poitnim pu«*n> t gotorini.	izdaja.	Cena	Din	ly>
Izhaja vsak dan »Jutra] razve«	Rpkopliot na itlSaoA
t ponedeljkih (d dnevih po	^^B0Kmm JSBM	B&	^tSM	št^k	MEdSfc	Oglas! po tarifi In dogovora
praznikih. Posamezna številka	B&fiM	Mm	£*bBBS	»18 JB	/teST	Oprava
Din 1'—, lanskoletno 2'—; me-	§&wj j£B šttf JV jMg	jgjŠE	iB||Sl|	B&&&	BBB BSj F%h	v Ljubljani, GradišEe4, tel.30-G8.
sečna naročnina Din 20’-—, za tu-	BBB BB Bmfl jEgS	j&jgjj uSm!f	jP ^fjfflfr ffijjŠE Msg ffilsjl	fllUfll	JI® JHF iHlr	Podružnica v Mariboru, Alek-
Jlno 30—. Uredništvo * Ljub-	B KBmJjffl JŠ^LHSB W8k._jy 4» gB MB MBL M U^T	M	jEbET	sandrova cesta St 24. tel 29 GO.
ljani, Gregorčičeva 23. Telefon F*	KBfBSB^	V	Celju:	Slomškov	trg	4.
uredništva 80-70. 30-09 tn 30-71	^0/3*	Pošt. Jok. ra5.! Llubllana 15 621
Št. 151 a	Ljubljana, sobota, dne 4. julija 1931	Leto	II.
K današnjemu prazniku ameriške svobode
Predsednik Herbert C. Hoover
Sestanek finančnega odbora ministrov
Beograd, 3. julija, k. Danes se je sestal go-spodarsko-finančni odbor ministrov. Ministri so razpravljali a tekočih zadevali.
Konferenca trgovcev z žitom o novem režimu uvoza in izvoza
Novi Sad. 3. julija, k. Izvršilni odbor Udru-ženja trgovcev z žitov v Novem Sadu je sklical konferenco za razpravo o novem zakonu o uvozu in izvozu ter načinu trgovanja z žitom. Konference se je udelžilo mnogo trgovcev. Prišli so nele iz Dunavske, marveč tudi iz Drinske in Savske banovine, S konference so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru. Med debato so razni govorniki stavili več strokovno važnih predlogov. Spričo tega so sklenili, da bo danes popoldne poseben odbor sestavil resolucijo, ki jo bo treba predložiti merodajnim oblastem. Ta odbor se je danes popoldne sestal in je zbral vse omenjene predloge v daljši resoluciji.
Razprava o carinski uniji med Nemčijo in Avstrijo
Pariz, 3. julija. A A. Havas poroča iz Haaga: Mednarodno razsodišče je določilo, da bo 20. julija prva javna razprava o vprašanju carinske unije med Nemčijo in Avstrijo.
Nenavadni prizori v angleškem parlamentu
London, 3. julija. AA. Na včerajšnji popoldanski, seji spodnje zbornice je bil delavski poslanec James Mac Govern izključen iz zbornice, ker je razžalil predsednika. Pri tem je prišlo do tako burnih prizorov, da je predsednik zaključil sejo. Mac Govern je bil že drugič izključen iz zbornice.
Položaj nemških državnih železnic
Berlin, 3. julija. AA. Upravni svet nemških državnih železne je pooblastil generalnega ravnatelja, da uporabi prihranek v znesku 40 milijonov mark, ki, bo nastal z nedavno redukcijo prejemkov, in pa znesek 60 milijonov mark, ki ga je dovolila državna vlada iz kriznega fonda, za nove gradnje. Sodijo, da bodo mogle državne železnice s tem zneskom zaposliti 50 tisoč delavce"
Pravijo, da je položaj državnih železnic kljub temu kritičen. Dohodki leta 1931. bodo znašali 4 milijarde, dočim so bili leta 1929. še V4 milijarde.
Ludendorff obsojen radi klevete
Gotliard, 3. julija. AA. Bivši veliki mojster nemške prostozidarske lože grof Dohna je vložil tožbo proti generalu Ludendorffu zaradi klevete. General Ludendorff je namreč na nekem shodu očital tožitelju izdajstvo, češ da je kot veliki mojster vedel za nameravano umor-stvo avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in s tem za bližnji izbruh svetovne vojne. Sodišče je obsodilo generala Luden-dorffa na 500 mark denarne kazni, ker mu dokaz resnice ni uspel. Upoštevalo pa je, da je Ludendorff govoril iz patriotičnega nagiba.
Letalska nesreča v Franciji
Pariz, 3. julija. AA. Davi je v Villecoublayju strmoglavilo na zemljo letalo s tremi motorji. Naslala je eksplozija. Trije piloti so se smrtno ponesrečili.
Osemurni delavnik na španskem
Madrid, 3. julija. AA. Predsednik španske republike Alcala Zatnora je podpisal dekret, ki ž njim uvaja osemurni delavnik v vsej Španiji.
Pred sporazumom med Francijo in Ameriko
Ves znesek Hooverjevega načrta bo na razpolago samo Nemčiji — Pomoč za vzhodnoevropske države se zagotovi na drug način — Uspešnost angleškega posredovanja
London, 3. julija. AA. Pogajanja med ameriškima zastopnikoma Mellonom in Ed-gom in člani francoske vlade se snoči niso nadaljevala, temveč so bila odgodena do danes popoldne. Pravijo, da se bodo razgovori nadaljevali in da je nada na srečen zaključek pogajanj upravičena. Na včerajšnjih pogajanjih je bil dosežen po proučevanju ameriške spomenice precejšnji napredek.
Anglija je predlagala, naj se v primeru, da se pogajanja ponesrečijo, skliče v kratkem v Parizu konferenca prizadetih držav.
Pod prizadetimi državami so mišljene Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Združene države in Anglija.
MacDonald o Hooverjevi akciji London, 3. julija. AA. Snoči je priredilo ameriško društvo v proslavo dneva neodvisnosti slavnostni banket, na katerem je govoril ministrski predsednik MacDonald o Hoovrovem predlogu. Označil je Hoovrovo akcijo za izboljšanje gospodarskega položaja Evrope, za velik čin modrosti in poguma, ki je začetek odkritosrčnega sporazuma za popolno in odkritosrčno sodelovanje Združenih držav z Anglijo v bodočnosti.
»Šli bomo dalje in dobili smo novega poguma za rešitev problemov, kar je zasluga modre in pogumne akcije ameriškega predsednika.« MacDonaldu je odgovoril ameriški senator, ki je rekel, da je takojšnji angleški odgovor zelo opogumil Američane.
Angleška intervencija Pariz, 3. julija. AA. Angleška intervencija v pogajanjih med Francijo in Združenimi državami je dokaj olajšala položaj. Angleški poslanik Tyrrell je zunanjega ministra Brianda obvestil, da je Anglija pripravljena udeležiti se pogajanj, ki naj bi ugotovila pravni in finančni položaj po preteku enoletnega moratorija.
Nemci proti eventuelni konferenci upnikov Berlin, 3. julija. Tukajšnji tisk je precej neprijazno sprejel britanski predlog, da se, če se prekinejo francosko-ameriška pogajanja, skliče eventuelno v Londonu konferenca upnikov Nemčije. Nekateri listi me-
nijo, da je stavila Velika Britanija ta predlog v sporazumu z Ameriko. »Deutsche Allgemeine Zeitung« napoveduje, da bo morala Nemčija ta angleški predlog zavrniti. »Vorvvartsc pravi, da je bilo doslej v zadnjih 12 letih konferenc več ko dovolj, da je sedaj treba rezultatov, ker za konference ni več časa.
Sporazum v najbistvenejših točkah Pariz, 3. julija, d. V najbistvenejših točkah je dosežen že sporazum. Francoski ministrski predsednik Laval je pristal na zahtevo Amerike, da se ves finančni uspeh Hooverjeve pomoči zagotovi samo Nemčiji in da ostanejo tudi nezaščitena letna plačila nemških reparacijskih plačil v vsej višini Nemčiji na razpolago. Hoover pa je odnehal v toliko, da je stavil posredovalni predlog, naj se pomoč za vzhodno-evropske države, ki jo je zahtevala Francija, dobi na drug način in ne iz nemškega roparacij-skega fonda. Sedaj se je treba sporazumeli samo še o garancijskem fondu. Fran-
cija je na haaški konferenci prevzela obveznost, da bo, če bi se Nemčiji dovolil moratorij, nakazala 500 milijonov kot garancijski sklad v bazelsko banko. S tem bi bilo drugim državam, ki jim gre samo ena šestina iz nezaščitenega dela nemških reparacijskih plačil, omogočeno, da bi svoje tributarne zahteve vsaj deloma krili. Ker je Hoover sedaj napovedal eno celo mora-torijsko leto, Francija ne bi hotela poleg tega, da se za prihodnje leto odpove svojemu deležu na reparacijah, še riskirati, da bi naslednje leto razen tega morala plačati še 500 milijonov. Današnja pogajanja bodo posvečena izključno vprašanju tega garancijskega sklada.
Polno zaupanje v Ameriki Washington, 3. julija, d. V državnem tajništvu za zunanje zadeve so dobili časnikarji na zadnje te-le informacije: Pariška pogajanja se nadaljujejo v prijateljskem ozračju. Glede njih uspeha imamo polno zaupanje.
Pogajanja ameriškega državnega tajnika Mcllona v Parizu
Med odmorom pri pogajanjih; na sliki vidimo (od leve na desno) francoskega finančnega ministra Hondina, ministra za zunanje zadeve Brianda, ameriškega poslanika v Parizu Edge-a, predsednika francoske vlade Lavala, ameriškega državnega tajnika Mellona in francoskega državnega podtajnika Poncet-a.
Rezultati volitev na ladjarskem
Vlada dobila veliko večino mandatov, a je bila poražena v Budimpešti
Budimpešta, 3. julija, d. Izid volitev v vsej državi je naslednji: vladi prijazne stranke imajo skupaj 177 mandatov; od teh jih je dobila stranka enotnosti grofa Bethlena 149, krščanskosocialna gospodarska stranka, ki podpira vlado, pa ‘28. V 17 okrajih bodo ožje volitve, v 7 od teh okrajev pa stoje nasproti kandidatje obeh vladnih strank, tako da bo imela vlada okrog 148 mandatov. Opozicija je izvojevala 33 mandatov. Od teli jili pride na opozicio-nalno agrarno stranko 8, na demokrate in liberalce 8, na krščansko opozicijo 2, na narodne radikale 1 in na socialne demokrate 14. Razen tega je bilo izvoljenih 18 mandatov, ki ne pripadajo nobeni stranki. Od teh jih je nekaj vladi prijaznih desni-carjev, nekaj pa levičarsko pobarvanih.
Budimpešta, 3. julija, d. Skrutinij v bu-dunpeštanskih volilnih okrajih je bil končan danes popoldne. V prvem volilnem okraju so od G mandatov odpadli 4 na obe vladni stranki, na stranko enotnosti in na krscansko socialno stranko, eden na socialne demokrate in eden na liberalce. Od 9 nian jk°v ■? drugem volilnem okraju so odpadli trije na socialne demokrate, dva na \ aszomyjevo demokratsko stranko, eden na stranko enotnosti, eden na krščanske socialce in eden na krščansko opozicijo. Od desetih mandatov v tretjem budim-peštanskem volilnem okraju so odpadli po trije na socialne demokrate in krščanske socialce, po dva pa na stranko enotnosti in na liberalno-demokratično opozicijo. 30 mandatov budimpeštanskih volilnih okrajev in volilnega okraja budimpeštanske okolice se razdeli tako-le: stranka enotnosti 6, vladi prijazna krščansko-socialna gospodarska stranka 7, liberalno-demokra-
tifna opozicija 4, Vaszoniyjeva demokratska stranka 2, krščanska opocija 2, socialni deinokratje 9. Med izvoljenimi sta tudi socialno-demokratska voditelja Weltner in Buchinger, ki sta več let živela na Dunaju kot emigranta. Krščansko-strokovne organizacije in frontni bojevniki, ki so se prvič
samostojno udeležili volilnega boja, niso dobili nobenega mandata.
Budimpešta, 3. julija, n. Guverner Hor-thy je sklical parlament. Prva seja parlamenta bo 18. t. m., svečana seja pa bo dva dni nato. Parlament bo otvoril kot najstarejši poslanec grof Apponyi.
Podrobnosti o bombi na rimskem kolodvoru
En delavec raztrgan na kose, drugi ubit - Fašistovski listi dolžijo
emigrante v Franciji
Voz ni bil dobro zaprt. Tik pri vratih so neznani atentatorji položili v voz listnico, ki je moral vzbuditi zanimanje vsakega, kdor jo je opazil. Listnica je bila z vrvico
Rim, 3. julija, v. Včeraj ponoči je pri železniškem skladišču Tiburtino poleg postaje Termini pri carinskem pregledu eksplodirala bomba v tovornem vozu. Poleg voza so bili v tistem hipu 2 delavca in 1 carinik. Prvega delavca so drobci bombe in voza docela raztrgali, drugi delavec je v nekaj minutah podlegel ranam, carinik pa je bil težko ranjen in so ga prepeljali v bolnico. Eksplozija je uničila vse blago v vagonu ter poškodovala tudi druge železniške vozove id neko bližnjo čuvajnico. Železniški vo$ je prispel iz inozemstva.
"	*	   Ji	» I Y ll/VJ
zvezana s peklenskim strojem. Ko je delavec Pedi zapazil listnico, jo je hotel pregledati. Prijel jo je v roke, s tem pa povzročil eksplozijo, ki je zahtevala njegovo življenje in še druge žrtve.
»Giornale d’Italia« pripisuje atentat antt-fašistovskim elementom v Franciji, ki so bombo položili v železniški voz/ko je bil še na ozemlju francoske republike.
Norveški lovci »anektirali« del Grenlandije
Oslo, 3. julija. AA. Norveška vlada je prejela poročilo od voditelja norveške lovske ekspedicije v zhodni Grenlandiji, Devolda, ki naznanja, da je ekspedicija anektirala del vzhodne Grenlandije za Norveško. Devold zahteva od vlade, naj aneksijo službeno potrdi. Norveški politični lcrogi sodijo, da je ta aueksija povsem privatnega značaja.
Romunsko-avstrijska pogajanja
Dunaj, 3. julija, d. Kar se tiče nameravanih pogajanj za skenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in Romunijo, pri katerih je iniciativa bolj na strani Romunije, se nameravajo od začetka zediniti na tri mesece trajajoč provi-zorij, za katerega bi se zedinili z izmenjavo not. Med tem časom pa se bodo vodila pogajanja za definitivno pogodbo (uradnok
■%
Letošnji Independence Doy
Vsak dan gre skoz Jesenice več delavcev, ki se vračajo, ker so zgubili v tujini svojo službo. Pred par dnevi sem srečal enega izmed teh vračajočih se delavcev v vlaku ter sem ga vprašal, ali prihaja iz Amerike. Njegova prtljaga je imela pečate družb Ro-yal Mail in Cunard Line. Ko sem ga to vprašal, sem imel v mislih Zedinjene države Severne Amerike. Tako je mislil in me tako razumel tudi oni delavec in zato je odgovoril: >Ne, gospod; prihajam iz Kanade.«
Sicer sem vedel, da se v naši poštami in tradicijski Evropi razume z besedo »Amerika« v prvi vrsti velika zvezna republika med Kanado in Meksiko, toda ni mi bilo znano, da delajo isto tudi Ameri-kanci sami. Tako sem se prepričal, da postajajo Zedinjene države v očeh Evropejcev in Amerikanee fizičen in političen izraz Amerike, njenih posebnosti, nasprotij, mer ■itd. Vse to pa ne samo v primeri z Evropo, temveč napram vsemu svetu izven Amerike sploh.
V	nasprotju z evropskim naziranjm imamo torej na eni strani Evropo in ostale kontinente, v kolikor so otroci evropske civilizacije, na drugi pa samo Zedinjene države, in to na stališču nekakega zgodovin-ekga upornika proti evropski civilizaciji. Z eno besedo: nov svet v nasprotju s starim evetom. Gre za dva antagonizma, ki se nahajala na različnih stopnjah: v prvi vrsti je antagonizem md ameriškim in evropskim prebivalstvom angleškega jezika, potem antagonizem med »Ameriko« in »Evropo«, antagonizem med Zedinjenimi državami in vsem ostalim »starim svetom«, itd.
Nekoliko lepih’in pretresljivih momentov iz zgodovine človeštva pa že priča, da oba antagonizma nista nepremostljiva, dasi se sicer skoro nikdar ne ujemata. Vzemimo n. pr. ameriško vstajo in veliko francosko revolucijo. Nimam zadosti smelosti, da bi hotel ugotavljati in določevati, ali sta ameriška vstaja in francoska revolucija druga napram drugi vzrok ali posledica ali pa sta obe le dva izbruha enega in istega tlačenega človečanstva. Oba dogodka sta približno iz iste dobe.
Nevihte in razdejanja velike vojne so nam še v zelo svežem spominu. Toda vsi se ne spominjamo globokih vzrokov, ki so dovedli Zedinjene države do tega, da so vstopile v evropsko vojno. Ti vzroki so bili v ameriškem človečanskem nagibu. Prepričan sem, da je v istem nagnenju tudi vzrok nove plemenite akcije. Kot vidimo v zadnjih tednih, je Amerika na tem, da odloži svoje naravno in značilno nasprotje napram evropskim vprašanjem ter da napravi novo zgodovinsko intervencijo z namenom, da reši Evropo. Ta akcija je zadnji dokaz o obstoju nevidnih, dasi te. Žavnih doslednosti, ki vodijo — kljub vsem nasprotnim znakom — tudi ameriško duševnost.
Zato vsebuje letošnji praznik neodvismo-eti Amerike veliko odkritje: v slučaju nevarnosti za človečanstvo ni »sijajne osamljenosti« niti: onstran oceana! Naj bi dalo to odkritje letošnjemu praznovanju četrtega julija še posebno svečano lice, kakor poraja v nas najlepšo želje na naslov velike nacije Zedinjenih držav severne Amerike.
Therefore, the 1NDEPENDENCE DAY of this yeair, contains a great revelation: in case o! daugers for humanitj’, thcre is no splemlid isolation even bchind an ocean! May this revelation give the special solem nity to this year’s celebrations o! the 4,h of July in 1931, as it causcs our best congra-tulations for the great American Nation o! the U. S. A.
Btcmpihair Ivan, D. L., Jesenice.
Zasilni premogovni zakon v Angliji
London, 3. Julija. AA. Vlada Je predložila spodnji zbornici zasilni premogovni zakonski načrt, ki so ga čitall prvič.
Vlada je vložila ta zakonski načrt, ker so se pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji ponesrečila. Glavni namen tega zakonskega načrta Je, da se prepreči, da stopi ponovno v veljavo 7-uri delovnik. Zakonski načrt določa, da morajo ostati sedanje rudarske mezde ne-izpremenjene.
