenco, katere cjje neskaljeno. Javnost je postopanje se udeleže predsednik najvišjega sodnega Francije kljub gotovih polemik raz-dvora, pravni uradniki, univerzitetni pro- umeiB< Sarrant je h koncu še izjavi), fesorji, kakor tudi glavarji katoliške, evan- da je Francija preveč miroljubna, dane geljske in reformistične cerkve. Konfe- bi iz vsega srca 2eleia in pripomogla renca bo skleoela o predlogih ki jih je do svetovnega miru. Kljub temu pa si sprejel upravnik od vlade glede volilne mora zavarovati možnost obrane na pravice m o razpisu volitev. Konferenca niorju in zvezo s kolonijami, bo vse predloge samo odobrila. Nazadovanje železniškega prometa v Iz Vi,ne’ Ameriki. DKU Vilna, 20. februarja. Deželni DKU P a r i z, 20. feeruarja. »Chicago gor V* sv.f da"a^ seji sprejel s Tribuna- poroča iz Washingtona, da je 9J, proti 6 glasovom od politične komi-v minulem letu nazadoval železniški pro- dr^avnoPravno lzjavOe met v Zedinjenih državah za 23‘3 odst. To je največji padec železniškega pro« ‘--o* meta Zedinjenih držav v enem tefu^ katerih nadzorstvom delajo. Znano jo, da se je ravnotežje med uradnikom in1 uradnim slugom premaknilo v korist sluge. Nobena skrivnost ni, da bi delavci, ki pometajo mestne ulice, po svojih mezdah preje spadali v status uradnikov kakor pa uradniki sami. — Vsak dan doživimo, da se lahko ročni delavec, tudi če je analfabet, v mate-nijelnem oziru meri z vsakim duševnim delavcem; večkrat slednji ostaja globoko pod njim. Stradajoči vseučili-ščni profesor ali drugi duševno visoko stoječi človek ni danes nobena redkost, do čim se med delavstvom opaža širjenje luksusa. Kavno tako resnično kot obžalovanja vredno je dejstvo, da se mora duševni delavec baviti z vsemi mogočimi postranskimi poklici, ker bi sicer moral seči po revolverju ali vrvi. Revni dijaki, se često preživljajo na ■i način, da po na.porneiu dnevnem ličenju sedajo za klavir v nočnih lokalih in zabavajo zabaveželjno »gospodo«. Marsikateri človek mora živeti za današnji položaj duševnih delavcev tako značilno »dvojno življenje«: po dne vri izvršuje svoj poklic, po noči pa si služi »doklade« z rokodelstvom. To je samo par primerov, ki nam pričajo o težkih razmerah v vrstah duševnega delavstva. Malo jih je med duševnimi delavci katerih no bi prizadela današnja spio-J>ga beda. Uradnik, vzgojitelj — bodisi Vseučiliščni profesor, dijak, literat, žurnalist, pogosto tudi umetnik, vedno pa znanstvenik in učenjak — vsi ti trpe na isti nevolji, tare jih enaka usoda. V materijelnem oziru so postali hlapci. Ne samo da se jih odriva in zapostavlja, temveč se polagoma bližajo popolnemu uboštvu. Pomanjkanje raste in v enakem tempu ž njim tudi splošno obubožanje. Že dolgo to izčrpani njihovi prihranki, omare z obleko in perilom izpraznjene; navezani so na kredit in ž njim vred lezejo v dolgove. Duševni delavec se s tiho rezignacijo vedno bolj umika v ozadje, snkcesivno se odreka vsemu, kar spada k ugodnemu življenju in na kar se je nekoč privadil; vedno skromnejši postaja in kmalu ne bo vedel več, kako naj se postavi, da drugim ne bo za spotikalo. Najprej je prišlo materijelno, realno stradanje, na to pa moralično, idealistično ali kakor se že imenuje. Danes se mora ravnočako odpovedati dobremu kosilu kakor dobri duševni hrani; zakaj oboje mu je nedosežno. —Medtem ko si lahko prekupčevalec ali verižnik brez večjega truda zasluži tisoče in tisoče, se duševno delo, ki zahteva mnogo noči brez spanja, večmesečno napenjanje možganov, ne plačuje niti toliko, kolikor iznaša provizija za par metrov svile. Tako služijo in žive vsi, katere jo duševni delavec — učitelj, vzgojitelj — dvignil na površje, dočim se on vedno bolj potaplja v uboštvu in hlap-čestvu. Izgleda, da so porabljene krasne Schillerjeve besede: »Es ist der Geist, der sich den Korper bant«, pozabljene in pokopano in nič več resnične. Nikdo najbrž ne misli na to, da so zahteve duševnega dela istotako neizogibno potrebne kakor vse drug«5 stvari. Kje naj iščemo izhod1? Družba nam ne bo pomagala, tudi država ne. Ne, od zunaj sploh ni pomoči. Pomoč lahko pride samo iz nas samih. Naša opomb? v začetku teh izvajanj nam kaže pot: to je ona ista pot, katero so prehodili manuelni dolavči. Pot samopomoči [pot močne organizacije, s katero bi si j izsilili ono priznanje. k'i ga sedaj duševnim delavcem no priznavajo. Mi si aioramo sami priboriti .veljavo, pre-, 'JD A 13 O K c Vianoor, 22. lebruaija 1^22. se je ppohlastil od’oor, da. imenuje po trebilo število delegatov. Ob 22. uri je predsednik zaključil zborovanje; 2aty* bog moramo fconstatirati, da je 'bije ženstvo zastopano le s par častnirfii izjemami. To je bilo prvo in tipamo tudi zadnje zborovanje JM, katerega se je udeležilo tako pičlo število članov. Matici