DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 88 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 13TIT, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesli iz živ- VetbonLbRooYe°vVeai1tuVOj Socialistični vodja pre- Washington, 11. aprila. Iz demokratskega glavnega stanu se SlOVenCeV naznanja, da so prejeli pismo ne- Ijenja ameriških kega vojnega veterana. V pismu Mrs. Alojzija Kocjan, Stra- naznanja veteran William G. rokuje zmago predsednika Roosevella Častno priznanje Družba cestne železnice v Clevelandu izdaja vsak teden vozne listke, ki veljajo $1.25 in so veljavni za ves teden za vsa- izgnan iz Mehike Bivši predsednik (alles Mr8; Havptmai!n Predsednik Roosevelt r va lastnino moza v jeci New York, 11. aprila. Mrs. Anna Hauptmann, žena umor- zaeno S tovariši J>nega Bnino Hauptmanna je »odpotovala včeraj v Trenton, Mexico City, 11. aprila. Gene- kjer bo v zaporih zahtevala da ral Plutarco Calles, skozi enajst *<' .ii i^voči osebna lastnina nje- prevzel vodstvo predsedniške kampanje Washington. 11. aprila. 1— Predsednik Roosevelt, ki se je ........New York, 11. aprila. Nor- vožnjo po vseh^progah mesta. bane, Pa., je dobila iz vasi Dane Voohces jz Richmond Heights, man Thomas, bivši socialistični ''J'0;1:: žensko nekako _ pri Sežani na Primorskem ža- Mc da bo posla, svoj ček za 5o_ predsedniški kandidat, in ki bo " ' loh '»^-tov m računa se, ]e1 najmočnejši mož v ,,c>iitiUi pokojnega moža. Je nekaj pravkar vrnil s počitnic, si je lostno vest, da je tam umrla nje- |U)S Kooseveltu, da mu tako po- najbrž letos ponovno imenovan [Ul Jlh.|'.abl tekoim te«'a ,e(lim ve'' Mehike, je bil včeraj nenadoma obleke, $200.00 v gotovini in več včeraj zavjiial rokave in šel resna mati Marija Grmek, stara 09 y nj j kampanji za p0_ za predsedniškega kandidata so- ° J011 0«eb; Na vof.1,lh let- novno izvolitev. Dasi je Roose- j cialistične stranke, se je izjavil 'f klh vs»k e toda je imel pri tem nttj_ prj prihodnjih, volitvah skoro mesta ^evelanda. In za veliko- aretiran od vladnih agentov. Z knjig. Napram časnikarskim n0 lva delo. Izjavil je. da bo njim zaeno so bili aretirani tri- poročevalcem se je izjavila, da osebno prevzel vodstvo pred- je njegovi najožji svetovalci. h" vse svoje preostalo življenje sodniške kampanje, ki se mora hu™, JC uuv, F„ ...J- r- ,..................- . . Zvezno vojaštvo in tajni agen- posvetila namenu, da očisti ime', kratkem razviti. v Jugoslavijo, ker je bil prelen, bojjšo misejf d;( prihrani deželi gotova razven če se kaj izredne- ll<*'..jC (llUKJa cestne zelezmce tj sq krnahl po poi,10£j obkolili svojega moža, da bo. javnost kon- Včeraj je ;mei dolgo posve-da bi odkidal sneg izpred svoje denar . Louia Leon bivAi mi. jiika Paul Weiulela, ki je pod g-a kolikor le mogoče, ker bo de- bil Resel že dvakrat kaznovan pomagai k ponovni izvolitvi Yorku, kar pomeni, da najbrž ^ Je dospel za le priliko v ('le- niste). za notranje zadeve, in pritiskom izpovedal, da je on iz- ]a] na dveh večjih govorih, ka- radi tatvine, in ker ni državljan, Roosevelta katerega občuduje ne bo prevzel predsedniške no- xela»cl /S;ni ljubljanski nadskot Rafae, Ortega, bivši governer. , vršil zločin radi katerega je mo- tera bo imei v kratkem, in od so odredile, da se ga deportira v I • -•-•- ... u ----------dr. Kozman. Bih smo umetno , Jugoslavijo. V Gilbert, Minn., je preminul rojak Andrej Vrtačnik, ^tar šele 20 let. Poleg matere zapušča brata in dve sestri. Poročali smo že o nesreči ki je zadela rojaka Antona Vehar-ja v Rellaire, Ohio, radi povod-nji. Veharju je poplava uničila Iminacije, ako mu bo ponudena nlli smo prijetno j pri konvenciji v Clevelandu ma- P^enecem v nedeljo zjutraj, kom ^ s0 jih 0[lpelja. k0 *mo 2a*,edah «lik<> škota li v zrakoplovu pristan, kjer se Potem ko so imeli vse štiri te- ral Hauptmann iti v smrt. o- la meseca. Mr. Thomas je nadalje prero- rage na voznih listkih. Milijon jih naložili na zrakoplov in od- Protest Zedinjenih dr ....................__... ...................................._ v u.LjL; koval, da bo letošnja predsedni- ^velandčanov bo ta teden vsak ,jaH y Brownsville. Texas, v zav napram MeniKl je jAka b0l.|,a med Rooseveltom in da» na ..t0 rlik0 Zedinjene države, prinesel takoj uspeh njegovim republikanskim na. bedb spoznali z življenjem sprotnikom tako ostra in ob- skoJa Lar;^re- tet?a največjega Calles je bil aretiran, potem ko so se levičarski poslanci \' Turčija zahteva od Lige narodov, da sme utrdili Dardanele ------- ------. f,. r.»» .