Vlada želi, da bi zbornica čimprej sprejela omenjeni zakonski načrt. Izvršni odbor rudarske zveze je konferenci rudarskih delegatov, ki zaseda v Londonu priporočil, naj ga sprejme.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 3. julija, d. Pretežno jasno, vroče, gorak veter, šibko nagnjenje k nevihtam; v Južnih Alpah pretežno oblačno, nagnjenje k nevihtam, zelo soparna
Položaj na Španskem po volitvah
Ožje volitve se bodo vršile v nedeljo 12. t. m. - Ustavodajna skupščina se sestane 14. julija -- Katalonsko vprašanje
Madrid, 3. julija, r. Notranji minister Mama je izjavil novinarjem, da se bodo ožje volitve, hi so bile napovedane za 4. julija, vršile šele v nedeljo 12. t. m. S tem bo ustreženo želji volilnih komisij, ki so izjavile, da ne bodo do 4. t. m. mogle izvršiti vsega svojega dela.
Provizorna vlada — je izjavil dalje minister Maura — opirajoč se na dejstvo, da se je ogromna večina volilcev izrekla za republiko, ni podala ostavke, temveč je sklenila, da ostane na svojem mestu do 14. t. m.- ko se sestane novoizvoljena ustavodajna skupščina.
Različne osebnosti se imenujejo kot kandidati za mesto predsednika ustavodajne skupščine, med njimi Villanuova, Ossorio y Gallardo, Sanchez Roman in Besteiro, socialist in profesor na madridski univerzi. Vse kaže, da ima največ izgledov poslednji.
List »El Sol« objavlja izjavo zunanjega ministra Lerroux-a, šefu radikalne stranke, ki je bil izvoljen v šestih volilnih okrajih. Minister Lerroux je rekel, da mora sedanja vlada nadaljevati svoje delo. Njena glavna naloga je, da izdela novo ustavo, ki bo v skladu z interesi španskega naroda, tako, da bo Španija mogla zavzeti zopet ono mesto med narodi, ki ji gre.
Glede katalonskega separatističnega gibanja je rekel minister Lerroux, da vodita to gibanje dve nasprotni si čustvi. Na eni strani je želja, da bi se afirmirala individualnost Katalonije, na drugi strani pa či-
sto ma’lerijalistična stremljenja po nekaki ab&otutni in neopredelji' i socijalni pravičnosti. To bo trajalo le malo časa — je zaključil minister Lerroux — ker manjka v tem gibanju enotnost. Z nemi elementi, ki so sedaj združeni, bodo poplavljeni in se bodo morali odločiti za politiko skrajnosti.
Finančni minister Pruto je izjavil glede glasov, da bo predsednik prve redne vlade sedanji zunanji minister Lerroux, da take vlade socijalisti ne bi podpirali. Minister Lenoux, ki so ga novinarji vprašali, kaj misli o izjavi finančnega ministra, je rekel, da to izjavo obžaluje, ker smatra sodelovanje socijalistov za neobhodno potrebno. Dodal pa je, da obstoja poleg socijalistov tudi stranka radikalnih socijalistov. Tako bi se lahko zgodilo, da se približa levici, ne da bi moral upoštevati socijaliste.
Javlja se dalje, da je odbor juristov, ki je imel izdelali načrt ustave, končal svoje delo. Španija bi bila po tem načrtu enotna in ne federativna republika.
Barcelona, 3. julija. AA. Tu ostro napadajo novo špansko ustavo, ki bo predložena v kratkem ustavodajni skupščini. Do-broznani katalonski list »La Publicidad« označa osnutek nove španske ustave za obžalovanja vreden povratek k unitarističnim načelom, ki jih je vsilila monarhija katalonskemu prebivalstvu.
Dobro poučeni krogi menijo, da bodo katalonski poslanci zapustili ustavodajno skupščino, ako bo slednja odklonila katalonsko avtonomijo.
Politične prilike na Romunskem
Vodstvo narodno-kmetske stranke ni sprejelo ostavke dr. Maniu-a
Bukarešta, 3. julija, n. Vodstvo naeijo-nalno-kmetske stranke v Cluju je imelo v torek popoldne sejo in je sklenilo, da ne sprejme ostavke, ki jo je podal dr. Maniu kot šef stranke. V soboto se bo vršila nova seja vodstva, na kateri bodo sprejeli na znanje razloge, spričo katerih se je dr. Maniu odločil za ostavko. Bržkone, tako menijo, je dr. Mauiujeva ostavka demonstrativen čin proti režimu močne roke sedanje vlade.
Bukarešta, 3. julija, n. Deputacija nacijo-nalno-kmetske stranke, ki jo tvorijo vsi
prvaki stranke, bo jutri posetila dr. Maniu-ja in ga prosila, naj ne zapusti stranke v teh usodnih časih. »Cuventul« pa napoveduje, da bo dr. Maniu vztrajal pri svoji odločitvi, da pa bo povedal razloge, ki so ga dovedli do ostavke.
Bukarešta, 3. julija, n. Spor med Duco in Bratianujem so na miren način poravnali. Duca je pred pričami izjavil, da je šlo za politične stvari, ne pa za poštenje Bratianujevo. S to izjavo so se priče zadovoljile.
Avstrijsko-madjarske manifestacije v Celovcu
»Da se prijateljska zveza med Avstrijo in Madjarsko še tesneje
strne«
Celovec, 3. julija, d. Danes dopoldne je prišlo v Celovcu do avstrijsko-madjarskih manifestacij za pobratenje. V slavnostni dvorani zvezne gimnazije je v imenu koroške deželne vlade pozdravil jezikovni tečaj madjarskih akademikov namestnik deželnega glavarja Schummy, ki je opozarjal na skupno povezanost usode med Avstrijo in Madjarsko v prejšnjih časih in poudarjal potrebo, da se prijateljski odno-šaji ne samo goje, temveč tudi še nadalje
grade. Budimpeštanski vseučiliški profesor dr. Heckel je zagotavljal deželni vladi in koroški deželi topla čustva Madjarov za Avstrijo in posebej za Koroško in je rekel: Glavni namen tega tečaja ni samo naučiti se nemškega jezika, temveč tudi da se prijateljska zveza med Avstrijo in Madjarsko še tesneje strne. Končno se je zahvalil za ljubezniv sprejem, ki so ga bili deležni madjarski udeleženci kurza v Celovcu.
Naloge prenovljene jugoslovanske vlade
»Prager Pressc« o gospodarskem značaju nedavne rekonstrukcije naše vlade Praga, 3. julija, v. V svojem današnjem uvodniku se bavi tukajšnja »Prager Presse« z rekonstrukcijo jugoslovanske vlade in gospodarskimi ter socialnimi nalogami, ki jih ima obnovljeni kabinet. Takoj s početka ugotavlja pisec tega članka, da se je rekonstrukcija izvršila Izključno v gospodarskih resorih in da že spričo tega rekonstrukcija sama nima političnega ozadja, marveč je bila njena svrha zbrati in urediti vse moči za čim tesnejše sodelovanje za dosego gospodarskih ciljev jugoslovanske države.
»Prager Presse« navaja zakon o likvidaciji agrarne reforme in trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško kot dva glavna rezultata gospodarskega dela vlade, ki je s tem docela izvršila svojo nalogo. Nato prehaja člankar k analizi poslednje rekonstrukcije jugoslovanskega kabineta ter izvaja:
Imenovanje jugoslovanskega poslanika v Londonu dr. Jurija Djuriča za finančnega ministra je bilo zelo posrečeno, ker prihaja novoimenovani minister iz svetovnega gospodarskega centra, iz katerega je najlažje spoznati mednarodni značaj posameznih finančnih problemov. Dr. Djurič pa Je tudi sam po sebi finančni strokovnjak in bo spričo tega kot minister mogel v največji meri koristiti svoji državi.
Za trgovinskega ministra, pravi list nadalje, je bil imenovan dr. Kosta Kumanudi, ki ima nedvomno velike zmožnosti, kar je v državnih poslih že neštetokrat pokazal. Novi minister za gozdove in rudnike dr. Stanko Šibenik se je v vprašanjih, ki se nanašajo na gozdove, že izkazal s tem, da je v zakonu o likvidaciji agrarne reforme uveljavil princip, da se gozdovi veleposestnikom ne smejo odvzeti! ker bi to sicer v največji meri škodljivo vplivalo na vse gozdno gospodarstvo. Tudi ministrstvo za javna dela vodi strokovnjak inž. Dušan Sernec, ki si je v vprašanju o elektrifikaciji že kot znanstvenik pridobil sloves. Kot ministru mu bo dana prilika, da to svoje strokovno znanje stavi v najbolj primerni obliki v službo države. Prav tako posrečeno imenovanje pa je končno tudi imenovanje vseučili-škega profesorja dr. Marka Kostrenčiča za ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Tudi njega čakajo resne naloge, v prvi vrsti problem o izseljevanju. Problem izseljevanja v Jugoslaviji se Je po mnenju strokovnjakov v zadnjem času bistveno preokrenil. V poslednjem letu je padlo število izseljencev za 70“/», nasprotno je v precejšnji meri narastel odstotek onih, ki se vračajo v domovino. Nuditi vse, kar je treba za življenje, v domovini vračajočim se izseljencem, bo ena izmed važnih nalog novega ministra.
»Prager Presse« zaključuje: »Kakor vse to kaže, se je izvedla poslednja rekonstrukcija jugoslovanske vlade v istih pravcih kakor dosedanje izpremembe vlade in strogo po principih, ki so bili izraženi v kraljevem manifestu: čim bolj intenzivno delo in čim bolj skladno sodelovanje za rešitev gospodarskih vprašanj, ki obvladuje današnje narodno in svetovno gospodarstvo. V tem smislu rekonstrukcija Jugoslovanske vlade ne pomeni nikakršne politične izpremembe. Takšna sprememba vlade pa je vedno mogoča, če zahtevajo to na novo porajajoči se problemi.«
Vprašanje sanacije KreditanstaRa
Glavni odbor parlamenta je sprejel poročilo vlade
Dunaj, 3. julija. AA. Korbiro porota: Avstrijska zvezna vlada je včeraj predložila glavnemu odboru parlamenta poročilo
o	sanaciji in o položaju KreditanstaRa. Po dvodnevni debati je odbor odbil predlog socijalnih demokratov, naj vlada izjavi, da je to poslednja garancija za ta zavod. Proti temu predlogu so glasovali vsi člani odbora razen socijal-demokratov in članov Heimatbunda. Soglasno je bil sprejet predlog krščanskih socijalcev, naj vlada po potrebi prevzame nove garancije, prej pa o tem obvesti glavni odbor parlamenta. Zatem je bil sprejet predlog krščanskih socijalcev, da odbor odobrava poročilo vlade
o	plačah in pokojninah uradništva tega zavoda in o ostalih prejemkih posameznih funkcijonarjev. Predlog Landbunda, naj vlada predloži poročilo o ukrepih za občo preureditev tega zakona do 16. julija, je bil sprejet soglasno. Predlog socijalnih demokratov, ki graja ravnanje vlade, češ da je bilo prekasno, je bil odbit z glasovi ostalih članov odbora. Kancelar dr. Buresch je izjavil, da bo poročilo knjigovodstva izročeno, čim bo sestavljen odbor, ki ga bodo tvorili zastopniki vseh strank. Soglasno je bil naposled sprejet predlog socijal-demokratov, da vlada uveljavi zakon o novi ureditvi finančnih zavodov.
Turneja pevskega društva »Obilic«
Beograd, 3. julija. 1. Akademsko pevsko društvo »Obilič« je davi odpotovalo na svojo veliko turnejo po Savski in Dravski banovini. Beograjski pevci posetijo Osijek, Djakovo, Vi-rovitico, Varaždin, Čakovec, Kranj, Bled, Ljubljano in Rogaško Slatino. Po vseh teh krajih prirede pevske koncerte s pestrim sporedom.
Izlet avstrijskih dijakov v Jugoslavijo
Beograd, 3. julija. A A. 10. julija prispe v našo kraljevino skupina avstrijskih dijakov, ki si bo pod vodstvom Herberta Husnika ogledala zla6ti naše južne kraje.
V osmih dneh okoli sveta
Berlin, 3. julija. AA. Letalca Post in Gatty sta izvršila polet okrog sveta v 8 dneh, 15 minutah in 50 sekundah. S tem sta potolkla rekord, ki ga je postavil zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je potreboval za ta polet 20 dni, 15 ur in 17 minat.
Češkoslovaški poslanik na Bledu
Beugrad, 3, julija, k. Češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Flider je odpotoval na Bled, kjer ostane nekaj časa, da se odpočije.
Četrti kongres treznosti
Beograd, 3. julija. 1. V okviru IV. jugoslovan. kongresa treznosti se bosta jutri vršili zborovanji Zveze trezne mladine in Jugoslovanske zveze treznosti. Otvoritev IV. jugoslovanskega kongresa treznosti pa bo v nedeljo v veliki dvorani univerze. V Beogradu so se pričeli že zbirati kongresisti iz vseh delov države. Iz Ljubljane je prišlo okrog 20 delegatov pod vodstvom dr. Lipovška.
Romunsko letalo zgorelo
Bukarešta, 3. julija, n. Neko letalo, ki se je dvignilo z letališča v Bukarešti, je pričelo pri startu goreti. Pilot in mehanik sta skočila iz letala v višini 10 m. Ostala sta nepoškodovana, letalo pa je docela zgorelo.
Zunanji minister na oddihu
Beograd, 3. julija, k. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je odpotoval v okolico Valjeva na oddih, ki bo trajal okrog mesec dni.
Upokojitve in imenovanja v vojski
Beograd, 3. julija. 1. Kapetan vojne ladje Viktor Klobučar je bil upokojen in je stopil v rezervo ter prejel istočasno odlikovanje Jugoslovanske krone III. reda. Za poveljnika mornariškega arsenala Je bil imenovan kontraadmiral dr. Rihard Salher, za začasnega sodnika vojnega sodišča savske divizije pa polkovnik Ernest Bagdas. Za vodnika konjeniškega polka kraljice Marije je bil imenovan konjeniški polkovnik Plavša R. Boris, za vodnika slavonsko-brodske čete savsko-orožniškega polka konjeniški podporočnik Maks V. Jernej, za vodnika beograjske čete dunavskega orožniškega polka pa pehotni podporočnik Legat S. Ciril.
Za spomenik kralju Petru v Senti
Subotica, 3. julija, k. Na poslednji seji občinskega sveta, ki ji je predsedoval župan g. Grakulič, je stavil občinski svetnik Lazarevič predlog, da se vstavi v občinski proračun vsako leto postavka po 10.000 Din za monumentalen spomenik kralju Petru v Senli, in to toliko časa, dokler se ne doseže potrebna vsota.
Kuluk za popravo cest v Zagrebu
Zagreli, 3. julija, k. Snoči je bil na seji fin. odbora občinskega sveta sprejet sklep, da se od banske uprave zahteva odobritev treh edinic kutuka za leto 1932. za popravo cest na ozemlju zagrebške mestne občine. Ekvivalent za eno edinico se je določil na 15 Din. Banoavina namerava razpisati eno edinico.
Lev pobesnel v cirkusu
Beograd, 3. julija. 1. Snoči okrog polnoči se je pri predstavi v velikem cirkusu »Amar« skoraj dogodila velika nesreča. Opasni cirkuški lev Sultan je pobesnel in je skočil na svojega me-nažerja črnca Williansa in ga hotel raztrgati. Črnec je k sreči odskočil, tako da ga Je lev prijel le za desno roko. Publike se je polastila panila. Nekateri so pričeli že bežati. Red pa so kmalu vzpostavili, tako da se Je predstava kmalu nato nadaljevala.
Prisrčen sprejem Helene Kellerjeve v Ljubljani
Ban dr. Drago Marušič ji je izročil dar Nj. Vel. kralja
Ljubljana, 3. julija.
Znamenita dr. Helena Keller je obiskala po Beogradu in Zagrebu tudi Ljubljano. Pričakovali smo jo že z jutranjim brzovlakom iz Zagreba, vendar se je Kellerjeva v Zagrebu zamudila in prišla šele z vlakom opoldne. Na kolodvoru so se zbrali številni njeni občudovalci, ki so jo doslej poznali samo po sliki in njenih slavnih delih.
Na postaji so jo pričakovale številne zastopnice naših ženskih društev, banov zastopnik načelnik oddelka za zdravstvo dr. Dolšak s šefoma dr. Majerjem in dr. Karlinom, zastopnik občine prof. Jarc z dr. Klinarjem in nekaterimi občinskimi odborniki in Društvo ljubiteljev angleškega jezika s predsednikom dr. Majaronom i. t. d.
Ko je Kellerjeva izstopila v spremstvu svoje prve učiteljice Sullivanove in spremljevalke Tliomsonore iz kupeja, so jo obsuli s cvetjem, katero je Kellerjeva vzhičena stiskala k sebi, ga gladila in vonjala. To, in njen mil nasmeh, ki je izražal srečo in njeno življensko tragiko obenem, je privabil večini navzočih solze v oči.
V	kolodvorki čakalnici je pozdravil Kellerjevo prof. Jarc. Njegove slovenske besede je tolmačil po angleško g. dr. Nande Majaron. Gdč. Thomson je govor raztolmačila Kellerje vi s pomočjo znakov, katere je s svojimi prsti nakazala v dlani in po prstih roke neme in slepe Helene Kellerjeve. S svojim zelo razvitim tipom je Kellerjeva tako razumela vse in se je zahvaljevala med govorom z mimiko v obrazu, potem je pa izgovorila komaj slišno besede: Hvala vam!
Sledil je pozdrav učiteljice v ljubljanski gluhonemnici gdč. Matilde Podkrajškove, ki je prečitala pozdrav v angleščini. Tudi njene besede je gdč. Thomson raztolmačila Kellerjevi z znaki, katere je odtiskavala s svojimi prsti na dlani in prstih desne roke miss Kellerjeve. To tolmačenje z znaki se vrši z bliskovito naglico, tako da Kellerjeva dojema govor skoro obenem s tolmačico. Posebno ganljiv je bil pozdrav dveh gojencev naše gluhonemnice, deklice Anice Krotko, ki hodi v peti razred, in dečka Mirka Kobala, ki hodi v tretji razred. Anica Krotko je gluhonema in je prav razločno pozdravila gosta: »Dobro došla miss Keller na slovenskih tleh!« Dala ji je šopek iz dišečih domačih zelišč.
Po tem prisrčnem sprejemu so se gostje odpeljali v »Union*, nato pa je bil sprejem pri banu.
Ganljiva izročitev kraljevega daru
Ban Dravske banovine je v prisotnosti pod-bana dr. Pirkmajerja sprejel v banski palači slepo in gluhonemo ameriško pisateljico Hellen Keller, ki je prišla v spremstvu svoje tajnice Thomson in načelnika ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Rainadauoriča in drugih gostov.
Ban dr. Marušič je pozdravil pisateljico ter ji izrekel dobrodošlico ob prihodu v Ljubljano, glavno mesto Dravske banovine. »Vaše ime in delo,« je rekel g. ban, »sta dobro znana v Jugoslaviji, in prav tako tudi to, da ste vse svoje življenje posvetili lajšanju usode trpečih. Zato vam je tudi Nj. Vel. kralj, visoko ceneč vašo življenjsko delo, blagovolil v viden znak svoje naklonjenosti podariti svojo sliko s svojim last. noroČnim podpisom. Srečen sem, da vam morem predati to najvišje odlikovanje s svojimi najiskrenejšimi čestitkami.«
Hellen Keller je vidno ganjena sprejela poklonjeno sliko in jo začela poljubljati. S solzami v očeh se je zahvaljevala za ta izraz naklonjenosti našega vladarja do nje in prosila bana, naj na najvišjem mestu sporoči njeno iskreno zahvalo.