sami pa morama k uspehu, ki ga jo dosegla v minulem letu, najprisrčnejše častitati in upamo, da se bo tudi v letošnjem letu zavedala svoje velike naloge. Politične cSff. * Pred neodvisnostjo Epipta. V soboto je sprejel kralj v avdijenci Lorda Allernbyja, ki bo predal sultanu lastnoročno pismo kralja, v katerem poroča sultanu o rezultatu ‘pogajanj o bodoči egiptovski ustavi. »Daily Mail“ trdi, da predvideva ta ustava ukinjenje protektorata nad Egiptom, ukinjenje .vojnih za“ konov, osnovanje egiptovskega zunanjega ministrstva in sklicanje konstituanta. Lord Allenberg bo s tem poročilom od' potoval v petek iz Londona. Mašim naročnikom! •stran"* jvričaiti 'druge, Hia Emo neizogibno po-jtrebni, mi moramo — kakor svojeas Jdelavstvo — pokazati, da brez nas ne gre ravno tako kakor nekoč ni šlo brez (pravilnega ocenjevanja telesnega dela. Organizacija je moč, če ji le uspe, da- vkroti v sebi politično - strankarska nasprotja. Ne da se utajiti, da kljub1 vsej še itako neugodni situaciji duševnih delavcev spijo v nas moči, ki bodo enkrat vzklile. Mi jih moramo vzbuditi, to pa nikakor ne gre brez nas, duševnih delavcev, marveč zgolj z nami in potom nas. Dr. P. Strmšek: Problem mariborskega gledališča. Konec. Pa tudi z repertoar j em v tem pogledu ne moremo biti zadovoljni. V principu celo rad pritrdim Stritarju, ko trdi, da nam ne sme biti kraj, kamor zahaja o dobrih zimskih večerih meščan da si preganja dolg čas s praznimi šalami in neslanimi burkami. (Zb. sp. V. 138.) Če trdi g. Lajovic pred par dnevi v »Jutru«, da država noče podpirati samo circenses, temveč duševni kruh kulture, ima seveda prav, a zaenkrat pač morda le za Ljubljano. Kjer pa je publika, ki jo je treba, pritegniti šole v gledališče,_ tam ji je (treba dajati tudi circenses, da bo začutila glad po duševni hrani. V tem pogledu se mariborski eksperiment ni obnesel in se je mnogo grešilo in zamudilo. Toliko blestečih del, ki bi gotovo ugodno vplivala na poset, se na-ihaja v reportoarnem načrtu, a dosedanja izbira je bila skoraj povsem nesrečna. Da tudi trma, ki ponuja Strička Vanjo navzlic dvoglavi publiki, potem ko sta ga odklonili kritika in občinstvo — upravičeno aii neupravičeno — za to tukaj ne g te, ni na me-,etu, mora vsakdo uvideti. Tudi ravnokar omenjene kritike «te morem prištevati one faktorje, ki bi bili pospeševali poseeanje gledališča- Priznam pa kritiki pravico, da gleda in presoja umetnino kot talco in 'ee ne ozira na druga, sicer pereča vprašanja, ki pa so v stanu kaliti kri-jtikovo sodbo. Koncem koncev pa jo Se vlada ne-tkaj skrčila obljubljeno subvencijo, a ■jo, kakor čitamo, vendar.o zopet vstavila v prejšnji višini ter s tem zopet po nepotrebnem begala vodstvo in igralce. Po vsem tem se koncčno res me moremo čuditi, da šteje obisk drame od 2 do 40 oseb, le kaka dramska promijera se še dvigne nad ta maksi-! mum. Obisk v opereti, ki je običajno precej dober, bi lahko dokazoval, da ekskluzivno gojenje ene same smeri v idrami ne more privesti boljših časov. Bes je, da je treba publiko vzgojiti za pravo umetnost, a tega se ne doseže v Najmodernejši način torture. (Konec.'* Ako se lepoto kv:’] . '- v >-tjo okoli oči, se uporabi fino iglo, ki 'šviga z bliskovito naglico gori in doli Sn igla, poleg tega da 30 trese električna moč, je še sama električna. Pod [vodstvom roke operatorja zbada igla ;,v kožo kot šivalni sfcrjj in spušča v slednjo še električni tok. Lepo po dnu ierte gre igla in zbada ter trga kožno .tkanino, kakor da jc tam usnjena rokavica in ne živ človek-. Prej omen-jjeno omrtvilno sredstvo blaži bolečine in nekaj pomaga, k temu tudi zgovorni gospod Autard, ki govori: »»Ta igla, gospa, je pozitivno električni pol. Potom zbadanja s pozitivno električno iglo se ustvarja novp vezno itkanino. Guba tukaj je kakor jarek, iega je treba napolniti. Električni tok vrši to. Novo kožno tkanino napravlja an jarek se zmanjšuje. Z negativnim električnim polom bi dosegel baš nasprotno. Negativna elektrika nekako raztopi tkanino. Negativno iglo bomo rabili potem, ko bomo zmanjšali dvignjeno lcožo med gubami.