->V IV \ n m.'ui jyvi.-iui > enem jasna, da se bodo morali "mehkega Slovenca, kateremu mehik;msk(,m kongresu pritoži. li. češ. da je bil ('alles povzročil, katerih se pričakuje, da bo po živel navdušenje v demokratskih vrstah. Prvi govor bo v jjontleljek ve-čer v Baltimore, M;.rviand. Ta govor je namenjen mladim demokratom države Maryland, ka terih je skoro 50,000 dospelo "< Ankara, 11. ^iprila. —- Turči- H;-iti m ore. pondeljek popol-i je naredila \čeraj korak, ka- v katt.ri Turčija ^ plesen). Dohodki teh se- ,V West Allis, Wis., je premi- Mehikanska vlada je posluša- j pubiikanCa ali demokrata. Raz- da bo imela svojo prvo konven- žave prisiljene posredovati. opravičuje švoj nameravani ko- stankov in banketov so name nuia Mary Rezel, stara 52 let ni la ameriški protest Hi takoj re- ,ika med obema strankama je,cijo v Clevelandu. Pričetek kon- __j s tem je Turčija nastd])iUi njfni ^ blagajno demokratske doma iz Gotne vasi pri Novem agirala. Kako daleč bo sla me- malljAega pomena in ne posega vencije bo 18. avgusta. Konven-1 ' ° ' postaxno pot in ^ ni ravnala narodne stranke, ki zelo potre mestu. V Ameriki je živela 30,hikanska vlada tozadevno, se ne y bistveno življenje .ii) prehrano[^ bo zaključena v nedeljo. 16. Jugoslavija kupuje naj- pa zgledu nemške države ki je buje denar v teh kampanjskih letin zapušča tu moža, sina, more se določiti, toda protest je; ameriskejra nal-bda/ ' ' avgusta, ko bo nas,topil kot glav- več od Nemčiie enostavno proglasila podpisano'' dnevih, zlasti ker imajo nasprot- hčer in sestro. , zaenkrat pomagal. Mehikanska Mnogo je pa tudi" odvis.V>, je ni :,.OVornik Rev. Father Chas. vec oa emcije pogo.|bo za neveljavno i>i-i«ed- »»ki Roosevelta za seboj boga Iz Buenos Aires, Argentina,, vlada je odgovorila ameriški nadaljeval Thomas, kam bodo šli a.. Coughlin. Za to konvencijo Relgrad ,11. aprila. Jugosla- V.>rt»n ' 'tine in milijone dolarjev. Pričakuje se. da bodo velesile Doiim dobiva republikanska Washington, 11. aprila. Ker volivci" odločiti za Roosevelta. da 10 1)11 PO^avljen kip v Jugoslo- vse imetje. To pa ni bilo zado- so se oglasile v ameriškem kon- mii(Mj() reakcijonarne republi- v",iskem kulturnem vrtu. Pač sti. Zad nje dni je Vehar izgu- gresu ostre kritike od strani kanc0 izključeno je, da ima *astn0 Priznanje za nas od stra- bil še sina,,ki si je sam vzel živ-j kongresmanov radi radikalne kandidat kake tretje stranke ^ nmeriške javnosti! ljenje. Povoden j je tudi sinu agitacije, ki jo povzročajo mehi-; priliko biti ietos izvoljen, je de-uničila pohištvo in naredila mu kanski konzuli v Zed. državah ja, Mr Thomas. več od Nemčije ~--;T ----- - . • -------------------v.,„fi(1„„. /./.i i.*' nuilvc](Li,iv grad ,11. aprilai Jul se poroča: V enem tednu so ro- vladi v Washington«!, da je na" socialistični glasovi. Mogoče bo ,e pričakuje v Cleveland naj- viJ1 bo zani;prej največ kupo va parji napadli in hudo pretepli ročila vsem svojim konzulom v| Ra konvencjjj v Clevelandu skle-| manj 100,000 delegato v in dva rojaka, namreč Štefana Ka- Ameriki, da ne smejo biti ak- Nemčiji, ker se je tudi skoro gotovo ustregle turški za- stranka stotisoče in zamo vse I njeno, da socialistična stranka gostov. Zastopniki iz vseh dr-, Nemčija izjavila, da bo zanaprej h|(ivj ')od l0viini pogoji. Tur- organizacije, ki so proti Roose stelca in Josipa žerka. Prvemu tivni v političnih ali politično- ,ploh |ie postavi lastnega kandi-jžav ameriške unije bodo navzoči, i kupovala večino svojih pol jedel-' živ^H .,.uluja ,'eta 'v prj. veltu. pa računa demokratska SO vzeli 16 in drugemu 5 pezov. | socialnih zadevah. ' data, pač pa se pridruži farmar-' Konvencija Narodne unije za soških potrebščin v Jugoslaviji.' jatelj.tvu /vsto Plviladelphia za demo- V njegovem stanovanju so našli Texas, ter iz Los Angelesa so bi-1 kandidatom. predsednika Roosevelta. Roose- ''» « pomočjo večjega nakupo- (Imor na cesti kratvko konvencijo, in poleg to- pol dveh fca pričakuje demokratsko vod-.•d hišo ra -:tvo, da se bo priglasiio stotiso- .... _______ ________.. . j• , .i iVtiplo nekega če malih ljudi, ki bodo darovali V bolnišnici v Duluthu je po| li svoja uradna mesta. padali novi deal. "Preskusili pitalistična stranka republika«- Koslavija največ trpela ker je .bljj/'o 4g le1 'j4t<1 a mo5ke. po en dolar za uspeh kampanje. dolgi bolezni umrla Josephine šest komunističnih shodov v ymo stari deal in „ovi deal, in cev. socialistična stranka, socia- l ila Italija najboljša odjemalka .............Drugi govor predsednika F. 