Nato se je med prisotnimi začel kratek razgovor, v katerem je Keller orisala svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji, pri čemer se je ponovno prisrčno spominjala Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Popoldne je bilo določeno za odpočitek Kel-
lerjeve. Ob 6. popoldne je bila v dvorani Delavske zbornice svečana akademija.
Akademija v čast dr. Kellerjevi v Delavski zbornici
Akademije se je udeležilo zlasti mnogo žen-stva in učiteljstva, ki je dopoldne zborovalo v isti dvorani.
Dr. Kellerjevo je prisrčno pozdravil v imenu Društva prijateljev angleškega jezika prof. Rebek. Prof. Rebek je pozdravil nato bana dr. Marušiča, zastopnika ljubljanske mestne občine dr. Zarnika in vse ostale zastopnike oblasti in društev. Toplo je pozdravil tudi spremljevalko dr. Kellerjeve gdč. Sullivanovo.
Ban dr. Marušič je dr. Kellerjevo pozdravil v imenu Dravske banovine ne le radi tega, ker je svetovnoznana pisateljica, temveč tudi radi njene vztrajnosti in volje, 3 katero je dosegla, da je spoštovana od vseh narodov na svetu. Kar nam jo dela še mnogo bolj prisrčno, je njen idealizem, s katerim se je stavila v službo trpečega človeštva. Zaradi te njene lastnosti ji prinašam še posebno prisrčen pozdrav. Nj. Vel. kralj je dr. Kellerjevo odlikoval z redom sv. Save III. stopnje in danes sem imel posebno srečo, da ji izročim portret Nj. Vel. kralja. Pridružujem se čestitkam vsega jugoslovanskega naroda, če ji kličem: Živela in dobrodošla!
Oba govornika, tako prof. Rebek kakor ban dr. Marušič, sta pozdravila dr. Kellerjevo tudi v angleščini, nakar je imel vseučiliški profesor dr. Osvald daljši govor o dr. Kellerjevi, v katerem je prikazal njeno življenje. Za njim je govoril o našem skrbstvu za gluhoneme in slepe ravnatelj gluhonemnice g. Grm. Med drugimi zanimivostmi je povedal, da je gluhonemnica usposobila za eksistenco že nad 300 otrok in da se izdelujejo načrti za razširjenje zavoda.
Profesorica Skabernetova je podala pregled našega šolstva in skrbstva za slepce. Za Dom slepih je zbranih že milijon dinarjev, od katerih so polovico darovali ameriški Slovenci. Za dom, ki naj bi se v kratkem sezidal, je tudi že kupljeno stavbišče.
Dr. Kellerjeva se je po spremljevalki gdč. Sulivanovi s pesniškimi besedami zahvalila za topel sprejem na kolodvoru in za akademijo. Želela je našim slepcem tako dobrih prijateljev, kakor je njena bivša učiteljica Sulivanova. Zahvalo dr. Kellerjeve je prevajal dr. Majaron ml.
Dr. Kellerjeva je nato demonstrirala občinstvu, kako se je naučila govoriti. Njen prvi stavek, ki ga je izgovorila, je bil: »Nisem več nema!«
Govoril je še uradnik zunanjega ministrstva Ramadanovifi, ki je povedal, da je dr. Kellerjeva, ko je stopila na evropska tla, najprej obiskala Jugoslavijo.
Slovenski kvintet je zapel nato več pesmi, nakar se je akademija zaključila. Občinstvo je priredilo dr. Kellerjevi v dvorani in na cesti prisrčne ovacije.
Slaba uvodna sezona na Bledu
V	letošnji predseziji, ki je trajala dva meseca t. j. od 1. maja do 1. junija, je poselilo Bled 5047 letoviščarjev. Lansko leto je posetilo v tem času 5747 gostov, kar znači, da je bilo primanjkljaja v predseziji za 700 gostov ali 4000 nočnin. Izined teh 5047 predsezijskili letoviščarjev je bilo 1909 Jugoslovanov, 1481 iz Reicha, 692 Ceškoslovakov, 572 Avstrijcev. Ostali so Madjari in letoviščarji druge narodnosti. Kljub tolikšnemu primanjkljaju tujskih gostov je Zdraviliška komisija s številom letoviščarjev zadovoljila. Vsesplošna gos]>odarska kriza se javlja tudi v tujskem iprometu, kar se še posebno pozna po nekaterih letoviških krajih Dalmacije.
Statistiika nam pa na drugi strani zgovorno priča veselo vest, da je bilo na dan 30. junija t. 1. na Bledu 1171 letoviščarjev. Istega dne leta 1930. je bilo Je 1061 letoviščar, kar zna St v letošnjem letu 110 tujcev prirastka. Od 3500
postelj,, ki »o na razpolago lujcem na Bledu, je nezasedenih skoro 2500, katere je možno dobiti za najrazličnejšo ceno. Kdor hoče letovati na Bledu, mu ni potrebno predhodno iskali,pismenih linformaoij, ampak mu Zdraviliška komisija nudi takoj sobe vseh vrst tudi z največjim kom-fortom na razpolago.
100-letnica Levstikovega rojstva
Odbor za proslavitev sloletnice rojstva Fr. Levstika v Velikih Laščah je dovršil vse priprave za svečano proslavo, ki bo 25,-in 28. julija v Velikih Laščah.
Ob priliki proslave bo tudi odkritje profitnega reliefa Levstikove glave, ki bo nameščen na spomeniku, ki je bil postavljen že leta 1889. Medaljon je že v Velikih Laščah; je velika umetnina in je delo akademičnega kiparja g. profesorja Svetislava Peruzzija, ki mu je bil Levstik krstni boter. Natančen program svečanosti bomo objavili v vseh slovenskih dnevnikih prihodnjo nedeljo.
Tudi v Podhosti so kosci tekmovali
Podhosta na Dolenjskem.
Tudi na Dolenjskem doseza gibanje kmetske mladiue prav lepe in zadovoljive uspehe. V nedeljo, na Vidov dan je priredilo »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Podhosti pri Toplicah zanimivo in uspelo tekmo koscev. Tekmi je prisostvovalo veliko število kmetskega prebivalstva iz vseh bližnjih vasi, pa tudi iz Novega mesta je bilo mnogo gostov, ki so z veseljem in odobravanjem sledili tekmi naših kmetskih fantov. Tekmovalo je v celem 11 koscev. V tekmi se je s krepkimi fanti meril celo OOlelen starček, ki je dosegel prav lep uspeh. Po končani tekmi je ocenjevalna komisija razglasila izid tekme. I. nagrado (Din 60, koso, osovnik in oslo) je dosegel Mavsar Jože iz Meniške vasi; II. nagrado (Din 40, koso, osovnik in oslo) Poglajen Alojz iz Podturna; III. (kosa, osla in 30 Din) Viktor Pervina iz Straže; IV. (kosa, osla in 10 Din) šobar Anton iz Dol. Sušic; V. VI. VII. pa Mavsar Franc iz Romanje vasi, Zupančič Franc iz Meniške vasi in Lavrič Anton iz Gor. polja. Fantje kosci so po tekmi južinali kmetsko južino kar na travniku. Tov. Bradač Jože pa je vse navzoče navduševal za kmetsko delo; povdarjal lepe a tudi težke strani kmetskega dela ter prikazal zbrani kmetski mladini potrebnost organizacije ter splošnega izobraževalnega dela, za katerega je že zastavila svoje roke in svojega duha. Sledila je nato kmetska prireditev na vrtu g. Dolinarja, ki je potekla v pravem kmetskem razpoloženju in kmetski dostojnosti ter domačnosti. Dolenjski kmetski mladini pa želimo še več takih lepih uspehov, zakaj ona je v prvi vrsti poklicana, da doprinese največji delež v kulturni smeri našega naroda. To pričakujemo od dolenjske kmetske mladine in vemo, da bo to tudi dosegla.
Trebnje — letovišče
Zabeležili smo že vest, da je med mnogimi drugimi kraji tudi Trebnje priznano kot letovi-ščarski kraj. Njegova okolica ima številna izle-lišča, ki vabijo tujca v naš kraj. Posebno ugodno je podnebje, ki je zdravo; saj naš mehki dolenjski zrak človeka res poživi. Da bi si pa Trebnje s primerno propagando zagotovilo in pomnožilo vsako leto letoviščarje, je na pobudo Zveze za tujski promet v Sloveniji sklicalo sestanek, ki so se ga udeležili v sredo v občinski pisarni vsi gostilničarji in tukajšnji obrtniki. Gostilničarji so določili enotno ceno za prenočišče in vso oskrbo ter so naročili zastopniku »Putnikat g. Avsecu, da Trebnje uvrsti v brošuro »Slovenska letovišča«, ki izide v kratkem še pred tujsko prometno razstavo v francoskem, nemškem, češkem in hrvalskein jeziku.
Življenje za tujca v Trebnjem je razmeroma najcenejše. Naši gostilničarji so uvideli, da morejo le z zmernimi cenami tujca privabiti. Tujci, ki si žele res mirnega in tihega oddiha pri-« bajajo v Trebnje, se ob letu ponovno vračajo in pripeljejo seboj še svoje znance. Tako Trebnje polagoma pridobiva ime dobrega letovišča. V najkrajšem času bomo ustanovili še tujsko prometno društvo, ki si bo predvsem preuredilo
kopališče, ki je pogoj za uspeh vsakega letovi ščarskega kraja, in izpeljalo markacijo v okolici. Vso skrb za razvitje tujskega prometa bo prevzel la odbor s pomočjo občine, ki naj bi v prihodnji proračun vstavila za to primeren zne se k.
Dva merkantilna tečaja za učitelje in učiteljice
Za učitelje na trg. in obrl. nad. šolah se bosta vršila radi velikega števila priglašencev dva merkantilna tečaja in sicer prvi od 6. julij« do 31. julija t. 1., drugi pa od 3. avgusta do 31. avgusta t. 1. Strok, risarski tečaj za imenovane učitelje odpade lelos. ker se je pri glasilo premalo udelžencev. Spodaj navedeni gg. učitelji, ki so sprejeti v prvi merkantiln' tečaj, se imajo zglasili 6. t. m. ob 7. uri na tehn. srednji šoli v Ljubljani, pritličje »oba št. 3, vsi oslali tukaj nenavedeni prosilci, so se sprejeli v II. nierkaniilni tečaj, ki prične 8. avgusta t. 1. in se imajo zglasiti ta dan ob 7. uri istotam.
Učitelji, ki so sprejeti v tečaj:
Benkovič Ladislav, Murska Sobota; Božič Adal-bert, Trbovlje-Vode; Berglez Fran, Čadram; Čekada Miroslav, St. Jernej; Glinšek L ud mila. Rogaška Slatina; Groznik Jože, Hrastnik; Ilof bauer Lojze, Hrastnik; Janežič Gabrijel, Škofja Loka; Justin Ciril, Žiri; Klavora Adolf, Kranj: Klun France, Zagorje o. S., osn. šola; Kogelnik Franc,Cnna pri Prevaljah; Kompoti Peter,Kranj: Kopčina Ivan, Zagorje, osn. šola; Koš ut« 1 k Sil vo, Sv. Pavel pri Preboldu; Koulny Vilibald. Kočevje; Kus Viljem, Lom pri Tržiču; Logar Leopoldina, Hrastnik; Medved Stane, Krško, dekliška mešč. šola; Novak Julij, Trbolje-Vode; Pečnik Dragotin, Dolnja Lendava, drž. mešč šola; Planer Albert, Sv. Pavel prj Prebol.; Pod bevšek-Ravnikar Štefanija, Zg. šiška; Pogačnik Janko, Celje, deš. narod, šola; Per.kavec Celestin, šmetno pod Šmarno goto; Pirnat Josip. Št. Jernj, Dolenj.; Robinščak Srečko, šoštanj; Rojic Jakob. Škofja Loka; Seksi mik Maks, Ča-draim srez Konjice; Šullna Matko, Toplice pri Zagorju; Šviigelj Viktor, Sl. Jernej, srez Krško:
V	a nič Janko, Krško; Vutkovič Srečko, Senovo pri Rajhenb.: Završnik Alfonz, Vrhnika; Zem ljič Bianko, Celje okolica, dr. deš. mešč. šola; Zomer Franc, Sevnica; Zupančič Jože, Litija.
Pismo iz Bele Krajine
Ko je bila država razdeljena na banovine, je Bela Krajina, ki je pripadala doslej ljubljanski obl as |ii, pripadla Savski banovim. Razmere v Beli Krajini so se odtlej precej izpremenite; doslej upravno enotna Bela Krajina s sedežem v Črnomlju se je razdelila na dva dela, Met tik« je dobila svoj srez s sedežem v Metliki, ki bo vseboval vse občine sodnega okraja Metlika, razen občine Semič, dobi |a zato občino Rada toviči od sreza Jastrebaroko. Novi srez je zače' poslovati 1. julija t. I.
Za načelnika metliškega sreza je bil postavljen g. Karlavaris, doslej »resici načelnik v Zla taru, dodeljen pa je še sreski načelnik Frani; Žnidaršič, dosedaj višji pristav pri sreskem na čelstvu v Črnomlju, prestavljena je tudi iz Čr nomlja v Metliko sreska uradnica gdč. Marija Starihova. Za sreskega načelnika v Črnomlju p* je imenovan g. Mate Suhač iz Raba in dodeljer sreski sekretar Malešič, ki je dolžnost že pre vzel.
Gospodarska kriza in suša delati Beli Krajin1 dosti preglavic, polejj teh nadlog pa je pre tekli teden toča pobila polja in vinograde v občinah Planina, Dobliče in Talči vrh in uničila 'pridelke od 75% do 90%, prizadeti so že zaprosili za odpis davkov.
V prosvetnem pogledu Bela Krajina zelo na preduje. V Semiču so lelos »tvorili novo šolo poslopje je v čast onim, ki se niso ustrašili truda in žrtev, da so jo zgradili. Mnoge Sodelujejo skupno z gasilskimi društvi, prirejaj* predavanja, gledališke predstave itd., »lasti se v tem odlikujejo šola v Podzemlju, Gribljah Tribučah in 1 .ličjem vrhu.
V nedeljo 5. julija priredi sokolsko društvo Črnomelj okrožni izlet združen z javno telovad bo, udelež la se ga bodo vsa sokolska druStva Bele Krajine. Beli Kranjci pa bodo z veseljem sprejeli tudi prijatelje onstran Gorjancev in Kolpe.
Podružnica SPD v Črnomlju, katere last je planinski doin na Mirni gori, skrbi, da je Mii vedno v redu oskrbovan, vendar posel Mirue gore kljub lepemu razgledu z nje, ni preveč zadovoljiv, saj letos izkazuje knjiga le okoli 40<; po.set ni kov. Upamo, da nas v drugi polovici sezone tudi Gorenjci ne bodo prezrli in uas bodo v večjem številu obiskali.
P. Kipson:	5
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Ne bom Vam pripovedoval, kaj sva doživela na teh potovanjih. Večkrat sva prenočevala v čudovitih indijskih svetiščih, ki jih je tako lepo opisal Rudyard Kipling. Lazila sva s puško v roki preko zelenih močvirij, borila sva se s tigri in kačami, a ves čas sva se skrbno varovala plemena Thugov, ki so še nevarnejši sovražniki nego so divje zveri. Pripovedoval Vam bom samo glavni, to se pravi zadnji najin dogovor, ki presega vse, kar si more predstavljati človeška domišljija.
Nekako tri tedne pozneje, potem ko sva zapustila južne džungle, sva dospela do gozda črnih ceder, ki ga nikakor ni holelo biti konca. Dva dni sva hodila po njem, dokler nisva na večer tretjega dne dospela v alejo ogromnih kamenitih slonov, na koncu katere so se dvigale iz gozda kupole svetišča. Mislila va, da sva dospela do enakega svetišča, kot sta Angkor ali Elefanta, ki pokrivajo več kvadratnih kilometrov in ki so že več stoletij zapuščena.
Zelo sva se začudila, ko sva zapazila vrhu velikanske skupine poslopij cerkven zvonik s strelovodom in pozlačenim petelinom, zgrajen v stilu 17. stoletja. Tu so torej morali biti krščanski misijonarji. Zadovoljna sva hitela
proti poslopjem, v nadi, da nas čaka gostoljuben sprejem. Toda komaj sva dospela na veliko tlakano dvorišče pred prvim svetiščem, se je vrgla na nas tolpa po vsej glavi obritih budhistovskih menihov ter nas po kratkem boju premagala in zvezala. Zaman so bili vsi naši ugovori, da sva miroljubna lovca, ki nečeva nikomur nič hudega. Dva velika in močna meniha sta naju naložila na rame,.nesla v svetišče in po dolgih in zavitih hodnikih smo slednjič dospeli v veliko, slabo razsvetljeno sobo, kjer sta nas položila na kup slame, nam odvzela vezi, odšla iz sobe ter mogočna vrata za seboj zaklenila in z zapahom pritrdila. Tako sva bila ujetnika. Vse se je zgodilo tako naglo, da sva bila kar presenečena. Na tleh, poleg kupa slame, je bil velik vrč hladne vode in skleda kuhanega riža.
Jaz sem bil tako razburjen, da nisem mogel spregovoriti besede, Dull se je pa naenkrat začel smejati in je dejal:
— To je pa res imenitno. Ubogi Pint, kot vidite, hrano in stanovanje imava za nekaj časa zasigurano. Kaj pravite k temu?
— Jaz nisem nikakor razpoložen za smeh, Master Dull, sem mu odgovoril. Recimo, da nas tudi ti roparji kmalu izpuste, o čemur pa zelo dvomim, nam pa gotovo ne bodo vrnili niti našega orožja, niti živalskih kož. Moram reči, da sem naravnost obupan.
Dullu sem se moral smiliti, kajti dejal je 8 pomirljivim glasom:
— Vraga, bodite vendar malo bolj hladnokrvni, stari moj Pint. Saj ti ljudje niso tako strašni. Dali so nama celo takoj jesti in piti in vezi so nama ludi odvzeli. To so budhisti, katere je strah in groza, prelivati kri. To Vas že lahko precej pomiri.
— Budhisti? Pa imajo zvonik s križem?
— Svetišče, ki je staro najmanj dvatisoč let, je brahmanskega izvora. V 17. stoletju so pa prišli semkaj misijonarji jezuiti, ki so bili tedaj v Indiji zelo številni, in zgradili so n;f svetišču svojo cerkev, toda kakšnih sto let pozneje so se morali umakniti budhistom.
Dull me je skušal še na druge načine pomiriti, in nato sva se spravila na večerjo. Prav po bratovsko sva si delila ogromno porcijo riža. Bila sva v istini lačna kot volkova. Riž sva zalila s krepkim požirkom iz vrča in nato sva začela preiskovati svoj zapor, še preden je solnce zašlo.
Bila je prostrana soba, ki je imela čudno obliko polkroga. Iz tega sva sklepala, da tvori polovica okroglega stolpa. Luč nama je dohajala iz velike okrogle odprtine na stropu. Slama za ležišče, nizka mizica in par odej, to je bilo vse, kr se je nahajalo v tej ječi. Zidovje je moralo biti najmanj tri metre debelo in vrata so bila tako i masivna, da je bila vsaka misel na beg izključena. Sai tulti nisva imela niti orodja, niti orožja. Sklenila sva, oa zaenkrat potrpiva in počakava, kaj pride, ter sva legla spat. Naravno, da je bil najiu spanec težak in nemiren.