« In ves ta čas se zabada igla v Kožni {jarek s svojo polno dolžino, pacijenti-uja se pa zvija, »a stolu, deloma od par mesecilT, predvsem pa je treba, da je nekdo tu, ki se hoče pustiti vzgajati. Vpraša se torej, kaj sedaj? Za letos se bo dalo le malo kaj še doseči. V zgoraj naštetih neprilikah je vsaj delni ključ do rešitve. Gledališče mora postati udobno, cene primerne, repertoar pa privlačen. V gospodarstvo nimam letos absolutno nikakega vpogleda; zdi pa se, da bi se dali redni izdatki še nekoliko skrčiti, seveda v kolikor je dopustno štediti pri kulturnem zavodu. Tudi revija »Drama« najbrže preveč obremenjuje gledališke račune, tako da jo bo kazalo navzlic mnogim vrlinam opustiti, posebno sedaj, ko je opustilo celo drž. gledališče v Ljubljani iz istih razlogov svoj »Gledališki list«. Morda bi članki, kakršni so bili doslej v »Drami«, opozorili še marsikoga na gledališče, če r>i jii;: prinašalo dnevno časopisje. V zadnjih dneh’ slišim, da se pripravljajo za mariborsko gledališče novi aranžmaji. Po vseh izkušnjah zadnjih mesecev moram reči, da se jih bojim, ker ne bodo mogli ustreči nikomur in bodo le poostrili razmere. — Da bi se izločilo gospodarstvo in poverilo eni, četudi v denarnem poslovanju verzirani in izborno kvalificirani moči, je nesmisel. S tem še poveča aparat, ustvari nevolja, nikjer pa ni garancij, da se bo obisk gledališča povečal. In v tem je zaenkrat rešitev iz krize, v kateri se nahaja mariborsko gledališče, če to priznamo ali tajimo. » Pripis: Gorenji sestavek je bil ravno namenjen v uredništvo, ko čitamv »Taboru« poročilo gosp. Mecgerja, da sem najbrže jaz tisti, ki bo imenovan za administrativnega pomočnika pri gledališki upravi. Meni je pač ponudil ravnateljsko mesto mestni magistrat v mesecu juliju 1. L, a kakega državnega mesta še do danes nihče. Ker se za nobeno mesto doslej sploh nisem potegoval in mi je znano, da ss vršo pogajanja z nekim doslej v tej zvezi javno - -še neimenovanim' gospodom, smatram- vest gospoda Mecgerja za povsem neutemeljeno. ’ P. St. Občni zbor Jugčslo-venske SVJatice. Maribor, 20. februarja 3,922. Danes zvečer ob 20. eri je bil sklican občni zbor Jugoslovanske Matice, podružnico v Mairjboru. Kljub velikemu številu članov (i:ad 2000) je bilo ob napovedanem času navzočih komaj — petnajst članov. Ker je bil navzoč delegat pokrajinskega zbora ,T. M. v Ljubljani, ni kazalo občnega zbora preložiti. V smislu pravil se je vršil pol ure pozneje. Med tem se je nabralo še par članov, tako, da jih je bilo vsega navzočih le 52, kljub temu, da je bil občni zbor objavljen v vseh' lokalnih in zunanjih listih. nervoznosti in deloma radi bolečin, katerih se ne da povsem zatreti. Koderkoli gre igla, tja pridrvi Kri, da popravlja poškodovano mesto in gradi spodaj novo tkanino. Narava je skrbna, takoj gradi tam, kjer je neusmiljena igla trgala in baš to se hoče doseči. In ko je operator končal z eno gubo premakne iglo na drugo in proces se nadaljuje toliko časa, da so pretrgane. Tako je prvi del operacijo končan. Toda najhujše od vsega šele pride. Ko je vsa koža jpresivana«, poda strežnica doktorju neko črno stvar, podobno debelemu svinčniku. En konec tega je z žico zvezan z elekt.rovodno žico. Ta črna stvar je žgalna. priprava. V njej se nahaja mreža tanke žice, zavarovana nekoliko z azbestom. S to*rečjo se sežge kožo na obrazu. Doktor namigne strežnici in ona obrne gumb. Takoj je žična mreža bli-ščeče razbeljena. Azbest je tako urejen na pripravi, da je mogoče le del toplote oddati. In doktor začne sedaj 7, varno roko voditi žgaJno pripravo preko tisočkrat' prebodene kože. Koža se začne paliti in šumeti, kakor bi kovač pritisnil razbeljeno podkev na konjevo Kopito. Zrak dobi duh’ po pečenem ali bolje paljene-n mesu, Z desno roko pelje do- Ob 21’. uri je otvoril predsednik 'J. M. g. prof. Josip Ribarič zborovanje. V. kratkih besedah je očrtal pomen in namen orgamizicije, težkoče s katerimi se moa-a boriti in njen na-‘ pred ek v zadnjem letu. Za krasen uspeh, ki ga izkazuje podružnica v minulem letu, lima največjo zaslugo odbor, ki je vedno enotno deloval. Pri njegovem delu ga jo vedno in povsod podpiralo učiteljstvo; najbolj pa se zavedajo svoje narodne dolžnosti nižji uslužbenci. V organizaciji so včlanjeni stražniki, pazniki kaznilnice, ter tudi lepo število častnikov. Odbor se je trudil vsestransl«) poglobiti, ustanovili so se razni odseki, ki so si razdelili obširno delo. Iz poročila tajnice, gdč. Poljančeve posnemamo, da se je štpvilo članov v zadnjem letu podvojilo. Lansko leto je štela podružnica 1390 članov, letos pa je včlanjenih 2650, med temi 84 ustanovnih članov. Na novo ustanovljeni dramatični odsek je priredil več predstav, tako v Mariboru, kakor v okolici. Ustanovili pa se je tudi orkester in filatelistični odsek. Tekom leta je priredila JM več predavanj, ki so sijajno uspela. Glasom poročila blagajnika ' je imela Matica v minulem letu nad 222.000 K dohodkov. Od tega se je poslalo pokrajinskemu zboru v Ljubljani 145.000 K, (podružnica sama ne sme razpolagati z denarjem), prebitek znaša skupno 15.926 K, dočim se je ostalo potrošilo za prireditve podružnice. Na predlog računskih preglednikov se je izrekla blagajniku za njegovo vestno in požrtvovalno delo zahvala. Nato je poročal delegat pokrajinskega zbora JM v Ljubljani g. Mahkota o delovanju in organizaciji Matice v celi državi. Iz njegovega poročila jo razvidno, da je