'velta bo dne 25. aprila Yorku, kjer se bo zbra! demokratski klub. V i nmj nrpnphal« v 7ed dr I"" " " ' " ' .......................' ......................«anes ziuuh.i neKuo um,«.,. ......»ovoru bo Roosevelt natan- ..........popolnoma prenehala \ škil, volitvah Roosevelt ponovno stranka in še mnogi drugi ele- _--------------zvo,lH pri vra,jh hiše. toda ko čno označil, kakšnih smernic se Teden za čiščenje jžavah.........., ! izvoljen. menti, ki se bodo sicer udejstvo- List za listom pada. . . ^ o(|pirati, ni bilo nikogar. l>o držal v bodoči kampanji. i vali v borbi proti Rooseveltu, to- v soboto ob 12:15 noboldne a ko je pogledala pozneje pri -0- V njegovem stanovanju so nasi 1 iexas, ici i* ^ kaildidatom. predsednika Roosevelta. Roose- ta, in s pomočjo večjega naaupo- Umor na t>6 ce in zaplenili orodje za ponareja- li poklicani v glavno mesto, da K.u. se tiče glede socialistične ve]t ne bo jmej 7a seboj nikogar v:U).ja se da to otajati. Ko je j) (i)| . zjutr;lj ()k'()]i nje bankovcev in večjo zplogo se tam zagovarjajo. Pričakuje kampanje je Mr. Thomas izja- druzega kot demokratske stran- 1-iga narodov začela izvajati ^ n'.( l]akj) ,d ponarejenega denarja. se, da bodo vsi ti konzuli zgubi- ^ da bodo tudi socialisti na- ko. proti Rooseveltu je pa ka- scnkcije napram Italiji .je Ju- |>, u j ........v Duluthu je po li svoja uradna mesta. padali novi deal. "Preskusili pitalistična stranka republikan- goslavija največ trpela ker je 45 ]et ' .n.0< umrla Josephine šest komunističnih shodov v sm() stari deal in novi deal, in cev, socialistična stranka, socia- Ula Italija najboljša odjemalka |r ' .. . . , Q . .......... A/aIiViV, rtuJVi mrujlih rlr7flt70 1 PY:»s KM- . . i____ i. . ... i......:..........m. ____i...... žavah. V mestu se je razvila živahna, Mehikanska vlada je šla tako V soboto ob 12:15 popoldne operaciji umrla v oknu na ulico, je videla, kako sta bolnici dobro poznana bežala proč dva meška. Jalovec. Dekliško ime Poll k V Šolah pokojne je bilo žgajnar. Roje-; I'ouk, kako se izdelujejo žen- Vest iz domovine Mrs. Mary Stebly, 5905 Pros sor Ave., nam sporoča, da je v vasi Prelesje, fara Lučne nad 2« .aprila do 2. maja bo nalašč'hovno. To ,»mfleto ao mehikan- odaoka me^naroine unijo po-: ^ . ■ ' ; , ; . - ^ ; - ,„1|iUlsk„ ,,„„„„, 1,r,miuu| „jM, r«on očiščenj« So-« v - ^ tl^'ZZl laku nasprotujejo,' V Anio-i ni i tn onakib koristrili pi-eclme- dobri oče .Joseph Košir. ,tnu„;: elova la bo,«« , nrestaa v a a, va b ann o da je laično, da nobena skupino ,,,„ > l)iv„|a ,, |el, ves (,s v „„ ,„. ............... -Uka n,- -pušča v Zedinjerni, dr.avah k, jeoMjub,!«, dabodo^olj oater ^ L.jkolomiiča, ki namerava 2rn- ','"» Clevelandu. T. »pušča po 3 o prej v raznih prostorih in ob dve hcen, M,.. Mary Stebl; >n ^SS? V AmV«« «»» .»»rUWI. m«™^. » »ebo., kompaktno; „.,ih „.ef,,e,.„ ,J, ::;o popoldne. V S. N. Domu ka Matt Dohnarja v liarnetia, kernih okoliščinah delajo ameri- mu bodo ,e kapitalisti in socia- du zapušča ^ 36stro Agnes na St. Clair Ave. ob torkih in -Mich. V domov,m zapušča po- ški mornarji zaposleni na ame- listi. IJudd, v Canon City, Colo., pa;četrtkih od 1:30 do 3:30 popol- teff soproge sina Antona, enega -o-----; brata John žgajnarja. Kot skrb-j dne. V Slovenskem domu na brata in dve sestri. Bodi rani- Italijani napredujejo pro-, na mati j„ žena seje ranjka do-; Holmes Ave. ob četrtkih od 7. do kemu očetu rab h domača gru-ti mestu Desije bro zavedala, da za zdravjem j !>. ure zvečer. V Y. W. C. A. na da! Rim, 11. aprila. — Maršal Ba- pride lahko tudi bolezen, zato se 852 E. 152nd St. ob sredah od Parada mater Članice društva šv. Ane št. 4 doglio' poroča, da napredujejo je zavarovala in ostala do smrti 7. do ure zvečer. V Clevelandu se je ustanovil S D. Z. se prosi, da se udeležite italijanske čete v Abesiniji pro- zvesta članica štirih naših dru- . Kazporoka poseben odbor, ki pripravlja nocoj večer ob 7:30 molitve za ti močno utrjenemu mestu De- štev in sicer: dr. sv. Ane št. 4 Iz Steubenville, Ohio,!se poro- ogromno parado,mater, ki naj bi " " " ■ ■ •■ razporoko se vršila \ nedeljo na Materin- lkuje se, ajmanj 25,-irade. K molitvi Nar. Domu na 64. cesti in St. I darovala sv^ maša za pokojno H^ih potniških ali tovornih Clair Ave. seja WPA unije ^ Mary Tushar ob priliki prve ob- Pamikih._^___ st. Cairski lokal. Podano bo po- , t [ e smrtj. (Op. ured. Poro-, . ročilo