JUGOSLOVAN
(Jz Sravsfee bancvme
Stran 4 ^
Male mature
V	»Jutru«, št. 146, z dne 27. t. m. smo brali med drugim v članku »Male mature« sledeče: zato pa polnijo šolske sobe večinoma meščanski in predmestni otroci in nepotrebni balast, ki se vozi vsak dau po železnici... Ta stavek je nam staršem, ki smo tako nesrečni, da imamo »nepotrebni balast«, prizadejal mnogo žalosti. Priznati moramo, da kaj takega ne bi nikoli pričakovali. Vsi nismo tako dobro založeni z denarjem, da bi stanoval naš »balast« v mestu, kjer je srednja šola, tudi avtomobilov nimamo, da bi »ga« vozili v šolo in iz šole. V potu svojega obraza se trudimo, da zmoremo vsaj one stroške, ki nastanejo, ko se »balast« vozi. Marsikateri žulj, krvav žulj, je darovan našim ljubim otrokom! Ali je res otrok delavca in kmeta, pravih trpinov, določen samo zato, da nadaljuje očetovo življenje? Če pa uspehi v šoli niso taki, kakor onih dijakov, ki niso iz predmestja in ne »balast«, je pa tudi razumljivo. Saj so vzroki vsakemu znani, osobito pa morajo biti gg. profesorjem. Radi tega pa še vendar ne dovoljujemo nikomur, niti glavnemu dnevniku Dravske banovine »Jutru«, da bi tituliral naše otroke z »nepotrebnim balastom«.
Starši z »balastom«.
Celje
* Nocoj vsi na Stari grad, kjer bo Giril-Me-todova družba zažgala velik kros z ognjemetom ob sodelovanju Celjskega pevskega društva in »Oljke«.
* Prihodnja seja mestne občinske uprave. Badi važnih in nujnih zadev se bo pred počitnicami vršila še ena seja občinske uprave, in sicer v petek 17. t. m. ob 18.^
* Občinske doklade. Finančno ministrstvo je dovolilo celjski mestni občini, da sme v letu 1931 pobirati oOodelotno občinsko doklado na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino Ln uslužbenski davek, kakor tudii doklade, naklade, davščine in pristojbine kakor jih je pobirala lani. Natančnejša pojasnila na uradni deski mestnega načelstva.
* Maturanti celjske realne gimnazije iz leta 1921 imajo nocoj ob 20-30 družabni večer v ho-telu »Evropi« v Celju.
* Pevski koncert v mestnem parku. Preteklo soboto je priredilo pevsko društvo »Svoboda« pevski koncert v mestnem parku, ki je zelo dobro uspel. Tujoi in letoviščarji, ki so koncertu prisostvovali, so se zelo laskavo izrazili o zboru ter o zamisli, na javnih prostorih prirejati pevske koncerte. Želeli je, da bi društvo v tej se-zijii priredilo še par koncertov.
* Nočno lekarniško službo ima od sobote 4. t. m. do prihodnjega petka 10. t. ni. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
* Izletniki v Logarsko dolino se opozarjajo, da vozi celjski mestni avtobus ob nedeljah in praznikih tudi zjutraj ob 4'30 po prihodu mariborskega brzovlaka izpred kolodvora. Samo pri tej vožnji so dovoljene povratne karte po znižani ceni. Vrača se ta avtobus iz Log. doline ob 18-30. Vsakodnevna popoldanska vožnja ob 16*15 v Log. dolino in ob 5'45 zjutraj iz Log. doline ostane neizpremenjena.
* Tombola galierskega gasilnega društva z bogatimi dobitki se vrši jutri v nedeljo popoldan na vrtu Sokolskega doma.
* Najdbe. V mestu je bila najdena črna listnica s 120 Din. — V Cankarjevi ulici je bila 29. junija najdena zlata zapestna ura. — Oboje se dobi na policaji.
* Velika izguba denarja. 1. t. m. ob 15. je upokojeni geometer g. Fazan Rudolf iz Celja v mestnem parku na neki klopi pozabil torbico, v kateri je bilo 1000 Din, naočniki ter legitimacija na njegovo ime. Najditelj naj odda najdene stvari na policiji.
* Nezgoda starke. V četrtek dopoldan je 84-letna vdova po j etn iške in pazniku Kranjec Lu-oija v svojem stanvanju v Gledališki ulici 5 talko nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. Spravili so jo v bolnišnico.
* Avtomobilska nezgoda. Včeraj popoldne ob 1A2 uri se je peljal ključavničarski mojster g. Gradt z avtomobilom skozi Gaberje proti Celju. Na križišču pri trgovini Videnšek je privozil naproti špediter g. Oblak z nekim avtomobilom. Oba avtomobila sta trčila pri čemer je dobila ga. Gradtova nevarne poškodbe po vsem telesu. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico. Oba avtomobila sta razbita.
* Zopet nesreča pri kopanju v Savinji. Huda vročina privablja letos izredno veliko število kopalcev v Savinjo. Nesreče so pa na dnevnem redu. Tako je v četrtek popoldan 30-letni telegrafist celjske postaje Rajtmajer Josip pri skoku v vodo zadel na skalo in si zlomil desno nogo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnimi co.
Novo mesto
Konec letne racstave naših šol. Izšlo je že poročilo o Vidovdanskih proslavah našega šolstva, nikjer pa nd bilo še vsaj skromnega poročila o razstavah, ki so jih priredile vse tukajšnje šole. Razstave so plod deškega celoletnega dela, so jasne revije vsega truda, ki so ga imeli v letu otroci in vse vneme učiteljskega zbora. Lepa je bila razstava otroškega vrtca, delo naj-mlajših, nadaljevala se je v uspeli razstavi dekliških ročnih del in risb dekliške osnovne šole. Presenetila je skrbno pripravljena razstava meščanske šole, ki je v izdelkih pokazala svojo pravico obstoja in razvoja. Razstava realne gimnazije je bila vrhunec. Ali vam niso deška ročna dela meščanske šole dokaz, da si otroci znajo pomagati tudi v sili brez orodja in načrtov. Ali niso ta dela za dečke, kar so dekliška ročna dela za deklice. Ti uspehi nas navdajajo z upom, da nas bo prihodnje leto naša mladina še bolj presenetila. Stariši iu drugi številni obiskovalci so zadovoljni. Pogledali so za kulise in odkrili živahno šolsko delo, za kar so hvalžni vsem, ki vodijo njih mladino po poti vzgoje, omike in naprediva. Seveda je bilo tudi vse drugo tako razstava otroškega vrtca, kakor risarski izdelki gimnazije in dekliške »snovne šole tudi vse pohvale vredno. Le tako dalje v prospeh mladine in šole.
d V proslavo godu naših blagovestnikov se
vrše razne prireditve v vseh krajih naše domovine. V Ljubljani je danes zvečer v hotelu Bellevue velika veselica, jutri v nedeljo pa v gostilni pri Kavčiču, Privoz, kjer je tudi kegljanje s prav lepimi dobitki.
d Diplomiral je na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča včeraj gospod Stanko Mencinger iz Bohinjske Bistrice. Iskreno čestitamo.
d Razpisane službe. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje službeno mesto sreskega sanitetnega ref:renta za srez Litijo. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. julija t. 1. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje službeno mesto arhivarja za arhiv zgodovinskega društva v Mariboru s prejemki banovinskega uradnika VIT. položajne skupine. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci s fakultetno izobrazbo-zgodovinska skupina. Prednost pa imajo oni, ki so se že bavili z arhivskimi študijami. Pravilno kolkovane ter z vsemi dokumenti po § 3. zakona o uradnikih opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 25. julija 1931. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Maribor-okolica, levi breg s sedežem v Mariboru. Prošnje je vložiti najkasneje do 21. julija 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
d Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano ima v nedeljo 5. t. m. na sokolskem telovadišču javni telovadni nastop z veliko vrtno veselico. Sodeluje godba Sokola I. Začetek ob 15. Magistrov 1 avto bo vozil v Ljubljano do polnoči. Prijatelji sokolstva so vabljeni v prijazni Št. Vid.
d Vsem Primorcem — članom bivše NDO. S solzami v očeh in veseljem v srcu smo pozdravili našo častitljivo staro zastavo, ki nas je vodila po tržaških ulicah in jo pred vojno osvojili. S solzami v očeh smo pozdravili to našo svetinjo, ko smo jo dobili v Ljubljano. To zastavo predamo v nedeljo 5. julija ob 9. uri do-popoldne v dvorani Okrožnega urada našim ljubljanskim tovarišem, ki jo bodo znali čuvati kot smo jo čuvali mi. Naša narodna dolžnost nam veleva, da ne sme nihče manjkati pri tej slavnosti, da ne sme nihče izostati, ne da bi pozdravil svojo zastavo, ki je bila na tem, da gre na grmado. Okoli nje se bomo zbirali in zbujali spomine na neodrešeno domovino. Pridite vsi, da počastimo to svetinjo. Član bivše NDO.
d Advokat dr. Roman Ravnihar naznanja, da
je otvoril v Ljubljani svojo pisarno in jo pridružil pisarni advokata dr. Vladimirja Ravniharja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 11, tel. 22-04.	1568«
d Jugoslovanska delegacija na inozemskih kongresih. Primeri se, da poseti delegacija iz naše države kak kongres v inozemstvu (na pr.
Kraljica je poslala 40 siromašnih otrok na morje
Predvčerajšnjim so odpotovali iz Beograda na letovišče na Lokrum pri Dubrovniku beograjski siromašni otroci, katere pošlje vsako leto na svoje stroške Nj. Vel. kraljica Marija na oddih. Letos je odšlo na morje 40 otrok v spremstvu treh nadzorovalk. Pred odhodom 60 opremili 20 deklic in 20 dečkov z novimi oblekami, katere je darovala kraljica. Deca se je prisrčno poslovila od staršev. Na morju bo prebila mesec dni in bo imela vso oskrbo. V islo letovišče je poslala že 1. junija beograjska šolska poliklinika 50 otrok.
b 'Vodovod v Pokuplju. Že leta 1929. so začeli v Pokuplju graditi vodovod. Letos so z delom nadaljevali in bo vodovod kmalu dograjen. Stal bo 3 milijone 300 tisoč Din.
b Lažno bankrotstvo. V Vel. Bečkereku ie bil obsojen Anton Lenhart, trgovec z glasbenimi inštrumenti, zaradi lažnega bankrotstva na 2 leti robije.
Strašna nesreča na Dravi
V	Osjeku se je pripetila v sredo pri nogometnem igrišču strašna nesreča. V čolnu so se vozili 3 mladeniči z mladenkami. Hoteli so prestreči pot parniku, ki jim je vozil nasproti, tedaj se je pa čoln prevrnil in vseh 6 potnikov je padlo v vodo. 3 so utonili, in to 1 izmed mladenk in 2 mladeniča, druge 3 so nezavestne rešili. Policija je ugotovila, da so bile vse tri mladenke prostitutke iz nekega nočnega 'zabavišča v Osjeku. Imena utopljenih mladeničev pa niso mogli ugotoviti.
Originalna razprava
V	Novem Sadu je bila te dni razprava proti urednikom nekaterih časopisov in to zaradi surovega masla. Meseca novembra lani so namreč nemški časopis in madjarska časopisa v Novem Sadu prinesli vest, da se je neki mlekarski zadrugi pokvarilo 2000 kg surovega masla, katerega je morala policija zapleniti. Zadeva je prišla na dan, ko je neki novosadski slaščičar kupil večjo količino surovega masla in ugotovil, da je neužitno. To je povedal dopisniku beograjske »Pravde« in tako je nastala senzacija, v katero se je vmešal tudi mestni fizikat in policija. Strokovnjaki so pa ugotovili, da bi surovo maslo bilo užitno, če bi ga raztopili in pustili zopet strditi. Surovo° maslo zadruga seveda ni razstopila, temveč ga je prodala, kakršno je bilo. Obenem je pa zadruga vložila tožbo proti listom in zahtevala od njih
gasilstvo, turistika, mednarodna Zveza mest itd.). Redkokdaj pa smatrajo te delegacije za potrebno, da bi se prijavile tudi pri zastopništvu naše države v doličnem mestu, tako da izvedo naši poslaniki ali konzuli šele od inozemske strani, da so prisotni tudi jugoslovanski delegati. Ker je taka malomarnost zoper vsak politični takt in zoper prestiž naših zastopstev, se tem potom opDžarjjjo vsa društva in zveze, ki bi prišli v tak položaj, da je ena njih prvih dolžnosti in zahtevek vljudnosti, da se po prihodu v inozemsko mesto čimpreje prijavijo pri kr. jugoslovanskem zastopstvu, ako je v onem kraju.
d Maturanti ljubljanskega drž. moškega učiteljišča iz leta 1921. proslavi našo 'lese*' 'l-nic> mature v torek, 14. julija v Ljubljani. Zberemo se okrog 3. ure popoldne na vrtu restavracije »Zvezda«, kjer napravimo nadaljni načrt. Vabljeni tudi maturanti iz lela 1920 ! Vsi! — Mrovlje Slavko.
d Letovanje jugoslovanskega fer. učiteljstva v Velaluki. Skupni odhod v koloniji) je v četrtek, 16. julija z brzovlakom ob 17-50 Ljubljana glavni kolodvor, prihod v Zagreb 2»50. kjer se nam pridružijo tov.(ice) iz ostalih banovin. Odhod iz Zagreba ob 21-50, prihod v Split v petek, 17. julija ob 7-35; odhod iz Splita s parobrodom ob 1315, prihod v Vela-luko ob 18-45. S seboj vzemite 2-3 rjuhe, blazino, podzglavje, brisače po principu: najpotrebnejše! V interesu vseh je, da se kolonisti točno drže reda vožnje, ker bomo ušali rezervirati dva direktna vagona do Splita! Ne pozabite na fotografske aparate! Vožnja Split-Velaluka je na podlagi članske karte UFS, ki jo dobe vsi na vožnji, pjlovičnal Do veselega svidenja! Za UFS: Slavko Mrovlje, gl. pov.
d Pevsko društvo »Zora« na Ježici ima izredni občni zbor 5. t. m. ob 9. v svoji pevski sobi na Ježici št. 12. — Odbor.
d Izlet Avtomobilskega kluba Sekcija Ljubljana, preložen. Na splošno željo se preloži nameravani izlet na Jezersko na dan 26. t. m., to je dan po prazniku sv.Krištofa, zaščitnika vseh avtomobilistov in sicer bo izlet na Vršič. Toč-nejše obvestilo bo sledilo.
d Turiste iu prijatelje naših gora s tem obvešča Aljažev klub, da bo v nedeljo 5. julija služba božja v Vratih ob pol 6. in ob 11., na Kredarici ob 8., na Kofcah ob 10., na Krvavcu ob 9. in v Kamniški Bistrici ob 10. uri.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in
Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Tridnevno poučno potovanje na Dunaj priredi skupina mariborskih vrtnarjev in sicer 0(1 4. — 7. septembra t. I. Odhod iz Maribora
4.	novembra zvečer. Načrt je zamišljen tako, da bomo v treh dneh ogledali dunajski velesejem in najvažnejše vrtnarske zanimivosti velemesta in okol;"-\ V »leženci imajo v Avstriji polovično vožnjo, ki *"*’'■> iz Maribora na Dunaj in nazaj samo Din 177. — Velesejmska legitimacija velja pa Din 50. — Vsakdo mora imeti
odškodnino. Pred dnevi so odgovorni uredniki toženih listov sedeli na zatožni klopi. Za razpravo so se zanimali tudi seveda vsi njih tovariši in številno občinstvo. Sodniki so pa po dolgem posvetovanju odločili naj sklepa o tej zadevi višje sodišče.
b Visoko odlikovanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za promet je bil odlikovan z redom Sv. Save V. razreda g. Branko Lukač, član generalnega tajništva Društva narodov v Ženevi, in to za zasluge, ki si jih je pridobil v tajništvu mednarodne donavske komisije.
Samomor 90-letne starke
V	Zemunu je izvršila samomor 90-letna Ana Čedina. Ponoči je spremila svojo hčerko na trg X Beograd. Med potjo je skočiia v neko globino in se ubila. Komisija je ugotovila, da je kazala starka zadnje čase znake slaboumnosti in je v takem stanju izvršila samomor.
b Nov cigaretni papir. Uprava državnih monopolov je izpremenila konfekcijo svojega dosedanjega cigaretnega papirja I. in II. vrste v knjižicah. Odslej bo imela vsaka knjižica po 30 lističev. Knjižice prve vrste se bodo prodajale po 70 par, knjižice druge vrste pa po 50 par. Ta papir bodo lahko nabavili samo oni potrošači, ki istočasno kupijo omot mešanega (križanega) tobaka. Ta novi cigaretni papir druge vrste bodo začeli prodajati v prvi polovici julija, papir prve vrste pa nekoliko kasneje, ko bodo razprodane še razpoložljive količine stare konfekcije. Prodaja križanega tobaka ni omejena in ga lahko vsak nabavi brez cigaretnega papirja.
b Nova sestava cigaret. Uprava državnih monopolov bo sredi julija izročila v prodajo novo potno kolekcijo cigaret. V teh škatljicah bo po 60 naših boljših cigaret in sicer po 10 kosov Kosova, Strumica, Sumadije, Mignon, Drine in Vardarja. Te zbirke bodo dobrodošle predvsem potujočemu občinstvu in bodo stale 40 Din, prodajali jih bodo po vseh večjih mestih v ma-loprodajalnicali tobaka, v manjših krajih pa v maloprodajalnicah velezakupcev tobaka.
b Prebivalstvo Urinske banovine. Snoči je imel popisni odbor Drinske banovine zadnjo sejo. Šef statističnega oddelka Markež je poročal o dosedanjem delu in o rezultatih popisa. Drinska banovina šteje po novem popisu 1 milijon 644.000 prebivalcev. Po številu prebivalstva je potemtakem na tretjem mestu v naši kraljevini. Leta 1921. je štela 1,854.000 prebivalcev. Gospodarstev je imela letos 712.704, njih število je naraslo od leta 192& za 50.000. *
potni list s sliko, ki ga dobi pri sreskem načelstvu. Priglasila sprejema dolO. julija in vsa pojasnila daje Ivan Jemec, trgovski vrtnar v Mariboru.
d lz kaznilnice v Stari Gradiški pobegnil.
Ljubljanska policija je prejela prijavo, da je pobegnil iz kaznilnice v Stari Gradiški ključavničar Karol Koklič, roj. leta 1909. v Fohns-dorfu pri Judenburgu. Koklič je bil lani obsojen pred okrožnim sodiščem v Celju radi zločina tatvine na 10 mesecev strogega zapora, po izvršeni kazni pa za dobo dveh let v prisilno delavnico v Stari Gradiški. Za Kokličevo izsleditev je razpisana nagrada v znesku 100 Din.
^Advokat
2)r. žRoman ^Ravnihar
naznanja, daje otvoril v Ljubljani svojo pisarno in jo pridružil pisarni advokata dr. Vladimirja Ravniharja v £jubl]ani, Bavčarjeva ul. 11 Telefon št. 22-04.