Matica zanesla ju-goslovensko misel v vse kraje naše domovine. Pri volitvah' novega odbora je bil g. prof. Josip Ribarič ponovno izvoljen za predsednika. Nadalje so bili izvoljeni: podpredsednica ga. Ivanka dr. Lipoldova, ,v odbor pa: gg; dr. Škapin, polic. nadz. Ivan Kralj, dr. Ferdo Miiller, prof. dr. Ljud. Pivko, podž. Ivan Roglič, dr. Leop. Boštjančič, voj. pravoslavni župnik Prota Tr-tojevič, gdč. Lj ud. Poljančeva, v. žel. nadz. Ivan Frole, nadučit. Josip Klemenčič, prof. Ivan Mravljak, učitelj Jože Malenšek, posojilniški uradnik Julče Novak, strokovni učitelj J. Her-gout, namestniki pa gg. dr. Anton Medved, poštni urad. Zdravko Gorjup, Ivan Majhen, učit. Ana Tomažič, pol. nadzornik Andrej Filipovič in kaznil-niški pristav Albert Zavodnik, za računska preglednika .pa gg. prof. Matej Dolenc in fin. tajnik Ivan Volčič. Po volitvah se jo v kratki debati povdarjaia potreba, da se delokrog podružnice razširi osobito na obmejne kraje in na Prekmurje. Glede volitve delegatov za pokrajinsko zborovanje ktor žarečo stvar preko obraza, v levi roki pa drži kepo pavole namočene v močni antiseptični tekočini. S tem hladi požgano mesto, razkužuje in istočasno lajša bolečine, katere mora paci-jentinja prestajati. To delo se vrši toliko časa dokler ni odgorjena vsa tista koža, ki je o-hlapno visela na obrazu. Ako je pa-cijontin ja dovolj junaška se tako spali tudi kožo na vratu in ramenih — vso zato, da se potem pojavi tam lepa, zdrava, rožna koža deteta. Po končanem paljenju da strežnica doktorju plast pavole. Ki je bila namočena v raztopljenem vosku in v tistem vosku je zopet raztopljeno omrtvilno sredstvo, ki lajša, bolečine, dasi jih ne more iw>vsem zatreti. To pavolo se kakor mrtvaško masko pritisne preko obraza. Paeijentinja trpi. DoKItor ji zato vbrizga v kri dozo morfina radi česar zaspi in spi okoli dve uri. Ko se prebudi je treba nadaljevati s torturo, ker proces še ni končan. Pal j en j o samo je trajalo okoli eno uro, ali pia tud5 več, kar je odvisno od tega, koliko kožne ^površino jo treba spaJiti. Rečeno masko se vzame z obraza, na katerem so sedaj no vidi kože nego golo meso. Ves obraz je treba zalepiti z redko pašto, ki je narejena iz taničnei Vsled neznosno naraščajoče draginje, ne le življenskih, ampak istotako tiskarskih potrebščin, posebno papirja, dalje mezd itd., smo prisiljeni tudi ml slediti zgledu drugih naših listov ter povišati naročnino za „Tabor“. Od 1. marca dalje stane .Tabor": Po pošti .... 30 I< mesečno. Po pošti za inozemstvo 50 K mesečno. Po raznašaiki... 34 K mesečno. Posamezna številka . 2 K. Uprava „Tabora*. Dnema kronika. —• Shodi dr. Kukovca. V soboto zvečer je priredila demfik ra.tska stranka zborovanje v Dravogradu, v ned?" ljo dopoldne v Slovenjgradcu, zvečef pa v Šoštanju. Na vseh treh shodih je poročal minister n. r. dr. Kukovec o političnem položaju in o potrebi koncentracije naprednega življa. Povs&d je bila soglasno sprejeta siedeča resolucija: »Zborovalci z veseljem P°' zdravljajo klic voditelja demokratsko stranke in svojega poslanca dr. Kukovca o nujni potrebi združenja, narodnih in naprednih sil in poklanja.!0 temu pokretu tem večje zaupanje, ker jo bil pod istim političnim vodstvo® že pred 15 leti izvoljen v tem okraj11 prvi neodvisni napredni kmečki stopnik. Vinko Ješovnik. Pričakuje da se strnejo napredni činitelji z ob*-rom na velike gospodarske in socijal**® nalogo k uspešnemu delu v sad0' uprava,h v enotno organizacijo. P°' slancu dr. Kukovcu izrekajo zlasti 2 ozirom na njegov trud za udruženi0 kisline in lanolina, ali če je primernejše iz ruskega olja in vazelina "* Slrežnica drži malo posodo s pašto, perator pa rabi dolg slikarski čopi« 'vl najmehkejše dlake. Toga namaka pašto in »prepleska« vso ranjeno j® kože prazno površino. M. Autard pravi, dd je to naj v'8^' nejši in najtežavnejši del procesa. delo namreč povzroča na obrazu znosno žgaČljanje in vznemirjan^0 bolno površine, radi česar obrazne n11' žice trepetajo in napravljajo tako ve gubo. Če se to zgodi, tedaj je trebi* iti znova z iglo preko njih. Po velik* večini pa prenesejo ženske to z neverjetnim stoicizmom. Nobena mišica ji*1) ne zgane na obrazu, dasi gredo »ko®1 agonijo, ki je nepopisna. Ko je končno to izvršeno, se po vse#* obraza nalepi koščke mehkega p er#1' mentnega papirja. Vso bolno površij* se zalepi s tem, kajti treba je zabrani** dostoj vsakemu prašiču. Le oči, usta & ■ nos ostanejo nezakrite. Ves obraz potem skrbno poveže z dolgimi obv«' žarni. Paoijentinjo so pa položi na P«' Plavljeno posteljo, kjer čaka takorfi" koč nepremično ozdravljenja. _ . Skozi devet dni no sme govoriti.^ smo so nasmehniti, no smo zganiti ^ obrvmi. Skratka ležati mora brez°^ no dax brezizrazno kot mrlič. Skozi ^ JuuoIui.li' in naprednih' sil svojo zaupanje.