delegatov Workers Alli- ^^ pove> v k,Ilei, cerkvi se K molitvi m pogrebu ance cf America, ki so se vrnili ,J0 dar0vala sv. maša.) Washingtona. Začetek seje ob 7:30 zvečer. Ml'. Kovačlč zbolel Mr. Bandi ponesrečil Ponesrečil se je dobro pozna- j Kovacič ni rojak Mr. Lawrence Bandi, telji 1249 E. 67th St. Kako se je po- so hesrečil, poročilo ne pove. Na- iščejo, želimo mu, da bi ha j a se v Charity bolnici, kjer prej okreval. Prijatelji lal^o obiščejo. I Smrtnakoz*^ ^ st. j Ranice društvi Jutra- * General Pershing, vrhovni | in potem na Calvary pokopali-* Bolezen V Mansfieldu ! danes popoldne ob 2. uri skupne OlaVviVi I rj_____i „ r',4- 1Q7 I C? i/i .3 — ... ..~ j _______.-.i*»vt«>/l.. iwitrtomn naper. jena proti meni se je tikala samo tega, če je bilo moje delo "izvrševanje odvetniških poslov." Sodišče je mislilo tako, posebno delo nekaterih oporok. Jaz nisem bil obdolžen, niti ni bila obravnava zaradi kake- Entered as second class matter January 6th, 1900, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. at the Post Office No. Usodne posledice krivičnega miru V francoskem Časopisju so izšla zanimiva razmotriva-nja o "tragiki versaillskega miru" v zvezi s Hitlerjevo samovoljno porušitvijo lokarnske pogodbe. Tako piše mož, ki je sodeloval pri sestavljanju versaillske mirovne pogodbe, to-|ga nečastnega postopanja gle-zadevno med drugim sledeče: i de naprave, oporoke za Alek- "Takrat smo imeli možnost, da gremo s svojimi arma-jsandl.a pop0vicha in dokaz v dami naprej do Berlina, da zasedemo in diktiramo v Berlinu tem pogiedu kaže jasno, da mo-mir .kakršnega hočemo. Vrhovni poveljnik naših zmago-! -e poatopanje ni bilo v nobenem slavnih armad, maršal Foch je sklenil, da to stori. Sklenil joziru nečastno. Fakta, prine-je nadalje, da v mirovnih pogojih diktira razdelitev Nemči-jvena pri obravnavi v tem slučaje v tri države. ! ju, so bila sledeča: 1. Prvo bi tvorilo Porenje, ki bi bila nekaka vmesna1 država med Francijo in Nemčijo, a pod francoskim nadzor stvom. .i „ 'nedeljo in ker je vedel, da bo da ni treba 2. Drugo bi tvorila Prusija. Bila b. to gospodarsko ° revna, versko protestantska država ,ki bi morala pridno de-'umi1' Je zelel ndP1 ši javnosti, prijateljem in znancem, da se bo možila županova hčerka tukaj v beli Ljubljani. To bo takoj po veliki noči, na 18. aprila, ali dan pied belo nedeljo. Ohcet se bo vršila v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Dvorana je dovolj prostorna in udobna za take slučaje, da se lahko postreže vsem povabljenim svatom. Mogoče bo kdo rekel: I saj je še mlada, kaj se ji tako mudi z možitvijo! Da, tudi jaz tako mislim, ampak županov oče so pa takih misli, da bogati ženini ne prihajajo vsak čas, da bi bil pravdanski, pa še imeniten po vrhu. Dragi prijatelji in znanci, saj mi ne boste zamerili, če vas povabim kar v časopisih in da ne pridem do vsakega posebej. To je pa vsled tega, ker čas je kratek, dela pa toliko, posebno še, ker so bili prazniki. Torej še enkrat vabim vso žlahto, vse tje do sedmega kolena, da pridete na to pomembno ohcet. S postrežbo boste zadovoljni, ker Naj povem še to, biti v skrbeh radi šenkenge," ker se ne bo je- bi bilo bolj umestno, če bi vojaki zasedli mejo, si tam postavili šotore (celtne) in bi tam lepo v suhem čakali na sovražnika. Kdor bi hotel prekorači- dni ali morda še več se bodo vozili v zaduhlih zaprtih jet-niških vozovih do kraja depor-tacije. Vozili se bodo samo podnevi ves čas v težkih oko- ti mejo, bi ga hitro ustrelili, da vi h in pod stalnim nadzorne bi bilo kake pomote, rajne 'stvom karabinjerjev. Trpeli bi pa lepo nazaj čez mejo zme- bodo lakoto in žejo in nihče tali. če bi bilo tako vojskova- se jih ne bo smel usmiliti. V nje, bi ne bilo treba prositi vo-lV vsakem večjem kraju se bo- jakov, ampak bi se vsak prosto-1do ustavljali in uklenjene jih voljno javil, posebno če bi bilajhodo gnali skozi mesto v tem-za vsakim šotorom tudi kanti- ne, vlažne in umazane zapore, na. Mislim, da moja misel niXier bodo brez hrane čakali, slaba. (Ali pa če bi postavili I d* se Jih tollko nabere, da lahna meji table z napisom: Sfro- ko nadaljujejo svojo žalostno go prepovedan uhod ; kazen 25 jl30^-krajcarjev.