1568
Hjubljcma
■ Proslava sv. Cirila iu Metoda pri sv. Krištofu v Ljubljani. Ker bo naša bodoča župnija in cerkev posvečena sv. Cirilu in Metodu, bo naša okolica na skromen, vendar slovesen način proslavila njihov letošnji praznik. Drevi ob 20. bo prireditev v Društvenih prostorih Prosvetnega društva na Dunajski cesti št. 52 s sodelovanjem Citraškega zbora gospe Košmr-love, tamburaškega zbora Mladinskega Krožka, Skavtov, Marijinega vrtca, Dekliškega Krožka in Dramatičnega odseka. Po prireditvi ob 10. uri zvečer kres. Vabimo vse zavedne! Odbor.
■ Oblastna strelska družina bo priredila v nedeljo ostrostreljanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Kdor nima še izkaznice, naj prinese sliko 6 krat 9 cin s seboj in vzame izkaznico. Udeležba za vse članstvo obvezna. Dežurna: Kostanjevec, Poljevie.
■ Elegantne poletne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. Kurilj, Ljubljana, Novi trg.	1560
■ Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani ima v nedeljo 5. julija t. 1. svoj izredni občni zbor v Glasbeni Matici ob 9. Na dnevnem redu je likvidacija pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani in ustanovitev odseka pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani. Odbor.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Odprta noč in dan so groba vrata. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Marija Jerina, 55 let slara, otroška vrtnarica, Kapiteljska ul. 3; Marija Kanduč, 20 let stara, zasebnica, Zg. Gameljne 41; Peter Dušan Štele, 4 leta star, sin pošt. urad., Sv. Petra c. 40; Slavka Jakopin, 3 leta stara, hči posestnika, Otanica pri Cerknici; Karla Reja, 74 let stara, delavka, Zaloška c. 21; Ivana Kvas, 64 let slara, kočarica, Laze 4, posta Dob pri Domžalah; Mara Zupan, 10 mesecev stara, hči zidarja, Vir pri Dobu; Marija Piškur, 37 let stara, žena posestnika, Mačji dol pri Novem mestu; Valentina Gregurka, 16 let Mara, Mi posestnika, Sinja goniča pri Vrhniki; Ivan Dloipst, 58 let star, delavec, Pristava pri Črni; Valentin Kosmač, 67 let star, bivši kurjač, nestalnega biv.; Blaž Knez, 63 let star, klučavn. j. ž. v p., Emonska cesta 4; Ivan Uhan, 42 let »tar, tovarniški delavec, Št. Rupert. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Kako je bilo v Štajerski Rinki. Prejeli smo: Ljubljanska plezalca Boris Režek in Vinko Mo-dec sta na prvenstveni turi po severni steni Štajerske Rinke, zadela na skrajne težkoče, ki so ju ovirale v napredovanju, tako da sta morala v zadnji četrtimi stene prenočiti, nakar sta v torek opoldne po 30 ur trajajoči turi dosegla vrh.Potemtakem ni bilo nikakega zaplezanja ali smrtne nevarnosti in je bila vsaka rešilna akcija nepotrebna. Govorice o nesreči so povzročili nepoučeni izletniki s svojim pretiravanjem.
■ Pojasnilo! Nekateri so z namenom raztrosili med narod vest, da je zastava tržaške Narodne delavske organizacije prišla v komunistične roke in je treba to preprečiti, da ne bi zastava s tem bila oskrunjena. Da ne bo javnost verjela takim govoricam, moramo pojasniti, da je zastava v rokah članov Narodne strokovne zveze, tedaj bivših članov NDO, ki so in ostanejo narodno zavedni. Nam se zdi, da izvirajo take govorice od onih, ki jim ni ljubo, da bo zastava po Ljubljani vzbujala neljube spomine, kako so na njo pljuvali kot prodanci internacionale. Narodno delavstvo bo to svetinjo čuvalo in jo vodilo v vsako borbo za lepšo in srečnejšo bodočnost jugoslovanskega delavstva, naroda in držaVe.
■ Kopalni vlak. Jugoslovanske državne železnice, Direkcija Ljubljana obvešča: V ponedeljek, torek in sredo, t. j. 6., 7. in 8. julija 1931 bo vozil na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka in obratno kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 13-20 in povratkom v Ljubljano gl. kol. ob 18-45. V slučaju zadoslne frekvence bo vozil kopalni* vlak t dobi kopalne sezij dnevno, kar bo pravočasno razglašeno, v dnevnikih. Potniki uživajo pri teli kopalnih vlakih 60%mo povlastico od normalnih voznih c.ju in sicer v II. in III. razredu. I*dajajO‘»e posebne vtossn karte, ki veljajo samo z« kopalne vlake.
Jz drugih banovin
Zadnja skupščina UJU
Društvo se je razšlo in prenese vse svoje pravice in dolžnosti
na novo organizacijo
Ljubljana, 3. julija.
Davi ob 7. se je prižela v dvorani Delavske zbornice banovinska skupščina ob udeležbi 61 delegatov, ki so zastopali 32 društev od skupno 33. Skupščine se je poleg delegatov udeležilo tudi precejšnje število učiteljstva iz Ljubljane in iz vseh krajev Dravske banovine.
Poverjenik
učiteljev in učiteljic pa se je udeležilo pedagoškega tečaja v Ljubljani, ki ga je priredila prosvetno ministrstvo.
V	zadnjem času je poverjeništvo posredovalo v neštetih primerih glede razvrstitve draginj-skih doklad poročenih učiteljic, glede stanarine in ocenitve naturalnih stanovanj, glede učiteljskih pripravnikov, učiteljic ženskih ročnih del itd. Sestavilo je tudi predlog k zakonu o sistemizaciji mest in ga predložilo vsem odločilnim či niteljem.
Blagajnik
Radu Grum
je poročal, da je imelo udruženje v preteklem letu 4,058.544 Din denarnega prometa. Bilanca izkazuje 1.384 Din izgube, proračun za prihodnje leto pa znaša 454.500 Din, ki je krit s članarino.
Na predlog člana nadzorstva
Ljudevita Ivanjšiča
je bil sprejet absolutorij, nakar je sledila zadnja točka dnevnega reda: likvidacija UJU. Na predlog poverjenika Škulja je bilo soglasno sprejeto, da društvo likvidira in prenese vsa pasiva na novo organizacijo.
Po skupščini se je vršilo radijsko predavanje profesorja Kureta o radiju v šoli, popoldne pa seje novih odsekov na moškem učiteljišču.
■ Tatvine. V Tomačevem je neznan tat ukradel Stanku Guštinu salonske hlače, nizke rjave čevlje in nogavice v skupni vrednosti 500 Din. Guštin si je moral izposoditi hlače in čevlje, da je lahko odšel domov. Kopalci na Savi, pazite na svojo obleko! — Odvetniški kandidat Jakob Petrovič je pozabil v telefonski govorilnici v hotelu Union dežnih iz črne svile, vreden 150 Din, ki ga je neznan tat za tem ukradel. — Francu Zadnjku, stanujočemu na Večni poli št. 3, je bila ukradena na vrtu gostilne Petrič na Dunajski cesti črna usnjata aktovka in uradni dokument, ki ga je izdala univerza, v skupni vrednosti 400 Din. — Krojaču Alojzu Dolničarju, stanujočemu v Fran-kopanski ulici 12, je neznan tat ukradel na dvorišču Delavske zbornice s kolesa senčnik električne dinamo svetilke, vreden 100 Din.
■ Najboljši liker sveta »Groinožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ Radi trpinčenja živali sla bila prijeta mesarska pomočnika Mirko in Maks. Mirko je vozil skozi Dalmatinovo ulico proti mestni klavnici na mesarskem vozu dvoje telet, ki sta imela vse štiri noge zvezane, da se nista mogla premakniti. — Maks pa je peljal po Celovški cesti z enovprežnim mesarskim vozom pet telet tako tesno naloženih, da jih je očitno trpinčil.
^lavibov
m Predložitev reparacijskih potrdil in bonov.
V	smislu rešitve ministrstva financ, oddelek za državne dolgove in državni kredit z dne 15. maja 1931 se opozarjajo vsi interesenti, da je letošnji 4. avgust poslednji dan za predložitev potrdil in bonov za reparacije v iznosu 1000 Din. Predložiti se morajo pri mestnem načelstvu.
m Na morje. V četrtek popoldne se je z glavnega kolodvora odpeljalo v počitniško kolonijo v Bakarac v Hrvaškem Primorju krog 70 mariborskih šolark. Deklice vodi učiteljica gdč. Herma Bračičeva. Večina bo na morju brezplačno. Stroške krijeta Rdeči križ in mestna občina. Prihodnji teden pa bodo odšli pod vodstvom učitelja g. Mirka Ravterja še dečki, in sicer v Kaštel Lukšič v Dalmaciji.
m Prvi nastop SK G rad Janškega v Mariboru. Danes popoldne bo prvič gostovalo v Mariboru odlično moštvo SK Gradjanskega iz Zagreba. Odigralo bo ob 18. uri na igrišču I. SSK Maribora prijateljsko tekmo proti okrožnemu prvaku I. SSK Mariboru. Sodil bo g. dr. Planinšek.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Radi kvalitete in cene — samo :Karo i e v 1 j e«!
m Po rokoborbah. Živimo v dobi športa, katerega pomen popolnoma priznavamo, čeprav zavzema že pretirane oblike, postaja samemu sebi namen in lov za zmagami in rekordi. Pa tudi to vemo, da je rokoborba tudi šport, a polnovreden samo tedaj, kadar gre za atletiko, ne pa za enostaven zaslužek profesionalcev ln organizacij. Mariborske mednarodne ro-koborke, ki so se večer za večerom vlekle ves mesec junij ln so se zaključile šele v juliju, spadajo v to drugo vrsto. Zbobnali so se z vseh vetrov profesionalci, angažirali in pošteno pla-Call zato, da so včasih uganjali tudi očividne fiale na račun lahkovernih gledalcev in da so se iz občinstva izvlekli težki stotisočaki. Maribor je v sedanji obupni gospodarski krizi od-rajtal najmanj 120 do 150 tisoč Din davka na ta račun. Klubu, ki je rokoborbe priredil, privoščimo zaslužek, uporabil ga bo doma, drugače pa je z desettisočaki, ki so se stlačili v 4epe raznim mednarodnim rokometačem, med katerimi so bili ljudje zelo dvomljive cene. Mimo vsega tega bi se pa dalo napisati tudi obširno poglavje o moralnih vplivih itd. Zato moremo reči le eno: Hvala Bogu, da je enkrat že konec!
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Cestni predpisi. Zaradi prestopka proti cestnim voznim predpisom je bilo v četrtek prijavljenih 12 avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev, od teh 7 zaradi vožnje brez luči.
9ofovan/e po zvezdi večernici
122.
Kmalu so bili siti vsi: Dušan, Danica, Cučiruči in kobilice in treba je bilo od leteti dalje. Takrat pa kobilice niso več skakale. Dvignile so se visoko pod oblake, da so trije jahalci na njihovih hrbtih gledali navzdol kakor potniki iz aeroplana. Leteli so nrrt ogromnimi temnimi pragozdovi, Iti so se širili preko hribov in dolin. Delile so jih le reke, ki so se kakor srebrne niti vile med njimL
Andrej Škulj
je v uvodu pozdravil predsednika centrale UJU Damjana Rašiča in zastopnika posvetne uprave banskega nadzornika Rapeta, nakar je podal daljše predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo najvažnejše misli.
Kakor je bilo treba junaške in edinstvene armade za osvoboditev in ustvaritev Jugoslavije, tako je začutilo Jugosfovensko učiteljstvo potrebo po organizaciji krepke in edinstvene armade narodnih učiteljev, ki naj zastavi vse svoje sile za njeno duhovno osvoboditev in ujedinjenje. Ta ideja je združila jugoslovensko učiteljstvo v skupni stanovski organizaciji in je ustvarila UJU.
S ponosom moremo poudariti, da so bili slovenski učitelji med prvimi, ki so z vso iskrenostjo pomagali snovati udruženje in so se ga do malega oklenili z vso ljubeznijo. Delo, ki se nam zdi danes ob sebi umljivo, ni bilo lahko.
V	tedanjih neurejenih prilikah je bilo treba premagati mnogo ovir in odstraniti dokaj nesoglasij, da je bil dosežen končen cilj: združitev vsega učiteljstva v skupni organizaciji.
Danes, ko zaključujemo prvo etapo našega organizatoričnega dela v našem udruženju, so lahko uverjeni eni kot drugi, da je bil in bo cilj našega skupnega dela dvig in napredek šole in učiteljskega stanu, ki naj služita koristi in napredku vsega naroda in edinstvene države.
Poleg šolskega dela, ki ga je vršilo učiteljstvo z vso vnemo in povoljnimi uspehi, moramo ugotoviti, da se je oprijelo učiteljstvo po zakonu o narodnih šolah tudi prosvetnega dela med narodom. Sokol kraljevine Jugoslavije ima in bo imel v učiteljstvu vztrajne delavce. Učiteljstvo pa se udejstvuje tudi v raznih gospodarskih organizacijah. To delo bo pa še uspešnejše, ko bo dovolj usposobljenih učiteljev, za katere se vrše leto za letom posebni izobraževalni tečaji.
Želim in prosim, da se vsi dosedanji, pa tudi novi delavci, oklenejo z vso vnemo in požrtvovalnostjo nove sekcije UJU, ki bo ustanovljena za Dravsko banovino na jutrišnji skupščini. Učiteljstvo si ničesar bolj ne želi kot najboljših pogojev za nemoteno in uspešno vršitev svojega vzvišenega in odgovornega poklica. Po modrih ukrepih našega najvišjega gospodarja so nam ti pogoji zagotovljeni. Učiteljstvo se za to, prožeto iskrene vdanosti, zahvaljuje svojemu najvišjemu zaščitniku šolstva in narodne prosvete in kliče: Živel Nj. Vel. kralja Aleksandra in njegov visoki kraljevski dom!
Po volitvah v odseke je predložil
tajnik Kobal
obširno poročilo o delovanju UJU poverjeništva Ljubljana. Iz poročila je razvidno, da je imelo vodstvo redne tedenske sestanke, na katerih je reševalo vse pereče organizatorične zadeve, širši sosvet je imel štiri seje, na katerih so bila na dnevnem redu poleg poročil funkcijonarjev poverjeništva tudi važna stanovska vprašanja, kakor nominiranje raznih odsekov pri poverjeništvu in delo teh odsekov, učiteljska gospodarska poslovalnica, učiteljska domova, samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic, pevski zbor UJU, realizacija sklepov pokrajinske skupščine, položaj v organizaciji po glavni skupščini v Beogradu itd.
Vodstvo poverjeništva ni zmoglo vsega dela, ki se od leta do leta množi, zato je imenoval širši sosvet več odsekov, ki so razbremenili delo poverjeništva, li odseki so bili: šolsko-upravni odsek, odsek za narodno izobraževanje, odsek za šolski radio, odsek za učiteljski naraščaj, odsek za mladinsko matico, odsek za šolsko zgodovino in odseka za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Nekateri teh odsekov so bili prav delavni in agilni.
V	banovini imamo 33 okrajnih društev z 2967 člani. Vsa ta društva so imela 134 zborovanj s p<. .'|>iv'ho ii<: >!ei.lio 65 4"/« članov Izven organizacije je še vedno 421 učiteljev in učitelji. Vsa društva so imela 125 predavanj pedagoške in sploli znanstvene vsebine, nad ttOO
Bled
Razstava tujsko-proinetni del na Bledu. Kakor doznavamo iz tujsko-prometnih krogov, bo v tekočem letnem času, bržčas že v prvi polovici avgusta, razstava tujsko-prometnih del na Bledu. Razstavo pripravlja priznani strokovnjak gospod inž. Vladimir Ulrich z Bleda. Razstava bo kazala potek in razvoj letoviškega prometa na Bledli. Slike in druge v poštev prihajajoče tujsko-prometne predmete, katere naj blagovolijo domačini tudi za primerno odškodnino dostaviti ali javiti gospodu inž. Ulrichu.
1’rihud Zdraviliške godbe. Včeraj 1. julija je prispela na Bled Zdraviliška mornariška godba iz Boke Kotorske. Godbeniki so sami mornarji, ki pod spretno taktirko gospoda kapelnika Ungerja igrajo prav nadvse zadovoljivo. Blejska občina je plačala avtorski centrali za zaščito avtorskih pravic znesek 10 tisoč Din.
Odprta noč in dan so groba vrata. Bela žena je včeraj ponoči pretrgala nit življenja 34-let-nemu gospodu Janezu Kunčiču, po domače Žagarju iz Mlinga. Rajnki je bil sin gosp Kunčiča, lesnega trgovca na Bledu. Naj mu bo zemljica rahla! Preostalim naše sožalje.
Zagorje
Zlata poroka. Zadnjo nedeljo so imeli na Sv. Planini posebno svečan dogodek. Zakonca Jože in Marija Zajc sla obhajala zlato poroko. Oba sta še čila in zdrava, posebno ženin, ki nosi že 8 križev. V cerkev ju je spremljalo vse polno belo oblečenih mladih družic. V počašče-nje so jima sovaščani postavili pred cerkvijo lepo okrašen slavolok z napisom: »Bila srečna, zlatoporočenca!« Po obredu zlate poroke je nagovoril ženina in nevesto župnik g. Drešar tako ginljivo in prisrčno, da so se oči vseh zalile s solzami. Vesele pojedine so se udeležili poleg drugih tudi vsi otroci jubilantov in njih vnuki. Kličemo jim tudi mi: Še na mnoga leta v zdravju in veselju!
Kolesarske dirke. V nedeljo so se vršile kolesarske dirke, katere je priredil SK Zagorje, da se izbere klubov prvak. Dirkalo se je na 100 km in sicer na progi Zagorje-Ježica-Zagorje. Dirke je vodil predsednik g. Lavoslav Minuli, g. dr. Grum je bil časomerec, g. Saks pa zapisnikar. Ob 5. uri 30 minut je startalo 8 tekmovalcev izpred gostilne Ernejc. Prvi je privozil na cilj Sušnik Stanko, ki je kljub defektu prevozil progo v času 3 :40 :20. Ža njim sta privozila Barlič Janko 3:42:37 in Karat Rudo 3 : 50 : 55. Ostali tekmovalci so morali izstopili vsled raznih defektov. S tem si je izvolil SK Zagorje svojega prvega prvaka, ki mu želimo, da si tudi v bodoče obdrži ta častni naslov. Ob 10. uri se je vršila pred rudniško restavracijo polževa dirka na razdalji 20 m. Tekmovalo je deset prijavljencev. Tekma je izzvala med občinstvom mnogo radovednosti in ji je tudi polnoštevilno prisostvovalo. Minimalen čas vožnje je moral biti 30 sekund. Najdalje je vozil Herman Franc,, 46 sekund, za njim pa Skok Jakob 45 sekund, Dobčnik Anton 35 sekund. Pol metra pred ciljem je moral stopiti s kolesa Kerin Drago, ki je vozil to kratko razdaljo celi 2 in pol minuti, torej 13 cm na sekundo. Z ozirom na to je prejel posebno nagrado. Obe tekmi sta se izvršili v najlepšem redu, ki ga je vzdrževalo o rožni št vo, gasilci in klubovi člani.