« Vseh imenovanih shodov so f:o udeležili tudi zastopniki nasprotnih strank. Delegacija ministrstva financ javlja uradno: Petdinarski (dvajsetkron-■ski) bankovci državne izdaje se bodo d > 5. marca t. I. od davčnih uradov in finančne deželne blagajne brez nadalj-nega sprejemali v plačilo, zamenjavali Pa le v krajih, kjer ni podružnice Narodni banke in kolikor dopuščajo raz-opkjžljiva. sredstva. Pozneje, in sicer do 5. junija t. 1. bodo pa ti organi samo še posredovali zamenjavo potom Narodne banke. Podrobneje določbe so razvidne iz razglasa delegacije od 20. dne februarja t. 1., št. 255/V./Val., ki se oriobči v Uradnem listu. — Sestanek male antante v Ljubljani. Ožja konferenca zastopnikov male antante se vrši v dneh od 25. do 27. t. m. v Ljubljani. Konference se udeleže gg. dr. Beneš, Pašič in Ninčič. Prisostvoval bo tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu g, A. Kalina. — Davidovič ozdravel. Načelnik demokratskega poslanskega kluba g. Ljuba Davidovič,' ki je bil zadnje tedne bolan, je ozdravet in se vrnil v klub. — Zopet razkrinkana laž. Razni naši listi, ki radi pregrevajo vesti o nasiljih in batinaštvu današnjega režima, so svojčas razkričali pravljico p nekem Ložidaru Veljkov ču, katerega so grške oblasti po nalogu naše vlade aretirale M* .*(ornu ženo zopet živo. Poročal je o tem slučaju zdravniškemu društvu v Londonu ter izjavil, da v svoji tridesetletni praksi še ni doživel takega slučaja letargije. —- Evharistični kongres. Papež je odredil, da se vrši mednarodni evharistični kongres dne 24. maja t. 1. Meščani! V sredo, dne 22. t. m. se vrši v Bukarešti sveč3na zaroka Njegovega Veličanstva kralja ALEKSANDRA I. z Njeno Visokostjo romunsko prin-cezo MARIJO. Prosim Vas, da ob tej priliki daste vidnega izraza svoji radosti in svojemu spoštovanju do vladarske hiše s tem, da ob prvem topovskem strelu ob 9. uri izvesite iz vseh domov zastave, a zvečer ob priliki vojaškega sprevoda ob 19. uri pa osvetlite okna svojih stanovanj. Grčar s. r., župan. Mariborske vesti. Maribor 21. februarja 1922. m Protituberkuloziia Liga. Na seji PTL, ki se je vršila v petek, jo poroča! predsednik, da se od vse,h za ligo namočenih tiskovin dovršena do-',hj edinole pravila. doLm propagandnih tiskovin šo vedno ni bilo mogoče dobiti.. Končno vel j avn a oblika propagandnega lepaka, čegar sliko je izdelal uk. slikar g. pro. Cotič, je bila sogla.no sprejeta. Odbor je sklenil, izreči gosp. prof. Cotiču za njegovo krasno uspelo in namenu popolnoma odgovarjajoče delo zahvalo PTL. Zaradi tiska lepaka stopi predsedništvo Lige nemudoma v stike s tukajšnjimi tiskarnami »Sveta vojska« jo poslala dopis, v ka tereni pozdravlja ustanovitev PTL in jo prosi za podporo. Sklenilo se je nakupiti 500 izvodov od »Svete vojske« izdane knjige, ki se bodo brezplačno razdelili ra/znim šolskim vodstvom za primeren pouk mladine. Na okrajne šolske svete se odpošlje prošnja z vabilom, naj izdajo vsem. šolskim vodstvom nalog, da po vzorcu velikih zasebnih držiiv. ji«. ds* X letu. prirode za mladino takdzvano, protitu-berkulozne in protialkoholne ure, Z enako prošnjo se obrne PTL tudi na ravnateljstva vseh srednjih in meščan skfh šol. Zaradi uvedbe računskih listkov v prid PTL bo stopil odbor v stike s predsedništvom. zadruge gostilničar, jev v Mariboru. V načelu'se sklene končno, da se bo za PTL uvedlo vsak teden enkratno pobiranje darov v vseh gostilnah in kavarnah. m Predavanje »Ljudske univerze« se vrši v petek dne 24. febr. 1922. ob 148. uri zvečer v prostorih kazine. — Predmet: Politično življenje in nazi-ranje starega, veka. Predava g. prof. I. Favai. Pridite polnoštevilno! 1 m Sestanek napredne inteligence hi akademikov se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 20. uri zvečer v kmečki, sobi Na,rodnega doma na občnem zboru podravske podružnice »Prosvete«. Na ta sestanek opozarjamo vso napredno inteligenco našega mesta, zlasti pa starrejšine »Prosvete«: m Sestanek vsel: zadružnikov kovinarske zadruge v Mariboru ter onih iz celega okrožja okrajnega glavarstva v Mariboru se vrši dne 26. februarja ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Maribor« na Grajskem 'trgu št.l. Pridite vsi. m Mestno elefctriško podjetje obvešča cenjene odjemalce, da radi snaženja in popravil ukine v nedeljo 26. februarja t. 1. tok na celotnem omrežju in sicer v času od 7.