—Op. Jak.). Pa še nekaj. Nekatere ženice tukaj so bile hudo jezne, ker si me zdravil. Jaz sem pa rekel: roke proč od naših bo- sploh ni sestala, temveč da je prefekt Tiengo, ki se je že v Gorici izkazal kot grozen sovražnik Slovencev, kot predsednik komisije prepustil odločitev tržaškemu kvestorju. In tako je bilo 19 slovenskih fantov in mož obsojenih skupno na 64 let konfinacije in deportiranih na otoke. V zadnjem času smo izvedeli za imena konfinirancev: To so: Ferluga Alojzij, uradnik pri Singeru, 5 let; Vreme Rudolf, dijak, 4 leta; Sosič Zoran, kmet, 4 leta; Dubelj Da-Cetvero od njih je depor-jnii0, uradnik, 4 leta; Sosič St. |tiranih na otok Ventotene, os-JUrar, 4 leta; Sosič Alojz, zla-:tali pa na prosluli otok Pon-jtar, 4 leta; Danev Danilo, vojak, mora prej odslužiti vojaški rok; Sosič Franc, kmet, 4 iezni in naših receptov! Seve, to je bilo vse iz nevošljivosti. Ampak midva sva bila "dinarja," zato si pa greva tako na i viva. No ja, kako pa bo s Tvojim •računom. Veš, v kešu jaz zelo nerad plačujem. Vsak cent vor za pošten in dostojen po-j malo nobenih daril, saj je že-! greb. Nekaj časa poprej je nin strašno bogat in pa imeni umrl neki njegov prijatelj brez ten. Župan pa ravno tako. za, kjer je že nad štirideset drugih jugoslovanskih konfinirancev. Devetnajst naših ]eta; Valič Valter, poduradnik fantov in mož je zopet za dol- 3 jeta; Dolenc Rado, uradnik, go vrsto let obsojenih na groz-j 4 leta; vsi z Opčin pri Trstu. |no življenje v konfinacijskih ;g Proseka so konfinirani sle-, taborih, devet pa jih čaka sedeči: Rupel j Ivan, kmet, 4 le-roko. Sploh pa nikogar ne bri- na usodo v Trstu. I ta; Stoka Ladislav, mizar, 4 ga, če midva zboliva in se zdra-j Med onimi> ki SQ gli na ža_jleta; dr. Sosič Stanko, 5 let; |lostno pot, so Roman Pahor,|dr. Lado Turina, 5 let; Pahor ki gre že drugič to pot, saj se Roman, 5 let; za trgovca Greje komaj pred poldrugim le-'gorica in Benčiča Rada s Kotom vrnil iz večletne konfina- zine se ne ve, kaj se je ž nji-petkrat obrnem, predno mi ga cjje Doma pa bosta za njim ma zgodilo, kdo izpuli iz rok in še potem :v hudi bedi žalovala mlada že- —Vojaška znamenja na ce-protestiran. Prav tako je delal ina jn nežni otročiček. Drugih stah in poteh v Snežniškem predsednik Hoover. Ampak lpet let bo moral okušati trdi! gozdu. Št.. Peter na Krasu, odslužim pa rad. Trte bi Ti kruh konfiniranca.. Med n j i-1 marca 1936. — V zimskih me- vsakih sredstev in moralo se je pobirati za njegov pogreb. Pogovarjala sva se o stvari in dognal sem, da je brez denarja, toda da ima dve zavarovalni polici, ki sta bili obe narejeni v prid njegovega brata, ki pa Torej na veselo svidenje na poročni dan v Slovenskem dru štvenem domu na Recher Ave. Frances Kosten. Tone Vatovec je čisto zdrav Cleveland, O.-—Sedaj se vidi, da je naša stvar končana Jezik se je podal na svoje me sto, kot voda v svojo sti-ugo tam, kjer je bila povodenj. Za praznike sem se že lahko oškrebljal. Jakatu se pa lepo zahvalim, ker se je toliko trudil lati in imeti mir na zunaj, če bi hotela obstojati. 3. Tretjo državo bi tvorile južnanemške države skupno z Avstrijo. I Clemenceau je bil tudi za ta načrt generalnega štaba. Na žalost pa se je najprej Clemenceau vdal pritisku Anglije, ki ni hotela prepustiti popolnega zloma Nemčije, da bi Francija ne postala preveč močna. In Clemenceau je pritisnil še na ostale generale, da so morali utihniti. Armada je vojno dobila, politika jo je izgubila. . . V zameno so nam Angleži obljubili, da bodo branili naše meje proti Nemčiji, dobili smo pravico do 15-letne za-j ne živi v tej deželi. Na teh po-, sedbe Porenja, dobili pravico do Possarja in dobili končno licah ni bilo ničesar ortvenjene-še pristanek Anglije na to, da bi se vojna ne odigravala več ga radi pogrebnih stroSkov m na francoski zemlji, če bi prišlo do nje, ampak da bi nemški povedal sem mu. da bi se mo-topovi morali porušiti najprej svoje lastno ozemlje. Politi- valo spremeniti dediče na nje-ki so bili slabiči in so te obljube sprejeli mesto tega, kar bijgovo zapuščino, da se dobi de-hotel imeti maršal Foch, ki je pravilno gledal v bodočnost, j nar za njegov pogreb. Napra-Angleške obljube so prišle v versaillsko mirovno pogodbo vil sem oporoko ter vključil, kot nadomestilo za razdelitev Nemčije, ki bi bila edino sred- da se plača meni $400.00 za po-stvo, da se Francija reši bodočih nemških pohodov po svoji jgrebne stroške ter sem rekel zemlji. Toda leta so šla mimo. Francija je začela čutiti, da' zavarovalniškemu agentu, da zrecepti. Drugače je bilo vse na bo treba drugih jamstev in je tako silila na lokarnsko pogod-,.je šel k njemu s formo za spre- mestUi samo enkrat si me bil bo, češ, versaillski mir je Nemčija podpisala prisiljeno, lo-imenitev