Šmartno pri Litiji
Gasilska slavnost,. V nedeljo 5. t. m. ob 15. bo blagoslovitev nove motorke v Jablanci. Ku-movala bo gospa Marija Kobalova, gostilničarka in posestnica iz Gradiških Laz.
V	nedeljo vsi na Jablanco!
Toča je 30. junija zopet naredila po Sp. Tepah in Zg. Mamolju občutno škodo. Padala je pol ure debela kot orehi.
Kuluk je do srede meseca avgusta t. 1. občinska uprava odložila.
španska infantinja Parceta, ki se je nekaj dni mudila na NVagensperku. je v sredo 1. t. m. odpotovala v Pariz.
Tatovi v zidancah na Priči
Najbližje vinske gorice v okolici Mokronoga na Priči so na praznik Sv. Petra in Pavla obiskali tatovi. Vlomili so v tri zidanice, pobrali razne malenkosti: orodje — jestvine in vina. Mnogo več škode so pa napravili na vratih in /aprilih. Ker se te tatvine ponavljajo \ presledkih že več let, in jih prav gotovo izvršujejo luni je, ki so jim razmere dobro znane, naj bi se osumljencem obisti do’”n pretipalo.
Mokronog
Za 5. julija je določen Sokolov javni nastop.
Sklep šolskega leta. 27. junija t. 1. je imela tukajšnja šolska mladina svoj šolski sklep. V Sokolskem domu se je po cerkveni proslavi vršila sklepna šolska akademija s pestrim 'Sporedom. Govoru »Vidovo učenca iz 8. razreda so sledile ljubke deklamacije, dramatski nastopi, troglasno petje, telovadba in igra v 2. dejanjih »Škrati«. Malčki so vloge rešili prav dobro. Obisk po odraslih slab.
Na šoli se je vršila običajna vsakoletna šol. razstava. Uspehi na šoli so bili zadovoljivi. — Izmed 311 učencev je razred dovršilo 264.
Sokolska vidovdanska proslava. 27. junija zvečer se je vršila v Sokolskem domu v proslavo Vidovdanskih mučenikov — telovadna akademija. Vsled skrajno slabega obiska se je proslava otvorila ob 8'45. Čast zavednemu žen-stvu, Ui je omogočilo, da se je proslava izvršila. Pozdravu br. starešine je celokupni telovadni zbor zapel državno himno. Tej je sledil globoko zajet slavnostni govor sestre tajnice Perkove, ki ga je zaključil mogočni zbor »Bog, Slovani«. Telovadne točke so se vršile po sledečem redu: 1) ženska deca: »Žoge«; 2) moška deca: ritmične vaje; 3) ženski naraščaj: simb. »Krasen pogled *; 4) moški naraščaj: I. in II. praška vaja; 5) članice: »Vaje s siti«; 6) Člani: I. in del II. praške vaje. S skupino in So-kolso koračnico se je proslava zaključila. Vaje so se izvajale na godbo.
Sn«‘giilčica na Sokolskem odru. Priljubljena mladinska igra »Snegulčica«, ki so jo mlajši člani Sokolskega dram. odseka odigrali prav zadovoljivo in je privabila mnogo ljudi v dvorano.
Trebnje
Uradni dan. Uradni dan sreskega načelnika v Trebnjem bo v torek 7. julija. G. sreski načelnik bo sprejemal stranke v pisarni občinskega urada dopoldne.
Človeška in živalska hrana. V bližnjih dneh bodo nabavljale vojaške komisijo vse vrste poljskih pridelkov za vojaštvo. Kmetovalci se opozarjajo, da bodo imeli lelos prvič priliko, da svoje pridelke vnovčijo naravnost brez posredovalcev. Vsa pojasnila dajejo orožniške postaje in občinska oblastva.
>Ja pomoč! Jutri bo v Trebnjem v vseh prostorih gostilničarja g. Alojzija Pavlina v Trebnjem slavje našiii vrlih gasilcev. Vabljeni vsi.
Jutrišnjih prireditev, in sicer javnega nastopa Sokolskega društva v Št. Vidu se udeleži naša vrsta na bradlji, nastopa v Mokronogu pa vrsta na drogu. Teh prireditev v večjem številu .se Trebnje ne more udeležiti, ker se moramo udeležiti prireditve gasilnega društva. Glede tega bo naš Sokol poslal na prireditve bratskih društev samo po vrsto članstva na orodju.
Brezobrestna posojila. V petek 17. t. m. bo v veliki dvorani občinske pisarne v Trebnjem ob 20. predavanje^ o brezobrestnem posojilu. Opozarjamo na važnost tega večera in vabimo javnost, da se predavanja v največjem številu udeleži.
Slovenska Bistrica
Jz neprevidnosti se je pred dnevi obstrelil z brovvingom posestniški sin Franc S. iz Zgornje Bistrice. Ranjenec je ostal v domači oskrbi.
Veliko ljudsko veselico priredi naše Olepševalno društvo dne 5. t. m. v parku. Našemu olepševalnemu društvu je bil odobren načrt za preureditev trga Gradišče v otroško igrišče, ki ga itak že dolgo pogrešamo.
Ptuj
Kriza v občinski upravi. Pretekli teden smo na tem mestu poročali, da sta gg. dr. Fermevc in dr. Mrgole odložila svoji odborniški mesti v občinskem svelu. To je bi! pa šele začetek, kajti iz verodostojnega vitra doanavamo, da namerava odstopiti še 8 drugih občinsikih svetnikov.
Vinotoči. V okolici Ptuja rastejo vinotoči kakor gobe po dežju. Ker so Ptujčani znani kot ljubitelji dobre kaplje, so tudi izvrstno obiskovani. Tudi minoriti imajo v 2 km oddaljenem »Spicrolu« vinotoč. V nedeljo je bilo tani zelo •živahno, zapel je celo pevski zbor mestnih uslužbencev pod vodstvom g ravnatelja Zava-dlala.
Pred malim senatom
Svoje dekle obdelal i nožem in ji skazil obraz
Ljubljana, 3. julija.
Danes se je vršilo pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. več malih obravnav. Državno tožilstvo je zastopal namestnik dr. Hinko Lučovnik.
26letni tovarniški delavec Janko z Gorenjskega je baje zelo surovo nravi. Dne 4. in ji j a je prišel v kuhinjo pri T. na Jesenicah, kjer je bilo uslužbeno njegovo dekle Marija. Janko je stopil v kuhinjo že z odprtini nožem im prizadejal Mariji 12 cin dolgo vreznino preko nosnega hrbta, desne strani nosa in desnega lica. Poškodba bo po mnenju zdravnika-izvedenca trajno skazila Marijin obraz. Janko bi Marijo še dalje z nožem obdelaval, če ga ne bi odstrani1 slučajno navzoči Ivan 1’.
Nesrečni Janko je priznal dejanje, zagovarjal pa se je, da je bil ljubosumen na Marijo, s katero ima nezakonskega otroka. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora, kazen pa se riiu odloži za 3 leta. Zanimivo je, da je Marija medtem postala Jankova žena.
Štirje tovarniški delavci napadli občinskega stražnika
Štirje tovarniški delavci z Gorenjskega so n« Jesenicah o priliki službene intervencije navalili na občinskega stražnika Jožeta Kavčiča, in sicer ga je 28-letni Ivan sunil z obuto nogo v trebuh, ga suval z rokama v prsa in mu strgal službeni plašč. 28-letni Albert ga je prijel od zadaj za ledja in ga s pestjo suval v rebra, 37-letni France ga je prijel z obema rokama za vrat in ga davil, - »-letni Bogomir pa ga je zgrabil z obema rokama okoli pasu in čez roke in ga držal, s teni pa državnega uslužbenca s silo oviral, da bi vršil službeni posel.
Tvnn je ob isti priliki kričal na Kavčiča: »Ti nam ne boš napovedoval policijske ure, ki zakonov ne vešl Mii M ne bomo v strahu!« Me-Bloroii zelo zanimiva obravnava je bila preložen« »aradi zaslišanja ie nekaterih prit.
W	99	Edino	prava
Žndl&E	Žldlev	koles
99
99
ZtoZc^SCZ	hojth	sooistoo	je	lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri	ZtoZc^Stt
Najboljša kvaliteta! — Nizke cene!	(JoS.	PclcIillC,	[f	ubijam €1	Nizke cene! — Najboljša kvaliteta!
Gospodarske vesti
X Poučni tečaji iu zborovanja sadjerejccv in nad n ih trgovcev. »Društvo sadnih trgovcev v Mariboru«; je priredilo zadnje čase celo vrsto poučnih tečajev in istočasnih zborovanj, na katerih se je po pomoloških in trgovskih str*-kovnjakih razinotrival današnji položaj sadjarstva in sadnega trgovstva. V nedeljo dne 21. junija se je vršil zopet enak tečaj dopoldne pri Sv. Bolfenku na Kogu, popoldne pa v Dravskem Središču, kjer je ob uepričakovano obilni udeležbi 160 udeležencev predaval sreski '•ele-rent g. Žnidarič o umni sadjereji ter o pravilni pripravi eadja za prodajo. Sporazumno s trgovstvom so se sadjerejceui priporočale za gojenje posamezne vrste sadja iz našega izbora, katere so tudi inozemstvu priljubljene in svetovna trgovina zahteva in dobro plača. Do daljših stvarnih govorili predsednika društva g. Peveca in drugih ter po prečitanju udanost-ne brzojavke in resolucij, je bilo oboje zborovanje zaključeno s splošno željo navzočih, da se slični tečaji ponove. V nedeljo dne 28. junija t. 1. je priredilo imenovano društvo sadnih trgovcev na Mestinju pri Šmarju v prostorih g. Smeha enak poučen tečaj z zborovanjem, na katerem je ob lepi udeležbi poročal predsednik g. Pevec iz Ormoža o splošnem položaju v sadni trgovini in o zahtevah raznih zunanjih sadnih trgovcev ter priporočljivo govoril sadjarjem kako se čim bolj oprijeti edine panoge, ki je plodonosna sadjarstvu sploh. Govorila sta še gospoda Kostanjšek in iviarš v splošno zadovoljstvo in priznanje.
X Spremembe v glavni upravi Kreditnega zavoda. Dosedanja ravnatelja Kreditnega zavoda na Dunaju Neurath in Deutsch bosta jutri podala ostavko. Njuno sedanje mesto pa bosta zavzela glavni ravnatelj Kontrolne banke dvorni svetnik dr. Rottenberg in ravnatelj tirolske in vorarlberške banke dr. Johani. Tudi nud-zorstveni odbor zavoda bo docela obnovljen, tako da bo imel zavod že pričetkom prihodnjega tedna popolnoma novo vodstvo.
X Slabi izgledi za tobak. Med pridelovalci tobaka je zavladala velika skrb za letošnje posevke ,ker je v Mostarju in okolici zavladala velika suša. Na nekaterih krajih morajo kmetje kriti tobačne rastline s svežimi listi, da jim ne pomrejo. Pa tudi sicer so mostarska polja in njive v nevarnosti zaradi suše.
X Nov rudnik v Južni Srbiji. Neka angleška družba je pričela podrobno raziskovati »Novo brdo«, kjer nameravajo, kakor v Trebči, zgraditi nov rudnik, če bodo sedanja dela pokazala dobre sadove
X Obnova južnih krajev. V južnih krajih, ki so pretrpeli veliko škodo spričo poslednjega potresa obnovitvene gradnje naglo napredujejo. Sedaj grade hiše v muslimanskih vaseh južno od Strumice. Kraji kakor Dojran in drugi bodo kmalu docela obnovljeni. Tam se bo naselilo več optanskih družin iz Baranje.
X Železniški popust za jesenske velesejme. Prometno ministrstvo je dovolilo 50% popust pri voznih cenah na železnicah za velesejme v Zagrebu, Ljubljani iu Osijeku, ki Be bodo vršili prve dni septembra.
X Železniška proga, ki veže postajo in pristanišče v Bakru bo v kratkem izročena prometu. Te dni je strokovna komisija generalne in oblastne železniške direkcije pregledala vso progo
X Nova železniška zveza z inozemstvom. — Uprava avstrijskih zveznih železnic je sklenila uvesti v zimi leta 1932 brzo zvezo Dunaj-Mun-chen S to zvezo bo mnogo pridobil tudi Bled, ker bo mogoče zimskim turistom preko noči prispeti z Dunaja na Gorenjsko.
X Podružnica Rotschildove banke na Dunaju ne bo likvidirala, čeprav je ta zavod pri polomu Kreditnega zavoda pretrpel velike izgube. Pravijo pa, da namerava Rotschild prodati svoje posestvo v Waidhofnu, ki je eno največjih v Evropi.
Borzna poročila
dne 3. julija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 3. julija. Amsterdam 227627 do 2283 11 Berlin 1342-11—1346 13, Bruselj 787‘96 do 790-32, Budimpešta 987-28—990-24, Curiti 1095-15—1098-45, Dunaj 796-17—798-37. London 275-16—275-98, Nevvvork 5646-56—5663-56. Pariz 221-47—22213, Praga 167-53—168-03, Stockholm 1516-46-1521, Trst 29617-297 07.
Zagreb, 3. julija. Amsterdam 22-7627 do 22-8311, Dunaj 79017—798-57. Berlin 13-4211 do 13-4613, Bruselj 787-96—790'32. Budimpešta 987-28—990-24, London 275-16—275-98, Milan 290'17 —297-07, Newyork kabel 56-5756 do 50-7456, Newyork ček 56-4656—56-0356, Pariz 221-47—222"13, Praga 167-53—168-03. Curili 1095-15—1098-45.
Beograd, 3. julija. Amsterdam 227027 do 2283-11, Berlin 1342-13—1346, Bruselj 796-17 do 798-57, Budimpešta 987-28—990-24, Bukarešta 83-62—33-72, Dunaj 78796—790-32, London 275-16—275-98, Milan 296-17—277-07. Newyork 5648-56—5663-56, Pariz 221-47222-13, Praga 167-53—168-03. Curih 1095-15—1098-45.
Dunaj, 3. julija. Amsterdam 286‘24. Atene 9-23, Beograd 12-55, Berlin 16871. Bruselj 99-11, Budimpešta 124-03, Bukarešta 4'2325, London 34-6013. Madrid 68. Milan 37 235, New-york 711-20, Pariz 27-845, Praga 21'065, Sofija 5-1530, Stockholm 190-70, Kopenhagen 190"40, Varšava 7961. Curih 137-73.
Curih, 3. julija. Beograd 9-11625, Pariz 20-22, London 2512, Newyork 516-40, Bruselj 7197,
Milan 27-0350, Madrid 49-25, Amsterdam 207-72, Berlin 12250, Dunaj 7260, Stockholm 138-45, Oslo 138-30, Kopenhagen 138-30. Sofija 3-7450, Praga 15-30, Varšava 57-90, Budimpešta 90 1250, Atene 670, Carigrad 2'45, Bukarešta 3-0725, Helsingtors.
Vrednostni papirji Ljubljana, 3. julija. Tečaji neizpremenjeni. Zagreb, 3. julija. Državni papirji: vojna ško-ar. 399-50-400 (399-400), kasa 399—400 (400), dec. 403-50—404 (402—409), 4% agr. obv. 49 bi., 7% Bler. pos. ar. 79-75—80 80-80-75). kasa 80 bl„ 8% Bler. pos. 90-50—91, 7% pos. hip. b. ar 80 d.. Begluške 62—62-50 (6175). Banke: Hrvatska banka 50—60, Praštediona 955—965, Jugoslov. Union b. 163—165, Jugo 67—68. Ljubljanska kred. 120 d., Medjunarodna 68 d.. Narodna 6500—6700, Srbska 190—192. Kred. 121 do 126, Zemaljska 120—122. Industrije: Šeče-rana Osijek 245—250, Trboveljska 256—264, Slavonija 200 d., Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., G uit man 110—120, Danica 65—73-50. Drava 235—236, Isis 43—45, Dubrovačka 300 d., Jadr. pl. 460 d., Oceanija 190 d.
Beograd, 3. julija. 7% inv. pos. 83—85, 4% agr. obv. 48-50, 7% Blaire 80, 7% pos. hip. b. 80-50, 6% begi. 63—63-50, vojna škoda 397 do 398, ultimo julij 398—400, ultimo november 408. Narodna b. 6550—6700.
Dunaj. 3. julija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 13-90, Prioritete 93-15, Trbovlje 31 "90, Leykam 2'40,
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 3. julija. 7% Blaire 79-25—80.
Newyork, 3. julija. 8% Blaire 89-50—90'50, 7% Blaire 79—80, 7% pos. drž. hip. b. 76 625 do 79.
Ljubljansko lesno tržišče . Ljubljana, 3. julija. Tendenca neizpremenje-no mlačna, brez prometa.
Žitna tržišča Ljubljana, 3. julija. Tendenca neizpremenje-no stalna, brez prome.ta.
Novi Sad, 3. julija. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 5 vagonov, koruza 9 vagonov, moka 5 vagonov, ječmen 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Sombor, 3. julija. Pšenica: baške potiska šl. 80 kg 192—197-50, baška okolica Sombor 78/79 kg 162-50—167-50, gornjebaška 79/80 kg 185 do 190, sremska, slav. 78 kg 160—165. — Oves: baški, sremski, stav. 160—165. Ječmen: baški 64/65 kg 130—140, baški 68/69 kg 165—170. ba-ranjski 70 kg 190—200. Koruza: baška 93-95, julij 95—97, baška ladja Dunav 96—98. — Moka: baška 0, 00 200—280, 1. 245—260, 2. 235 do 250, 5. 225—235, 7. 175—190. 8. 120—125. Otrobi: pšenični baški 112-50—117-50. Tendenca neizpremenjena. Promet 23 vagonov.
Budimpešta, 3. julija. Koruza: maj 1160 do 11-63 (11-61—11-62), sept. 13-40 bi., tranz. julij 10-62.
Občni zbor celjskega trgovskega gremija
V restavraciji Narodnega doma v Celju se je vršil predvčerajšnjim 8. letni občni zbor Sre-skega gremija trgovcev v Celju. Predsedoval mu je trgovec g. Pilih iz Žalca. Udeležba je bila pičla.
Predsednik je poročal o današnjem kritičnem gospodarskem položaju in o delovanju gremija v preteklem poslovnem letu. Podčrtal je brezbrižnost članstva napram organizaciji in preveliko toleranco krošnjarstva iu šušmarstva s strani oblasti. Tajnik g. \Veble je podrobno poročal o poslovanju gremija. V veliki meri so podpirali podeželsko trgovino. G remi j je interveniral pri političnih oblastih za omifjenje krize v hmeljski in v lesni stroki, za odpravo davka na poslovni promet, za omiljenje zakona o neposrednih davkih in taksah, v tarifnem vprašanju za telefonsko zvezo med Celjem in važnejšimi inozemskimi hmeljskimi tržišči, za ureditev voznega reda pri železnicah, zaradi šušmarstva v lesni stroki, za ukinitev nekaterih avtonomnih doklad, za ureditev delovnega časa itd. Njegovo delo |>a je bilo le deloma uspešno.
Iz blagajniškega poročila sledi, da je imel greinij dohodkov 144.557 99 Din, izdatkov pa 120.483*43 Din. Prebitek znaša 24.074-56 Din. Proračun izkazuje 103.378 Din dohodkov in 127.715 Din izdatkov, torej 14.338 Din primanjkljaja. Gremijalne doklade se bodo pobirale po istem merilu kot lani na podlagi pridobnine za leto 1930. Plavičarski zadrugi v Radmirju bo gremij nakazal posojilo 5.000 Din.