—10. ure dopoldne. m Mariborske banke bedo jutri vsled proslave kraljeve zaroke poslovale samo do 11. ure. m Na kolodvoru umrl. Danes krog pol 9. ure je prišel k osebni blagajni na glavnem kolodvoru 671etni Železniški vpokojenec Simon Peršuh iz Cirkovec pri Mariboru. Ko je hotel kupiti vozni listek za Ptuj, se ie zgrudil pred blagajno mrtev na tla. Poklicani zdravnik dr. Frank je ugotovil, da ga je zadela kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico.,,,,,, ni Ponesrečena trgovina. Nek Franjo Dominik iz Gornjih Perčičev, je prodal v Scherbaumovem mlinu 17 kg pšenice po 16*50 K za kilogram ter dobil v svrho izplačila tozadevno nakaznico. Predno pa je dvignil pri blagajni denar, sp ga napadle skušnjave, katerim je po kratkem boju podlegel. Iz 17 kg je napravil na ta način, da je pripisal še eno sedmico, 717. Nato je poslal nekega postreščka z nakaznico po denar ter sprejel res za vseh 717 kg 11.830 K. Postreščku je plačal za pot 10-50 K. Toda Dominik se ni dolgo veselil te sreče. Pri blagajni so goljufijo kmalu odkrili in roka pravice je tudi Dominika kmalu nato spravila na varno. m „Nesebičen“ invalid. Dne 18. t m. je bil aretiran v Pesniškem dvoru stanujoči invalid Hinko Uhl, ki ga je že dalje časa zasledovala ljubljanska policija radi tatvine dveh površnikov in nekaj knjig na škodo invalidnega doma v Ljub-ljdni. V Mariboru je bil stalen obiskovalec javnih lokalov, kjer je z nekim brezpomembnim potrdi(om prosjačil pri gostih za darove za organizacijo invalidov. Obenem je prodajal tudi razglednice ter je na ta način 2bral krog 60 tisoč kron, katerih pa seveda ni oddal organizaciji, temveč svojemu lastnemu žepu. m Lep poštenjakovič je nek Franjo Weingerl, Čevljar v Lajteršperku. Pred par dnevi je zmaknil v gostilni Verzel na Ruški cesti mesarskemu pomočniku Poklineku iz Studenc, ki je pri mizi zadremal, iz žepa listnico, v kateri se je nahajal potni lisj in 1144 kron denarja, nakar je seveda nemudoma izginil. Toda že 18. t. m. je bil v gostilni Ingolič aretiran. Pri njem so našli še 800 kron. Sprva je tatvino tajil, pozneje pa je priznal, da je listnico in potni list, ki jih je zakopal doma na smetišču, ,našel". Mc-d tem pa so prišle na dan še druge neprijetne zadeve. Nek Alojzij Horvat je prijavil, da je dal pred par dnevi Weingerlu dva para čevljev v popravilo. Weingerl pa si je s temi čevlji popravljal svoje vedno suho grlo) En par je zastavil za 100 K v neki gostilni, drugi par pa je prodal za 460 K, ki jih je seveda tudi pognal po grlu. Oglasila se je tudi neka Izabela Stefanič, ki je prijavila, da je Pted kakimi 14 dnevi dala Weins:eilii v popravilo par čevljev, vrednih 500 K, k? pa so neznano kam izginili. Poštenjakovič Weingerl je bil izročen sodišču. , m Vdiha kavarna. Ob 17. uri pa, poldne čajanka s koncertom v »KluK baru«, Kultura in umetnost x Prosvetna knjižnica »Kluba naA prednik akademikov" v Celju.Izšel ja že drugi zvezek klubove prosvetne knjiž-j nice, v kateri je ponatisnjeno predavanje g. rud. svetnika B. Bseblerja, ki ga ja imel na celjskem ljudskem vseučilišču z 'naslovom: Premog in ved ie sile. Knjižico, ki vsebuje na kratko najvažnejša podatke in glavne pojme o pomenu in izrabi premoga in vodnih sil in kateri je pridelana r,a koncu zanimiva statistika o vodnih silah posameznih držav s posebnim ozirom na vodne sile Jugoslavije,* najtopleje priporočamo. Cena izvodu l dinar, s poštnino 10 par več. Naroča se pri „Klubu naprednih slovanskih akademikov v Celju", Narcdni dom. x Novi zapiski. Izšla ie Lbiuarski številka mesečne revije „Novi zapiski* in prinaša sledečo vsebino: L Jos. Petrič: Kriza političnih strank v Jugoslaviji. 2. K. Ozvald: Iz ljubezni do bližnjega. 3. I. A. G. Cviiičevi: Grvori i članci. 4. Dr. France Gorčič: O zmotnih sodbah. 5. Politični pregled: Abditus: Nova so-cijalistična stranka v Jugoslaviji in njen program. — Paridrornos: Cannes-Geriova, — Abditus: Nemški neodvisni socijalisti. — Avtonomistična podtika ruske sovjet-' ske vlade. — Avtonomija Prikarpatske! Rusije. — As.: A vous la parole M. Poincnie! — 6. Gosoodarski pregled:* J. J. Statistika o svetovni žetvi. 7. Soči-; jalni pregled: Dr. France Gnršič: Koliko zavodov za gluhonemo drčo 'potrebujemo v Sloveniji. Dr. France Goršič: Nekoliko podatkov o .slepi ;jed v.Sloveniji. 8. Kulturni pregled: F. Livius: Dr se ne pozebi. Narodno gledališke. 1 Repertoar: Torek 21 : ,-Ptični;4. Ah .A. Preda ii.: .D.vJiei lelik/ra ?asa*. Ahon. C, Celite* 29.': _K.ul:o'rtikov“. I'remi,e a. i'io slava Doslojovskejra. Abon. A Sobota 2">.i ,, So vratni k Ab. !!. Nedelja 26.: Oh H in pol: ,D-dici veTicza 6asa“. Otroška. Ob 19 in pol: ..P..rj - Kri kri'', liv, Sokplsfvo. o Maškerada »Sokolskega društva v Mariboru" se vrši 25. t. m. v vseh prostorih Nar. doma. Za vsestransko zabavo je poskrbljeno. Plesaželina mladina bo prišla na svoj račun in tudi prijatelji dobre kapljice jo bodo dobili no prilično nizki ceni. Sicer pa se je mislilo tudi na sladkosti in krače; posebno okusna bo turška kava. Maske naj bodo decenfne. sploh take, da se ne bo imel nihče ?z-podtikati na njih. Vabila bedo kmalu