dedičev na eni izmed }hudo razžalii in sicer takrat, ko karnsko pogodbo pa bo podpisala prostovoljno in svoj pod- polic, katera bi izplačala $500. sj napisal, da ne vem kaj je pjS — spoštovala. Anglija in Italija bi pa še enkrat nagla-j Mr. Popovich je živel šest- j "cam." Joj, da bi tega ne ve-sili svojo voljo, da zaščitita Francijo v Porenju, če bi prišlo najst dni po tem sestanku i,n dei't p0čakaj, ti bom povedal do najhujšega. kmalu po njegovi smrti semjzgodbico o camu. Pri nas je No, danes je tudi lokarnske pogodbe konec. Lahko bi pr0iiaSel, da je imel večje Ste- bil en kmet bolj slabo podko-mi diktirali mir v Berlinu, lahko razdelili Nemčijo v tri dr- vilo računov, ki so bili v zve- van> se reče, bil je bolj na sla-žave in bi imeli mir za dolga desetletja. Mesto tega pa smo, zi z njegovo boleznijo. Ko sem bih nogah. Imel je par njiv pristali na nekaj paragrafov v versaillski mirovni pogodbi |gc 0 tem pogovorji z izvrševal-in na lokarnski papir. Nemčija je ratificirala oboje in kot ceni> Nick julylia.-jem ter ure-uspeh krvave svetovne vojne, ki nam je vzela poldrugi mi-jdi] potem za cenejši pogreb, lijon mladih mož in razdejala eno petino naše zemlje, ! kakoi- pa je določil pokojni, da mamo sedaj nič drugega kot smo imeli pred svetovno vojno: jge tako ]ahko plačaj0 drugi ra_ svojo mejo proti Nemčiji, štrlečo od hitlcrjevskih bajonetov;.^. Za ta pogreb 8em raču i el kravlco in topov . . .' • , , jnal in tudi dobil plačano v ce-| gel zraven. . . | loti $198.50, tir $3.03 prodaj-K temu nam je pripomniti samo to: Resnica jc, da sc,nega davka nahaja danes Francija v kočljivem položaju, katerega pa nt j zakrivila samo Hitlerjeva arogantriost, ki ni majhna, pač; pa krivičen mir, ki je bil sklenjen po zaključku vojne, in " katerega so Nemci lc prisiljeni — hočeš, nočeš! — podpi-[ sali. Mar so Francozje res mislili, da bo tak mir držal v ne- spomladi obrezal in boš videl, koliko več vina boš imel. Po- tem boš imel vino po 4 in 5 let staro, kot ga imam jaz. še celo železne sode Ti lahko napra- mi je zdravnik dr. Stanko So-secih ni bilo v Snežniških goz- in eno kravo, pa še tisto bolj kumerno. Prišel je čas za oranje. Kje naj dobi uprežno živino za plug? Ni bilo drugače, kot da se je udal usodi, zapre-in še še sam upre-Ker je bil pa kmet močnejši kot kravica, so morali moža ocamat, da je bila va-Sodišče je bilo mnenja, da I ga v ravnovesju. No, vidiš, da moj nasvet in izvršitev oporoke vem, kaj je cam. je bilo odvetniško delo in ker j Kai se pa tiče kopanja na I nimam licence za odvetnika, I vrtu, sem pa jaz letos brez skr- sau. m«! au 1 U"'VU'J'V '>'J "T Tu-oinnno"nOToHn sem bil kriv obtožb, ki so bile. bi. Jaz imam tak patent, da doeled meg enih bodočih dni? To stanje skrajnega nezado- 1 • n J.... ^rannh cn nnv/rn?ilr» k ri v i r. n p i napravi.) ene zoper mene. Da! kopljem vrt samo vsake dve le- delo ni bilo spoznano koč [ti, pa je zemlja vedno enako To, je čudno, kaj ne? stavljeni nečloveškemu trpljenju! Mar Italija misli, da bojf" oairih, se lanko razvidi 1 Seveda je, toda kdor zna, ni ta mir držal in da je sedanje stanje stvari že zaključeno dej-j^ta, ^ je bila izvršitev kaz-|nič čudne* stvo? Tudi ona se moti, kakor se je motila Francija. N' ................... cev odrešil, pa se nisi. Pa nič zatov se boš pa drugič, saj zdaj ves, kaj se šika. Pozdravljam vse čitatelje in Tebe, Jaka. Anton Vatovec. -o- ZAHVALA Cleveland, O. — Predzadnji teden, v sredo in petek, je Mr. A. Grdina kazal slike pri fari Marije Vncbovzete v Collin-woodu. Kar najtopleje se mujrimi I usoda nenadoma iztrgala iz Prva dva sta obsojena na pet, zacl-! nji na štiri let. Ostali pa so I mladi kmečki fantje z Opčin j in Proseka. Tako težke so sedanje prilike v Trstu in Julij-!ski Krajini, da ne moremo niti dognati njihovih imen. Oblasti pa previdno molčijo o vseh teh krivičnih obsodbah in kaznih. Aretirali so jih kmalu po božiču. Spravili so jih v zvezo z božičnimi paketi, s kate-so bili od neznane roke Če verjamete alr pa ne V Mt. Clements je nekdo po nesreči ustrelil proti nekemu dečku. Dečko pa ima tikvo, ki ji ni para na svetu, čujte in strmite: krogla se je odbila od dečkove glave in še bolj čujte in strmite — sfrčala je narav-j nost nazaj v puškino cev. Jim, zdaj pa še ti eno po- zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost. Slike so bile zelo zanimive. Po odmoru nam je kazal pa Pasijon ali Kristusovo trpljenje. Saj sem že videla Pasijon, pa tako popolnega še ne. Bil je res pravi užitek gledati slike. In kaj naj rečem šele o petkovem večeru. Zdelo se mi je, kot bi obdarovani revni otroci v tržaški okolici in 11a bližnjem Krasu. Paketi so vsebovali le malenkosti, ki se jih veseli otroško srce: kak kos perila ali obleke ali čeveljčki, nekaj sladkarij in mladinska knjiga s pravljicami. Baje jc bilo priloženo tudi povsem otroško pismo, ki poziva k pridnosti in UOglCU HlCglCIllIl uuuutin um. IV oi-A.ijv ---------- volistva in trpljenja na vseh straneh, so povzročile krivične J 11 1 b; \r. r^-lt-.