Sekcija lesnih trgovcev je delovala zelo agilno, sekcija hmeljskih trgovcev pa se je začasno ukinila. Po poročilih se je razvila ostra de-
bata o toleranci nadzorstvenih oblastev v kazenskem postopku napram krošnjem, šušmar-jem in trgovskim potnikom. Sklenili so energično intervenirati pri Zbornici za TOI v Ljubljani pri Zvezi trgovskih gremijev in pri banski upravi.
Glede »Trgovskega kolegija« so sklenili, da bodo v kratkem na posebnem izrecnem občnem zboru sklepali o definitivnem pristopu gremija k temu društvu.
K. š. o. 167/31-1.
Razpis
Krajevni šolskii odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev zidarskih, kleparskih, pleskarskih iu mizarskih popravit oziroma dobavo novega inventarja v mestnih šolskih poslopjih v Ljubljani.
Ponudbe je vložiti jvri mestnem gradbenem uradu do dne
10. julija 1931 <lo 11. ure dopoldne.
Ofertni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu.
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske dne 3. julija 1931.
Predsednik: Dr. D*nko Puc, 1. r.
Speri
Primorje : Ilirija igrišče Ilirije ob 17-30 hazena: Atena—Ilirija 16-30
Jutri se zopet otvori borba za točke. V Ljubljani bomo imeli veliko atrakcijo — srečanje Primorja in Ilirije. Privlačnost te tekme je splošno znana ln povsem opravičeno. Kadar sta se srečala oba rivala, sta si nudila skrajno napeto in ogorčeno borbo. Navzlic veliki rivall-teti, ki je včasih prešla običajne meje, sta obe moštvi igrali večinomo fair. Bili so pač primeri, ko so se zgodili neljubi incidenti, toda navadno je hil kriv temu sodnik, ki ni imel igre v rokah, čim sta moštvi čutili, da jih vodi energična roka, sta igrali zelo fair in je njihova igra lahko služila za vzgled mnogim drugim klubom.
Jutri Je vodstvo tekme v dobrih rokah. Beo-gradski sodnik g. Joksič uživa upravičeno renome enega izmed najboljših sodnikov v Jugoslaviji. To vprašanje je torej dobro rešeno in regularen -itek zasiguran.
Druga važna točka so »drukarji«. Dolgo vrsto let je vladalo v tem pogledu v Ljubljani naravnost vzgledno mrtvilo. Ljubljančani so pokazali, da imajo prav ribji temperament. Z napredovanjem osuševanja barja so tudi izginile jutranje megle z ljubljanskih ulic — srca ljubljanskih srajc so začela hitreje utripati in v naše gledalce Je prišlo nekaj življenja. Pravo lekcijo so nam dali šele Zagrebčani. Pokazali so, kako je treba moštvo podžigati, navduševati — dati jim moralno oporo. Lekcija Je pomagala in danes tudi Ljubljančani »dru-kajo«. Marsikdo bo rekel, da je to divjaštvo. Kdor tako govori, ni nikdar igral nogometa. Ne ve, da pomeni igraču zaslomba od strani gledalcev toliko, kakor ribi čista voda. So tre-notkl v igri, ko postane igrač malodušen — takrat je na mestu moralna opora v obliki »drukanja«. Tudi nivo nogometa se s tem dviga. V nedeljo bodo »drukarji« razdeljeni na dva tabora. Poleg igračev samih, bodo tudi oni odločili.
Sestavi moštev nam nista znani. Predvidoma bo Primorje nastopilo v običajni postavi z Jugom II kot branilcem, Ježom kot levo zvezo tn Ermanom kot srednjim napadalcem. Ilirija bo bržkone nastopila v postavi, ki je premagala Concordlo.
Jutri bomo pe'zkusili uganiti izid tekme.
Schmeling : Stribling
Danes med 3. in 4. uro zjutraj se je vršil v Severni An.eriki v državi Ohio v clevelandskem stadionu odločilni boks dvomatch za svetovno prverstvo med sedanjim prvakom Nemcem Schmelingom ln Amerikancem Striblingom. Ob zaključku lista, nam izid še nt znan.
Strokovnjaki so zelo rezervirani. Dobro poučeni krogi trdijo, da je Schmeling v taki formi, kakršne še ni nikdar imel. On, kt je bil vedno napa rlec par exellence, je posvetil pri treningih Izredno važnost defenzivi. Poznavalci pravijo, da je danes na višku svoje forme in enako dob v ofenzivi in defenzivi.
Njegov r -sprotnik Stribling je mnogo bolj izkušen borec. Za seboj trna že več sto težkih 'oorb in ie torej izredno rutiniran bokser. Njegova od'ika je naravnost briljantna defenziva in je radi tega težko pogoditi njegovo telo.
Stave stoje 7 : 5 za Striblinga, kar je pač naravno. Lokalni patrijotizem je Amerikancu takorekc 1 častna zadeva. Nacljonalni ponos in tradicija jim ne dovoli, da bi poveličevali tujca. Tekom dolge vrste let je namreč prvič, da brani Naam il-nec naslov svetovnega prvaka najtežje kategorije. »Oncle Sam« si želi, da pride prvenstvo zopet v domače roke.
Mariborski šport Športni razpor. *. za nedeljo, dne 5. julija Ob 10:50 pri mestnem vodovodu: Cilj kolesarske dirke za prvenstvo Dravske banovine na progi Ljubljana—Maribor.
Ob 14. na Igrišču I. SSK Maribora: Prvenstvena tekma mladine I. SSK Maribora : SK Rapidu. (Sodnik g. Jančič.)
1571 | Ob 16. na Igrišču I. SSK Maribora: Prijateljska nog«- 'etna tekma Atletik SK (Celje) rezerva : I. SSK Mariboru rezerva. (Sodnik g, Vesnaver.)
Ob 18. na igrišču I. SSK Maribor: Druga semifinalna nogometna tekma za prvenstvo LNP Atletik SK Celje : I. SSK Maribor. (Sodnik g. Clmp-ri- n iz Ljubljane.)
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20-—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4.
Morski vrag
eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda
Dnevno koncert lastnik Er. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
Karol More
»•davit ar
Ljubljana
Koruova ulica 1
Izdelovatelj
»Triglavskega
bisera«
»Oranžade«
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica S
Udobno
stanovanje
v Dubrovniku, s teraso in z razgledom na morje, zamenjam z udobnim stanovanjem boljše družine v planinskem kraju Slovenije za poletno sezono. Naslov v upravi. 1569
Lep senčnat vrt
v zatišju, z najboljšo postrežbo
raznih vin, mrzlih jedil
po solidnih cenah Vam nudi goBtilna
»Pri Lovcu«
na vogalu Rimike in Bleiveisove Cesie
1516
Ineginia Ziitna
prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 30*—, v platnu vezan 35"—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov povq uprava Jugoslovana
0
fofo a jp a v ali
f oto potrebščine Kosmetika Drogerija
Mevmes
Ljubljana
Miktošičeoa c. St. 30
Fo1omeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
Trajna
ondulacija
po najnovejšem načinu potoni aparata
»Adoll 1931«
po naj nižji ceni in z garancijo izvršuje Jamski brivski talon
Matko Šijakovič
Ljubljana
Prečna ulica 4 _______________1565
Kdor koče
dobro
aulokaroserijjo
naj se obrne na
Fa|( ar Maie|a
specialna izdelovalnica autokaroserij
Ljubljana - Trnovo
Popravila točna in solidna!
Cene konkurenčne!
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je za-oga majhna.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRBLOO Ljubljana, Židovska uh c» iu Slad
SoJtoMvo
Zlet sokolske župe Kranj v Tržiču
Da pokaže sokolska župa Kranj svoj napredek, se je odločila za letošnji župni zlet 4. in
5.	t. m. v romantičnem mestu Tržiču. Domače Sokolsko društvo z vrlim br. starosto Jožo Vidmarjem na čelu, se ni ustrašilo truda in odgovornosti ter je z veseljem sprejelo to častno delo na svoje rame. Bombaževa predilnica in tkalnica je dala za to župno prireditev rade volje prostrani travnik poleg telovadnice na razpolago. Neumorno so pričeli z delom, priskočili so člani s kulukom na pomoč, kajti treba je bilo izravnati ves teren. Na telovadišču so se postavile^ tribune in uredili paviljoni, tako, da bo ustreženo v vsakem oziru veliki množici izletnikov. Telovadišče je zelo veliko in bo povsem ustrezalo svojemu namenu.
Društvu se je posrečilo pridobiti škofjloško garnizijo k sodelovanju in bo nastopilo nad 100 vojakov v polni bojni opremi z vajami s puško. Pri vseli prireditvah bo sodelovala priznana železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane in bratska društva, ki imajo svojo godbo.
Drevi bodo zakurili na »Mizci« velik kres s krasno razsvetljavo. Spored zleta je naslednji: danes po prihodu popoldanskega vlaka bodo ob 18. tekme članov in članic višjega oddelka. Jutri ob 6. zjutraj bodo tekme članov in članic nižjega oddelka, ob pol 9. skušnje za popoldanski nastop, ob 15. slavnostni sprevod po mestu in pozdrav mestnega župana br. Lončarja in drugih govornikov, ob 15. župna' javna telovadba z nastopom članstva in vojaštva škofjeloške garnizije. Po telovadbi narodna veselica s pestrim sporedom. Dolžnost vsega članstva je, da se polnoštevilno udeleži te narodne manifestacije sokolske župe Kranj v Tržiču. Zdravo!
Razvitje prapora v Polju
Predpriprave za razvitje prapora so v polnem teku. Večer za večerom se zbirajo vsi oddelki in prireditveni odseki na letnem telovadišču in marljivo vežbajo oz zborujejo. V torek in v sredo je pregledoval telovadne oddelke župni predirjak, ki se je prav pohvalno izrazil o tehničnem stanju društva. Telovadci goje željo, da jih kmalu zopet poseti, toda za daljšo dobo. — Domače prebivalstvo opazuje z zanimanjem razvoj Sokola, tako, da bo jutri mnogobrojna udeležba pri razvitju prapora.
Spored slavnosti razvitja prapora je sledeč: drevi podoknica kumici s. Albini ing. Reševi; jutri ob 14. sprejem Sokolstva in gostov na postaji v Dev. Mariji v Polju, ob % 15. slav-noslno razvitje prapora, ob 15. slavnostni sprevod, ob 16. javni nastop. Po nastopu velika vrtna veselica s pestrim sporedom. V slučaju slabega vremena bo proslava v nedeljo dne 12. julija. Avtobusna zveza z Ljubljano do polnoči. Zdravo l
Sokolska proslava Vidovega dne v Kamniku
Kamniško sokolsko društvo je priredilo v soboto zvečer prisrčno akademijo v proslavo Vidovega dne. Čisti dobiček akademije je namenjen zidnemu fondu za vscsoikoJski zlet v Pragi 1932. V dvorani Narisi ne Čitalnice se je zbralo najodličnejše kamniško občinstvo, povdarilii pa moramo, da je bila udeležba s sirarni članov Sokola, katerim je bila akademija predvsem namenjena, skrajno slaba. Ta nezdrav pojav omalovaževanja sokolskih prireditev opažamo pri članstvu že dalj časa. Več discipline In požrtvovalnosti, bratje!
Proslavo je otvoril brat starosta kamniškega Sokola dr. Karba s slavnostnim govorom, v katerem je s krepkimi, jedrnatimi besedami razložil pomen praznovanja Vidovega dneva, dneva popolnega srbskega poraza na Kosovem polju. Iz tega najhujšega poraza in najglobljega ponižanja je v narodu vzklila kosovska, vidovdanska ideja, s pomočjo katere se je narod pričel dvigali, črpati moč in misel na ustanovitev in obnovitev svoje države. Kakor je bil Čehom poraz na Beli gori pobuda za borbo za ustanovitev lastne države, tako tud j Srbom. Praznovanje Vidovega dne pa ima še poseben (>omen za sokolstvo, kajti ono je danes glavni nosilec Vidovdanske ideje, po kateri dela za zdrav in krepak jugoslovanski narod, ki bo zmožen čuvati ideale te ideje. Vidovdanska kleja pa nam tudi nalaga dolžnost, da se ob tej priliki spomnimo vseh junakov, ki so padli v borbi za svobodo svoje domovine, da se spomnimo bratov, ki še niso združeni z nami. Naj-nann bo spomin na Vidov dan temelj naše narodne zavesti, da se držimo težko priborjene svobode, za katero je bilo doprinešenib toliko žrlev. Te žrtve pa naj nam bodo v opomin, da bomo tudi mi pripravljeni žrtvovati vse naše moči in ako treba tudi življenje naši svobodni, ttjedlnjenii domovini — Jugoslaviji.
Govor brata staroste je na vse navzoče napravil globok utiis in je bil sprejet z burnim odobravanjem. Sledila je deklamacija Ganglove posmii »Od Kosova do Beograda — za Vidov dan 1931«, katero je efektno podal brat Rajko Kos. Nato je »Lira« z občutkom zapela »Bože pravde«, »Tam kjer lunica«, »Spod ptičke pojo« in »Večer«. Prisrčno proslavo je zaključila razmeroma dolga enodejanka »Jesensko solnee«, katero so podali brata Kos in Bervar ter sestri Čižmekova in Logarjeva prav dobro.
V	nedeljo se je vršila ob 9. uni slovesna služba božja v nadžupni cerkvi na Šutni, šolska mladina pa je praznovala Vidov dan že v soboto.
Sokolska četa pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
Naša mlada sokolska četa priredi v nedeljo 12. julija t. 1. ob 15. svoj prvi javni telovadni nastop s sodelovanjem matičnega društva Ptuj ter sosednih bratskih edinic. Po nastopu velika vrtna veselica z bogatim srečelovom itd. — Na to našo prvo prireditev, ki naj bo izraz našega dela ter obenem manifestacija sokolske ideje v vzhodnih Slovenskih goricah, vabimo vse brate in sestre ter prijatelje sokolstva od blizu in daleč. Zdravo!
Razširjajte Jugoslovana!
Novomeška realna gimnazija
Iz njenega letošnjega Izveslja posnemamo, da je bilo v preteklem šolskem ledu 1930/31 na zavod sprejetih skupno 329 dijakov in 130 dijakinj, jih je pa med letom 19 odpadlo ter je štela gimnazija ob koncu leta 440 dijakov obeh spolov, med temi 121 žensk, to je 27-5°/o. Poučevalo jih je skupno 22 učnih moči, med njimi tri ženske. Med vsem učnim zborom so bili trije honorarni učitelji. Z novim letom je bil po 37 letih neumornega službovanja kot učitelj petja razrešen službe bivši kapiteljski organist in poznani komponist g. Ignacij Hladnik. Izvestje mu posveča prav toplo zahvalo, ki jo je mož tudi res zaslužil. Njegovo službo je prevzel g. Albin Fakin, glasbeni učitelj v Novem mestu. Izpremembe med učnim osobjem so se izvršile tako, da je med šolskim letom odšlo iz zavoda pet oseb, vstopilo pa sedem. Osma sploh ni pričela poučevati. Poučevalo se je 22 predmetov, med temi štiri neobvezne.
Dijaštvo je imelo na zavodu tudi letos štiri društva:	Ferijalni Savez, Pomladek Rdečega
Križa, Prosveta in Vesna, ki so štela skupno 808 članov oz. članic, tako da pride povprečno skoro na vsakega dijaka dvoje društev.
Učiteljska knjižnica obsega 4560 knjig. Dija-šlvo razpolaga s štirimi knjižnicami. Slovenska šteje 1522 knjig, srbohrvalska 353 zvezkov, francoska 266 zvezkov in nemška 880 zvezkov. Bogate so tudi nekatere zbirke, ki jih ima gimnazija skupno osem.
Zdravstvene razmere so bile to leto na zavodu prav povoljne, vendar je tudi smrt zahtevala tam svoje in pokosila mlado življenje drugošolca Franca Hrovata iz Vavte vasi.
Učni uspehi so bili sledeči:
Izmed 319 dijakov jih je izdelalo 156, izmed 121 dijakinj pa 84, skupno toraj 54'54l)/o. Med njimi je 9 in 5 odličnjakov(inj), 43 in 36 prav dobrih ter 104 in 43 dobrih. Ponavljalni izpit ima 86 dijakov in 26 dijakinj, to je četrt zavoda. Neredovanih je ostalo 6 učencev in 2 učenki, izdelalo pa ni 71 dijakov in 9 dijakinj, to je dobra šestina ali 18T8°/o.
Kje bo vzrok tolikim neuspehom?! Povojna mladina, prevelika prostost, prekomeren šport. O tem bi najbolje vedeli povedati sami gg. profesorji.
O višjem tečajnem izpitu smo že poročali, da je bilo izmed 18 učencev in učenk pripuščenih k izpitu le 14, to je 12 dijakov in 2 dijakinji. Od teh jih je srečno prebilo izpit 7 kandidatov in 2 kandidatinji. Dovoljenje za popravni izpit v septembru so dobili trije kandati, na leto dni pa sta bila odklonjena dva kandidata.
Nižjega tečajnega izpila je bilo oproščenih 20 dijakoiv in dijakinj, istotoliko pa jih je polagalo izpit. Naredilo ga je 6 učencev in 1 učenka, en učenec more ponavljati izpit v juniju 1932 kot privatni učenec, vsi ostali pa v septembru.
Šolsko leto 1931/32 se bo pričelo 11. septembra. fsti dan bo tudi vpisovanje v I. razred, v ostale pa za domače dijaštvo naslednji dan.
‘Radie
Ljubljana, sobota, 4. julija. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Bogo Pleničar: šah. 20.00 Jože Premrov: Propad in ukinitev oglej, patnijarhije. 20.30 Operetni večer. Pojejo gdč. Herta Anko in gg. Minko Jelačin in Drago žagar s spremljevanjem salon, kvinteta. inlr	z	Bleda. 22.00 Čas, dnevne vesti,
slednji	Napoved programa za na
Ljubljana nedelja. 5. julija. 9.00 Jože Okorn: O 1-P'br* j ji i stvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Versko predavanje p. dr. R. Tominec!
11.00 Samospevi gdč. Štefke Korenčanove. 11.30 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (nov plošče). 15.30 Prof. Pengov: O reji plemenitih kožuharjev. 16.00 Duel: Mandolina in kitara. 17.00 Karel Čaipek: »R.U.R.« draona, igra Krekova mladima. 20.00 Samospevi ge. Jea-nette Perdanove, ko® c. pevke. 20.45 Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 4. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Koncertni večer.
22.00 Novice. 22.10 Koncert (dalje).
Zagreb, nedelja. 5. julija. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvon en je. 12.05 Koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.60 Komorna glasba. 18.00 Športni prenos. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert Radio orkestra. 21.50 Novice in vreme.
22.00 Slovanska glasba.
Beograd, sobota, 4. julija. 1^30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Koncert radio orkestra. 19.30 Narodne s kitaro. 20.00 Komedija. 20.30 Klavirski koncert. 21.00 Odlomki iz operete »Orlov«. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Beograd, nedelja, 5. julija. 9.00 Prenos abstinenčnega kongresa. 12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Popoldanski koncert. 17.60 Predavanje. 17.30 Narodne s harmoniko. 18.00 Vokalni koncert. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Komedija. 21.00 Violinski koncert. 21.10 Novice. 22.00 Operetna glasba. 22.30 Koncert balalajk.