razposlana; kdor ga slučajno pomotoma ne dobi, temu bo dana prilika', da si ga pravočasno oskrbi. — Zdravo! o Češka obec sokolska za telovadno dolžnost. Na zadnji odborovi seji COS je bilo sklenjeno, da se uvede za vse članstvo dolžnost telovadbe. Vsak Sokol mora telovaditi. Telovadna dolžnost se ravna po starosti. V prvi skupini je članstvo od 18. do 26. leta, ki si mora najma‘nj dvakrat na mesec udeleževati rednih telovadnih vaj. Za član*1 stvo od 27. do 35. leta je telovadba obi vezna v poletnih mesecih (april — september). Za starejše člane se bo telo-; vadna dolžnost določila naknadno. Te dolžnosti so oproščeni člani, katerim, zdravstveno stanje, poklic ali kaki drug} tehtni razlogi onemogočejo prihod 1 telovadbi. Kino. Mestni kino. „Modra smrt", drami v 5. činih se predvaja v torek, sredo ip četrtek. Prvi kitajski film. V Šanghaju se j< osnovalo filmsko podjetje »Ming-Metiotu Picture Co“. To podjetje je pred kratki«, dovršilo prvi kitajski film. v katerem na* stopajo sami Kitajci, med njimi kitaisk-1 filmska zvezda Tsea Mai, !! Izključno češki izdelki I! priporoča ogled svoje zaloge manufakture. !! Izključno češki izdelki! Ravnokar prispeva blago od mnogih čeSkih tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga :: od brnske tvrdke STIASSNY & SCHLESINGER. '' Glavno skladišče v »KRESIJI«, L nadstropje. — Poseben vhod Iz Lingarjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. — 83 — — Podružnica v Somboru. saB^sEaBiia^aafaiaais^aBKaiag^BBBKgiBB^iaaBflB ® 1 • 266 Dunajski mednarodna velesemeqj (Wlener infernationale Messe) od 19. do 25. marca 1922. Najusodnejša nakupna priložnost za vse široke; £ez 4000 Izložnlkov Iz tu- In Inozemstva, Natančnejša navodila slede potnih usodnosti in stanovanj potom Wiener Messe A. G., Wien, VII., Messepalast, kakor tudi potom iastnih zastopstev v Zagrebu: Dopisno mesto avstrijskega trsov, muzeja (Rob. Sereth), Kačlfeva ulica 7; ..Celerftas", jusoslov. transportno druStvo z o. z. Artur Hlrschl, Mažu-ranitev trs 5; Avstrijski urad za potne liste Trs sv. Marka 9. 'SsgKTfc »TEBOR« Maribor; 22. februar}* 1922 fiosromnicn svetu Avanturističen roman. Spisal: Karl F i g d o r, Prevel s R. R. (Dalje.? ' (16) » , . , 'Kaka težko 'mi bo ločiti še od rijiH . . . Ali (člrtfge rešitve ni! Mora se zgoditi . • .«_ Dnevnik mi je padel iz rok in! vse moje telo je pre-jtreslo krčevito ihtenje. Tako je torej končal moj očel Tudi' frijega je Spodil Srez usmiljenja, kakor mene! . .. Dolge ure sem sedela tako. Že zdavnaj je ugasnil dan, JJapočila je noč. Končno sem vstala, prižgala luč ter pričela zopet listati po očetovem dnevniku. Iz njegovih beležk so dihale njegove besede, žive kakor nekoč. Tedaj sem našla v neki beleški, vriešeni davno pred katastrofo, sledeče poglavje: »Ocl našega pekinškega poslanika je prišlo danes na naš urad daljše pismo. Iz njega sem si izpisal par, Stvari, ker so si mi zdele silno zanimive. Drugi se za i to pismo niso zanimali, smatrajoč poročilo za navadne, fantazije. Jaz pa mislim, da je na celi svari vendar rlc nekaj resnice. V prejšnjih letih sem se mnogo pe-j |čal z zgodovino židovskih preseljevanj. V zgodovini, jjii zanimivejšega poglavja, kakor je to. Tri leta po razdejanju Jeruzalema po cesarju Titu, leta 73. po • Kristusu, so, kakor šeni ugotovil, odpotovale nekatero židovske družine čez Perzijo, Korosari iri bamarkand Via Kitajsko ter se tam naselile. Sedaj piše poslanik,; da je slišal od nekega domačega pastorja iz središnih. kitajskih provinc, da se nahaja v neki,tamkajšnji ži-. dovski koloniji in sicer v Kaj-Feng-Fu. še danes nek pergament iz časov kralja Salomona, na katerem je opisan poset sabanske kraljice v Jeruzalemu in iz katerega je natančno razvidno, kje se nahaja danes že davno pozabljeni in še vedno nerazkriti^ zlati Ophir, tfad katerim je vladala nekoč lepa kraljica. Ako je resnica, kar je na pergamentu zapisano, potfcPi so mora nahajati še dandanes v daljnem in’ pozabljenem' .Ophlru velikanski zaklad kraljice, katerega je bila 'skrila pred svojimi sovražniki pred njenimi ^ padcem. /Na vsem tem je lahko veliko resnice; želel bi, da bi Snogel sam' odpotovali na Kitajsko. Vseh skrbi bi bilo •potem konec. Kdor bi dvignil zaklad sabanske kralji* lrce, bi bil gotovo najbogatejši človek na svetu..:« Odložila sem’ knjigo. Polastile so se me Sanje, •tako čudežne irt neverjetne, tako velike iri visoke, da po mi je pričelo vrteti v glavi. Ali ue bi bilo mogoče 'teh sanj uresničiti? In nenadoma se je .vzbudilo v meni spoznanje: Jaz sem tista, jaz edina, katero je /določila usoda, da dvigne zaklad sabanske kraljice! fcemu naj bi sicer prišla v roko ravno meni ta skriv-fiostria vest, da je bil ravno moj oče v starin radi iije-fovih' dolgoletnih študij 