-.mla mrl nnl mi moje uelo ni bilo spoznano R01,|ti, pa m rovne pogodbe, med njimi ona, ki je oatigala nad pol mi- j' 1 > - L l a. * . ,„.,;i„ ,, ^r^lr, It'i 1 iii trior cn ivnn- 1 nečastno ali nepravilno v dru- rahla, ona naših bratov ter lh vrgla v zrelo Italiji, kjci so izpo-, • _ . '..u...,: trnlipnii.i Mar Italiin misli da bo »»h »^"h, se lahko razvidi iz Sevedi in trajen mir na podlagi demokracije, svobode in sambodlo- J obravnave. ■ i i—*---- —..»liirM Preiskava zapiskov čevanja narodov, mir, kakršnega je zahteval nas veliki . predsednik Wilson. Mesto tega pa zdaj izvemo, kakšen mir j slučaju bo potrdila, da je ta iz impli v načrtih francoski generali. Da se razdeli Ncmči- java resnična. In radi interest £a. Ampak tega mo- N'e j ni, razen globe $50.00, odpu-ljega patenta ne dajem v jav- ščena od sodnika ob koncu nost, za plačilo pa vsakega na- hiiihaimimpai učim Saj je tudi mene precej |Z PRIMORSKEGA v tem ! kostala ta iznajdba. Tebe, Ja- [ ka, bi pa navadil bolj poceni, bila doma, tako znani obrazi ljubezni do materinega jezika, so se videli na sliki. Pa vse to za borih 15 centov vstopnine. Razen male odškodnine Mr. A. Grdini, je šlo vse za cerkev. Najlepša hvala faranom, ki so v tako obilnem številu poseti-li kazanje slik. Upam, da je vej,! A "Kaj bom volil demokrate," se je jezil ongav France, "ko pa imajo vedno prazne blagajne." "Kako pa naj bo drugače, ko pa pridejo vedno v urade za republikanci," se odreže Jim, ki jc dober demokrat. A Kad bi vedel, kaj je z onima dvema medvedoma, ki so ju vjeli farmerji v Chardon, O? Pa še kako prefrigano so ju vjeli. V sirup, ki teče iz javorov, so nalili alkohola in trapa- Policija jc radi tega alarmirala ves svoj aparat. Avtomobili in kamijoni z agenti, karabinjerji in miličniki so švigali na sam božični dan in pozneje po vsem Krasu sem in I sta kožuharja sta se ga nalez- tja. Ustavljali so vse ljudi na 1 šel vsak zadovoljen domov, |cesti, brskali so po vseh hišah najbolj pa seveda tisti, ki so izkoristili gnečo pri vratih. Prosim vas, saj smo vendar odra-ščeni ljudje in ne otroci. In kaj ne nosi vsak svojega Boga v srcu ? —J. K. -o—-- so imeli v načrtih francoski genera jo, to se pravi veliki, kulturen in samozavesten nemški narod ,v tri države ter da se razkosa veliko politično in ekonomsko celoto! Če to ni famozno, res ne vemo, kaj jc! Kakor da so narodi trope ovnov in ovac, ki sc jih prodaja iz rok v roke ter jih namešča po novih hlevih! Diplomatjc stare šole so se bridko motili in svet danes trpi na posledicah teh njihovih zmot. Danes je jasno bolj kakor kadarkoli prej, da bo treba najti drugačen izhod iz nevzdržnega položaja, da bo treba skleniti mir, ki bo temeljil na medsebojnem zaupanju, na principih svobode in demokracije ter samood-ločevanja' narodov. Dokler pa ne bo sklenjen tak mir, nc bo na svetu nobenega resničnega miru! -o- esa poštenja, je javnost opravičena, da izve ta fakta. Če imajo čitatelji kak dvom glede pogrebnih stroškov imenovanega pokojnega, lahko vprašajo pri izvrševalcu Nick Julylia, ki stanuje na 394 E. 162nd St., ki bo radovolje potrdil mojo izjavo. August F. Svete k. pogrebnik. in povsod stikali za tajinstve-nimi božičnimi paketi in za storilci tega "zločina." Aretirali so veliko število mladeni-čev. Sum oblasti se je končno osredotočil na 28 fantov in mož, ki so jih najprej zaprte v Trstu, kjer jih praševala kvestura. a, da sta vsakemu farmerju prijazno segla v roko, ko so ju prišli devat v prisilne jopiče. Se reče, saj ideja ni slaba in naj si jo fantje zapomnijo, kadar bodo šli na medvede v Pa. Samo ne verjamem, da bi bili naši fantje toliko velikodušni, imeli da bi medvedom odstopili do-ie iz- bro pijačo. j Hej, Mr. Panchur, tam v V četrtek 16 začne pouk o ameriškem državljanstvu v .dvorani javne'knjižnice na 55. cesti in St.. Clair Ave. Sprejemajo se novi učenci in učenke. To je zadnji razred v letošnjem terminu. Po- Državljanska