Praga, sobuta, 4. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 17.10 Naravna smrt. 17.20 Plošče. 19.05 Koncert balalajk. 19.55 Koncert. 21.00 Komedija. 21.30 Kvartet. 22.20 Moravska Ostrava.
Praga, nedelja. 5. julija. 7.00 Orkestralni koncert. 8.30 Plošče. 9.00 Brno. 11.30 Promenadni koncert. 12.30 Poljudna glasba. 17.00 Plošče.
19.00 Vokalni koncert. 19.20 Pianoforle. 19.55 »Halo, Praga 1991«, igra. 20.20 Koncert. 21.00 Poljudna glaeba. 22.15 Koncert.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 4395/1.	1852
Razpis.
Na podlagi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave štiri službena mesta gradbenih inženirjev.
Prosilci, ki morajo izpolnjevati pogoje §§ 2. in 3. zakona o uradnikih, naj vlože svoje prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z vsemd v § 8. u. z. predpisanimi prilogami, najkesneje do 10. julija 1931 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine
v Ljubljani, dne 24. junija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 225/31
1851
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. j u I i j a 19 31 ob devetih bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmihel, vi. št. 147.
Cenilna vrednost: 70.865 Din; najmanjši ponudek: 47.243 Din 50 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdrežitelja, kt je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 26. junija 1931.
E 496/31—11	1846
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1931 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemlj. kijiga a) d. o. Paradiž, vi. št. 104, zemlj. knj. b) d. o. Pristava, vi. .Št. 50.
Cenilna vrednost: ad a) 16.070 Dinj ad b) 10.510 Din;
vrednost pritikline: 600 Din;
najmanjši ponudek: ad n) 12.5€fl Din, ad b) 7.883 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, kd je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 23. junija 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 15/31—3.	1848
730.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini tvrdke K. Hrepeunik in Karoline Hre-peunik, trgovine z mešanim blagom v Konjicah.
Poravnalni sodnik Mihelič Gvidon, starešina okrajnega sodišča v Konjicah.
Poravnalni upravnik dr. Prus, odvetnik v Konjicah.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 2 8. j u 1 i j a 1931 ob devetih. Rok za oglasitev do 20. j u-
1	i j a 1931.
Okrožno sodišč« v Celju odd. I.,
dne 12. junija 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 6362/11.	1854
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 10. julija 1931. nabavo:
8 kom.kotnega železa 130X130X15X14.000. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 1. juliija 1931.
*
Opr. št. 665/10-1931-9.	18&fc
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje
1	mesto kategorije A. položaja V. matematične stroke.
Pogoji za namestitev in službeni prejemki so razvidni iz službenega pravilnika za nameščence. Razpis tega mesta je namenjen napredovanju madovih nameščencev ker prošenj zunanjih prosilcev urad ne bo mogel upoštevati.
Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je vložiti v vložišču urada do vštetega dne
22. julija 1931 do 12. ure. Resneje došle in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 3. julija 1931.
Razne objave
PROMETNA BAMKA P. P. V LjUBLlANl.
Računski zaključek za leto 1930
odobren na VIII. rednem občnem zboru delničarjev dne 30. junija 1931. Aktiva	Bilanca	z	dne	31.	decembra	1930.	Pasiva
1.	Blagajna ..... 2.	Valute		 3.	Devize		 4.	Menice		 . 6. Denarni zavodi ..... 6.	Debitorji	 7.	Kealitete		 8.	Inventar	 !). Ostanek izgube Iz leta 1929 10. Izguba za leto 1930 . . .	Din 582.787 16 267.189-22 1,393.156-46 1,195.584-81 1,113.198-51 18,542.468-14 2,500-000"— 244.80 L81 4,950.000-— 74.260-58	1.	Delniška glavnica	 2.	Naložba konzorcija delničarjev nove emisije	 3.	Nedvignjena dividenda . . 4.	Hranilne vloge na knjižice 5.	Kreditorji		Din 6,000.000-— 4,950.000-— 40 — 2,048-660-66 18,864.736-04
			
	30,863.436-69		30,863.436-69
			
izguba Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1930. Dobiček
1.	Upravni stroški, bišni in družbeni davek . . 2.	Obresti * •	Din 699173 17 1,485.106-58	1.	Obresti ...... 2.	Provizija		 . 3.	Dohodki realitet	 4.	Dobiček na tuji veljavi . . 5.	Izguba za leto 1930 ....	Din 1,855.603-05 179.043-60 42.192-61 33.189-91 74.250-68
	2,184.279-76		2,184.279-76
			
18.18	OBJ
Na tem občnem zboru je upravni svet poročal, da so se leto« izvedli sklepi VII. rednega občnega zbor« z dne 26. marca 1930 in se je prvotna delniška glavnica Din 5,000.000-— znižala na Din 50.000-— z zložitvijo 50.000 delnic v 500 delnic po nom. Din 100’—, nato pa takoj zopet zvišala na Din 5,000.000-— z izdajo 49.508 novih delnic po nom. Din 100’—, emitira-
A V A.
nih, subskriblranih in polno vplačanih z 10% ažijem. Zato je izguba iz leta 1929 v znesku Din 4,950.000— sedaj že odpisana.
Glede izgube iz poslovnega leta 1930 v znesku Din 74.250‘58 je sklenil VIII. redni občni zbor dne 30. junija 1931, da se krije iz azijskega rezervnega fonda.
UPRAVNI SVET.
Sšiiiisšr
6. 5M. ftemargne:	129
Pcf nazaj
Roman
(Copyrighi by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedanJ
V negotovem somraku so bila ta polja podobna razritemu, okrepnelemu morju, okamenelemu viharju. Rahe je. čutil prsten duh po krvi, smodniku in zemlji; divji duh smrti, ki ima še vedno oblast v teh pokrajinah. Nehote je stisnil glavo med ramena. Roke so mu	visele	ohlapno	naprej	in pripravile v zapestju nehote na padec;	— to	ni bila več hoja iz
mest — zopet je tisto počenjeno, previdno plazenje živali, prežeče pričakovanje vojaka.
Obstal	je in	opazoval	pobočje. Pred eno uro mu
je bilo še	tuje,	zdaj pa	pozna	zopet vsako višino,
vsako gubo zemlje, vsako dolino. Nikdar ni bil proč od tu, ko papir so se skrčili meseci v vzplapolanju spominov, zgoreli in razkadili so se ko dim — tukaj se plazi zopet poročnik Georg Rahe na stražo, in ničesar ni bilo med tem časom. Okrog njega je samo molk večera in slabotni vetrič v travah; — v njegovih ušesih pa rjove zopet boj; vidi, kako divjajo raztrelki, svetlobne krogle vise ko velikanske obloč-nice nad razdejanjem, črno žareče gori nebo, zemlja pa pljuska v vodometih in žveplenih žrelih od horiconta do horiconta._
Rahe je stisnil zobe. Ni fantast, toda ubraniti se ne more: ko viharni vrtinec so ga zajeli spomini, tu še ni miru, ni navideznega miru ostalega sveta, tu divjajo še vedno boji in vojna, tu besni strahotno razdejanje dalje, negovi vrtinci se pa Izgubljajo v oblakih.
Ko da ima roke, tako ga zagrabi zemlja. Rumena, debela ilovica se drži čevljev In otežkočuje
korake tako, kot da hočejo mrtveci z zamolklimi, renčečimi glasovi potegniti k sebi preživelega.
Preko črnih, z lijaki posutih polj dirja. Veter postaja močnejši, oblaki romajo in včasih izlije mesec svojo bledo svetlobo čez pokrajino. Vsak tak trenutek se Rahe ustavi, srce se mu stisne, na tla se vrže in k zemlji se stiska. Ve, da ni nič, toda ob zopetnem svitu meseca skoči prestrašen v lijak. Gledajoč in zavestno zapada zakonom te zemlje, po kateri se ne more hoditi pokonci.
Mesec je narastel v veliko svetlobno oblo. V bledi luči so parobki gozdiča črni. Za razvalinami v daljavi se vleče globel, iz katere se ni nikdar napadalo. Rahe čepi v nekem jarku, ki je napolnjen s koščki od nekega pasu, s posodo za kuho; žlica leži tam, blatne ročne granate, torba za patrone, zraven pa sivozeleno sukno, mokro, vlaknasto, napol že ilovnato, ostanki nekega vojaka.
Vlegel see je na zemljo z obrazom proti tlom; — molk je začel govoriti. Zamolklo, strašno hrumenje je v zemlji, sunkasto dihanje, bobnenje in zopet hrumenje, ropotanje in rožljanje. Zasadil je prste v zemljo in pritisnil glavo k tlom.. Zdelo se mu je, da čuje glasove in klice. Rad bi vprašal, govoril, vpil; prisluškuje in čaka na odgovor, odgovor za njegovo življenje —
Toda samo veter postaja močnejši, oblaki plovejo hitreje in bolj nizko, in senca za senco se podi čez polja. Rahe je vstal in šel naprej, brez cilja, dolgo časa, dokler se ni znašel pred črnimi križi, ki so stali v dolgih vrstah drug za drugim, podobni stotniji, bataljonu, polku, armadi.
Naenkrat je vedel vse. Pred temi križi se je zrušila stavba velikih besedi in velikih pojmov. Samo tukaj je še vojna, ne več v možganih in premaknjenih spominih onih, ki so ji utekli! Tu stoje izgubljena leta, ki se niso izpolnila, podobna strahotnemu ognju nad grobovi. Tu kriči z bobnečim mol-
kom proti nebu neživeto življenje, ki ne more najti miru. Kot grozna tožba v noči, se izliva tu moč in volja mladosti, ki je umrla, predno je mogla začeti živeti.
Spreletela ga je groza. Rezko je spoznal na en mah prazno žrelo, v katero se je pogreznila zvestoba, hrabrost in življenje ene generacije. Dušilo in pretresalo ga je.
»Tovariši!« je zavpil proti vetru ni v noč: »Tovariši! Izdani smo bili! še enkrat moramo korakati! Nasproti! —.Nasproti — Tovariši!«
Stal je pred križi, mesec je prodrl skozi oblake. Videl je, kako so se tovariši svetili, kako so se dvigali z razprostrtimi rokami iz zemlje; že je čul ropot njih korakov, pred njimi je stal in začel ž njimi korakati. Dvignil je roko: »Tovariši — naprej!« —
Posegel je v žep in zopet dvignil roko En
sam, utrujen pok, ki ga je pobral in odnesel veter.
—	Potem se je opotekel na kolena, se uprl na roke in se obrnil s poslednjim naporom proti križem. — Videl jih je korakati, cepetali so in se premikali, počasi so stopali; njih pot pelje daleč, dolgo bo trajala, toda naprej vodi. Prišli bodo do cilja in se spustili v zadnji boj, v boj za življenje. Molče se pomikajo naprej stop na stop; temna armada koraka najdaljšo pot — pot do src. Mnogo let bo treba hoditi, toda kaj pomeni zanje čas? Dvignili so se, korakajo, prihajajo —
Glava se mu je sklonila na prsi, tema ga Je objela, padel je naprej. Zdaj koraka tudi on s četo. Ko človek, ki je pozno našel pot domov, leži na zemlji. Roke ima razprostrte, oči že tope, eno koleno privdignjeno. Se enkrat se je zganilo telo, potem Je vse zaspalo. Samo veter veje čez pusto, temno daljavo, veje in veje, čez nebo in oblake, čez polje in brezkončne ravnine, posute z grobovi, lijaki in križi —
KONEC.
Predsednik francoske republike Doumcr na obisku v palači nemškega poslaništva v Parizu
Novi predsednik francoske republike Doumer je obiskal po starem diplomatskem običaju vse zastopnike tujih držav v Parizu.
iagvečgi lel L 1931
Ves svet je zasledoval z velikansko napetostjo poskus obeh ameriških letalcev Posta in Got-tyja, ki sta se zavzela, da bosta obletela zemeljsko oblo v 10 dneh.
Poskus obeh letalcev je bil naravnost predrzen. Treba si je predočiti le pot, ki sta jo preletela.
V	zrak sta se dvignila na Roosevelt-Fieldu pri Newyorku na Longislijndu dne 24. junija ob 9-56 srednjeevropskega časa. Pot, ki sta jo nameravala preleteti, je dolga nad 25.000 kilometrov. Od tam sta letela proti severu do Hor-bour-Gracea, od tam naprej pa sta letela preko atlantskega oceana.
Prvič sta se spustila na zemljo v Angliji pri Chesterju, drugič pa v Hi^nnoveru v Nemčiji. Od tam sta letela v Berlin. Tu sta govorila (brezžično seveda) z Ameriko. Daleč tam v Kaliforniji je čakala pri zvočniku soproga Gotty-jeva in na stotisoče ljudi. Število ljudi pa, ki jih je začela zanimati usoda obeh letalcev in njihovega letala »Winnic — Mac of Oklahoma« je rastlo od dne do dne.
Kljub silnemu naporu sta oba letalca le ma> lo spala, ker jih je njihova neupogljiva volja gnala vedno dalje in naprej. V osmih urah sta priletela iz Berlina v Moskvo, od tam pa v Novi Sibirsk, Irkutsk in Hobarovsk, kjer sta morala letala popraviti.
Za tem je sledil let preko Tihega inorja v mesto Nome v Kanadi. Samo ta pot je bila dolga 2100 milj.
Zmagala sta jo pa v 16 in tričetrt urah. Tu bi se bila kmalu ponesrečila, ker je letalo padlo v globoko močvirje in sta aparat komaj izvlekla iz blata. Ko pa je bil aparat že na suhem in sta ga pognala, bi bil propeler Gottyja sko-ro ubil — na srečo pa ga je propeler le nekoliko opraskal po desni roki.
Preko Kanade sta z lahkoto zopet priletela nazaj v Newyork.
Ta let je brez dvoma najpomembnejši, kar jih je bilo 1. 1931. Preletela sta namreč 15.000 milj dolgo pot Se prej kakor v 10 dneh, v zraku pa sta prebila 4 dni in 10 ur.
Umetnik — tat
V	Berlinu je izzvala silno pozornost neka kriminalna afera prav posebne vrste. Policija je namreč prijela in zaprla slikarja Franca Hek— kendorfa zaradi tatvine, njegoveg brata pa zato, ker je ukradeno blago skrival in prodajal.
Policija je strogo in natančno preiskala slikarjevo stanovanje in nato je slikarja prijela.
Slikar Heckendorf je bil v Berlinu zelo znan in ljudje so njegove slike radi kupovali. Kot umetnik je bil na zelo dobrem glasu.
Letos meseca januarja pa je izginil iz vile nekega bančnega ravnatelja dragocen kip; kip je predstavljal nag« deklico. Preiskava tatvine je dognala, da so se tatovi pripeljali do vile z avtomobilom, tam so prerezali žično ograjo in nato so odnesli bronasti kip, ki je bil okoli 10 centov težak. Sprva so mislili, da so tatovi ukradli kip zaradi brona in so povpraševali po kipu pri vseh trgovcih s kovinami. Ko so pa rsa prizadevanja, priti zopet do kipa, ostala brezuspešna, so nehali kip iskati.
Tu pa je prišel policiji na pomoč največji de-
Berlinska policija je te dni zaprla slikarja Frana Heckendorfa in njegovega brata zaradi tatvine. Oba sta kradla dragocene slike in kipe in sta tatvine že tudi priznala.
tektiv — slučaj. Nekdo je namreč opazil v neki vili v okolici Berlina ukradeni bronast kip in lastnik je odkrito priznal, da ga je kupil od slikarjevega brata za 2500 mark. Policija si je bila sedaj na jasnem, da kipa ni ukradel nihče drugi kakor slikar sam! To domnevo je preiskava slikarjevega stanovanja v polni meri tudi potrdila.
Pesnik, Iti ge tfrgoval z obreltovanfi
Essad-bej pripoveduje v listu »Literarische Welt« (književni svet) prav zanimive stvari o ruskem pesniku Nikolaju Uspenskem, ki je dosegel s svojimi črticami iz kmečkega življenja velik uspeh, potem pa je začel moralno vedno globlje padati. Čudno usodo tega nesrečnega pesnika je v najnovejšem času pojasnil ruski učenjak Žukovski, ki je o tem tudi objasnil, odkod izvirajo številna obrekovanja in natolcevanja proti velikim ruskim pesnikom, ki so se nekdaj širila o njih po celi deželi. Uspenski je' res imel dobre zveze z znamenitimi ruskimi pisatelji, o katerih je pozneje širil najbolj goro-stasne laži. Uspevski je namreč po svojih prvih uspehih postal postopač, ki je hodil s harmoniko od kraja do kraja, poleg tega pa je kmetom na vasi se razkazoval nagačenega krokodila, ki ga je nosil s seboj. Kamorkoli pa je prišel, je pripovedoval neverjetne laži o ruskih pesnikih, so-trudniki raznih revolverskih listov so pa njegove izmišljotine širili po svojih listih. Uspenski je svoje laži prodajal kar na veliko: laž, ki jo bila naperjena proti Dostojevskemu ali pa proti Bakurinu, je veljala pri njem 25 kupejk, laž proti Turgenjevu ali Tolstoju samo 15 kopejk, laži proti starejšim pesnikom pa je prodajal po 5 kopejk.
Pesnika Nekrasova je obdolžil, da je nekoč ukradel 10.000 rubljev, Turgenjeva pa je dolžil, da je spravil njega, Uspenskega, ob dedno imetje. Uspenskega so pustili njegovi znanci na miru, ker so ga imeli za neškodljivega bedaka, Uspenski pa je na svoja stara leta izdal v Moskvi celo zbirko svojih laži in obrekovanj o ruskih pesnikih.
Najboljši nemški čoln-osmerec v Hcnleyju
Colu-osmereo (last berlinskega veslaškega kluba) se uri in pripravlja za veliko mednarodno veslaško tekmo na Temzi pri Henleyju (Anglija)._____________________________________________
Nevarna »Mis Berlin«
Znani nemški akrobat s padalom Torge je letos meseca aprila napadel nekega draguljarja v njegovi trgovini. Poskusil ga je najprej omamiti s kloroformom, da se draguljar ne bi mogel braniti, toda ta poskus se mu ni posrečil. Ljudje, ki so hodili mimo trgovine, so priskočili draguljarju na pomoč in Torge-ja so zaprli.
Te dni je bila obravnava proti Torgeju. Na razpravi so ugotovili, da je Torge poskusil draguljarja oropati zato, ker ni mogel več toliko zaslužiti, kakor je zahtevala od njega njegova »prijateljica«, ki je letos postala celo »kraljica lepotec ali »Miss Berlin«. Ta ženska je Torge-ju zapretila, da ga bo zapustila, če ne bo dovolj zaslužil in tako se je Torge pod vplivom te nevarne ženske odločil za roparski napad na draguljarja.
Morilec Kiirten — obglavljen
Pruska vlada je zavrnila prošnjo za pomilostitev, ki jo je vložil na prusko ministrstvo znani »dusseldorfski vampir« Kiirten. Ktirteua so w. četrtek obglavili.
Odmev.
Izdaja Uskama »Merkur«, Gregorčičeva
ulioa 28. Za tlalcamo odgovarja Otmar Mikilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Val t Ljubljani