'spoznati .verjetnost tega pobila? . .. ' .... . Ako se hočem1 maščevati nad onim, ki me ne uničil, potem’ moram' storiti to samo na lastno roko: postavnim potom' mu ni mogoče priti do živega. Kdo bi ani še verjel, če bi se dvignila proti njemu. Celo zastopniki pravice so njegovi prijatelji. Njegovo .Velikansko premoženje mu omogoči podkupiti ali pa odstraniti vsakega, ki bi se hotel postavili proti 'njemu. Zaklad sabanske kraljice bi me edini privedel ria (pravo pot. Biti bi morala prosta in' neodvisna iri [ravno tako bogata kakor ori, ali pa. še bolj; ako bi so liotela maščevati nad njim. Toda, kako naj dosežem to? Kako naj pridem revna in brez sredstev ria (Kitajsko? Cele dneve in dolge noči sem' si ubijala Iglavo s tem vprašanjem. Končno sem se domislila: ^ko hočeni priti tja, potem moram' dobiti tam kako Službo, Skrbno sem prečitala vsak dari časopise, Nazadnje sem nekega dne našla, kar sem iskala. Bogat trgovec ria Kitajskem je iskal mlado odlično Evropejko, ki naj bi proti visoki plači poučevala njegove lotroke angleščino. Potni stroški so bili plačani. _ To je bilo, kar Sem' hotela. Angleško govorim kakor fivoj materni jezik. S še poslednjim denarjem sem ihrzojavlla v Kantorf. Kmalu sem dobila i stot ako brzojavno odgovor, da sem sprejeta, kakor tudi poročilo, da (naj dvignem pri "neki banki za pot potreben deriar. S : prvi m' sibirskim vlakom sem se odpeljala proti Pekingu. Kako Sem' potovala iz Tieri-Tsiria proti jugu, vesto, kakor tudi ostalo.« —■ .. — Mavda je koHčala. Prednjo sedi Kieri-Lutfgr, Kitajec, S povešeno] glavo , prevzet od žalostne usode te ženske, katero mn j ge bila ravriokar razložila, brez prikrivanja, do zadnje j podrobnosti, Hvaležen ji jc za to veliko zaupanjo. Obenem pa ga je tudi groza pred spoznanjem', da jej Mavdino srce bolrio od prevarano iri onečaščeho ljubezni .... da bo ozdravilo komaj takrat, ko bo zabrisano vse, kar je nad njo zagrešila preteklost. Počasi pjime njene bele roke ter jih nežno pritislle ist: (Dalje prihodnjič.) Mala oznanila. Kontorlsta ali kontoristinjo slov. in nemškega jezika, .strojepisja in knjigovodstva zmožno mo« sprejme z 15. marcem t. 1. s celo oskrbo v hiši pa-romlin J. Zadravec v Središču. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače je vposlati imenovanemu. 265 2—1 Pošteno raznašalko peciva sprejme Parna pekarna na Glavnem trgu. 263 2—1 Pianino, prvovrstni predvojni instrument, ena spalna soba in pohištvo za kuhinjo z kuhinjskim orodjem, dobro ohranjeno, na prodaj. Naslov v upravi. 264 Več gospodov In gospodičen se vzame na hrano. Koroška cesta 18. 268 3—1 Išče se za močnejšo večjo damo obleko za masko na posodo. Ponudbe pod „Maska“ na upravo lista. 270 Trgovina na prometnem kraju . s stanovanjem se takoj odda. Naslov pove uprava. 269 Vzamem posestvo v najem za dobo petih let. Naslov pove uprava „Tabora“. 257 5-2 Kupi se glasovir, pianino in ork»strion. Restavracija Maribor, soba št. 10. 258 22- DanesI popularni KOMCERT velikega orkestra, prof. E. KUBICEKA* NOV PROGRA &f. — 262 - NOV PROGRA M- 15 daljnogledov in 3 foto- Žepne ure, precuijske in sten- aparate se takoj proda. Rest*- ske popravlja najsolidneje tvrd- vracija Maribor, soba štev. 10. ka R. Bizjak, Maribor. Gospo- 259 2-2 »ka ulica 16. 64 Trgovi n a Na debela ■ Na drobno ■ h cmajlove, steklene, porcelanaste in majolifrie po- ® im.ln .... A.n' n!lXi'noFvi1 184 sode se priporoča c«nj. občinstvu. Albert Vieel, Maribor, Glavni trg 5. Pozori Dame!Pozor! 250 Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pomladanske sezije. — Velika zaloga damskih, moških klobukov in slamnikov. — Sprejema se v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vse vrstej klobukov in slamnikov, i— Modistinje znaten popust/ izdelovalni:a klobukov in slamnikov MARIBOR, Meljska cesta 74. Ivaa Kvas. svoje ustnice, Glavni urednik: Radlvoj Rehur. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. v Dravskem Brodu pri Dravogradu, ki je bila leta 1859 ustanovljena kot tovarna za izdelke iz smole in masti in leta 1896 razširjena v rafinerijo mineralnega olja, uljudno naznanja, da je centralo v Mariboru, ki jg skozi dve leti obstojala, opustila in da bode svoja opravila in naročbe pod tvrdko MR! Hilli milil um c. mn naprej vodila — Cenjena naročila naj se naslovijo na imenovano tvrdko v Dravogradu-Meži. K temu se pristavlja, da nima no-bsna druga tvrdka kake rafinerije mineralnega olja v Sloveniji. POTNIKE ali Z 4STOPNIKE lgče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih Spiritmua. Ponudbe l obvestilom, v katerem kraju poma retlektant največ muSterij, poslati na naslov: Po-StansVi prctinac41, Zagreb, glavna poSta. 236 10-6 Ustnik in izdajatelji; KouzoreH -Tabor** — Tiska: Mariborska tiskarn« d. ?