šola aprila se zopet uk bo trajal do 1. junija, in se vrši vsak četrtek ob 7. uri zvečer, in po potrebi tudi večkrat na teden. Vsa podrobna pojasnila dobite naravnost od učite-1 lji. v šoli. Jaz sem izvrševalec zapuščine Aleksandra Popovicha ter s i tem potom potrjujem, da so zna-! šili i pogrebni stroški za pokojnim $198.50 ter prodajni davek. ! če je kak dvom v tem oziru, se vsak čitafelj lahko zglasi pri meni za nadaljne informacije. Nick Julylia. executor. ker si mi tudi Ti napravil veliko uslugo v moji zadnji bolezni. Pričakoval sem eelci računa, pa je še lepše, če ga ni in bolj politično. Se reče, saj si s tem imel lepo priliko, da si se malo oddahnil in povedai vse svoje življenje. Torej si tudi meni lahko malo hvaležen, da Te ljudje sedaj poznajo. Končno bi pa jaz rad vedel, zakaj sva bila pri vojakih? Saj nama ni nič koristilo, če sva bila šarfšica. Morda je Tebi, ker greš včasih na lov, meni pa nič, razen če se šteje tisto pri bari, da nesem kozarček naravnost. Če bi bila midva doma v vojskinem času, bi bilo vse drugače. Po mojem mnenju je velika neumnost loviti sovražnika okoli. Kaj ne —Mučenje naših fantov v tržaških zaporih. 64 let kon-|stropje kvesture, kjer jc po-finacije. — Odhod konfiniran-[litični oddelek. Tam so jih Pri tem so zlasti fante i/. Ghardonu, pa kaj je s tistima okolice izmučili do omedlevi- j medvedoma? Sem mislil, da ce. Vlekli so jih v III. nad-j boste kaj poročali, pa ni nič glasu cev. — Trst, 9. marca 1936.— V torek 27. februarja t. 1. so imeli pasanti pred tržaškimi zapori in še bolj potniki na gl. kolodvoru priliko prisostvovati prežalostni povorki, kakršno sicer poznamo samo iz povesti carske Rusije. Osemnajst slovenskih mladeničev in mož so vklenjenih v težke verige peljali na daljne otoke Južne Italije v konfinacijo. Po trije in trije so bili zvezani med seboj, le eden, zdravnik pretepali in z najhujšimi grožnjami izsiljevali iz njih priznanje. Dejali so jim celo, naj se vržejo skozi okno na cesto, kakor je tu pred dvema letoma storil Marijan Cotar. Grozno izdelane so jih nato prepeljali v Koper, kajti izročiti so jih hoteli posebnemu fašističnemu tribunalu, to pa samo zaradi tega, ker so jih osumili, da so za božič obdarovali uboge revne slovenske otroke. Nato so aretirance tnali zopet v Trst, da bi o (od vas). A Amerikanka, Miss Williams, jc oni dan iz dna srca vzkliknila: Gorje moškim, če gredo ženske na štrajk! Aha . . . tisto pa že tisto! A V Kozji rebri je gorelo. Na pomoč je prišla požarna hramba iz Sračjc vasi. Gasilec, Tone Ogorek pa ni mogel najti čelade, zato je zamudil konjski ekspres in je moral peš v Kozjo reber. Hitel je, kar se jc dalo. Ko pride blizu ognja in vi- dr. Stanko Sosič se jc smel prosto kretati, ker mu zdrav-[njih odločala konfinacijska j di, da še dobro gori, si je ves stveno stanje ni dopuščalo, dajkomisija. Toda niso bili po-1 srečen obrisal znojno čelo in re- bi nosil težke okove. Grozna jc pot, katero so morali našlo uiti ti nesrečneži. Teden zvani, da bi se ustno pred njo zagovarjali. Da, govori se celo,. da se komisija kot taka kel sam pri sebi: "No, hvala Bogu. da še gori!" AMERlsKA DOMOVINA, APRIL 13TII, 1036 KRIŽEM PO JUTROVEM Po lenikw krriraika K. Mitja Zaenkrat sva bila torej še varna. Spustila sva se v dolino in prišla na mesto, kjer so naju ujeli. Lindsay je hotel kreniti na desno proti Mi j i. Zadrževal sem ga. "Ali bi ne jezdila rajši na levo doli, sir?" sem dejal. "Tam so naše napadli. Ogledati si morava bojišče. "Ni treba! Našla bova naše ljudi v Miji ali pa v Gumriju." "Gumri leži na levo. Pojdi-va!" "V novo nevarnost se podajate, sir!" me je svaril. Molče sem krenil na levo. Jezdil je za menoj, pa slabe volje je bil. Našla sva korenino ki se je na »jej moj vranec spotaknil, in kakih 80 korakov niže ubitega konja. Nestorijanci so mu pobrali vajeti in sedlo, še niže spodaj je bila poteptana trava in grmičje in kamenje s krvjo oškropljeno. Na tistem mestu so se najbrž Kurdi spopadli z Nestorijanci. Sledovi so peljali navzdol, Kurdi so bežali in Nestorijanci so jih zasledovali. Anglež se je razvnel. Ni več mislil na svoje prejšnje svarilo, pognal je konja. "Pojdite, sir! Videti morava, k; ko se je boj končal!" "Bediva previdna!" sem svaril. "Dolina je široka in svet je odprt. Če se sovražnik prav sedaj le vrača, naju bo opazil in izgubljena sva!" "Me nič ne briga,! Pomagati morava našim!" "Ne potrebujejo naju več!" "Pa ste pravkar dejali, da se ne podajajva v novo nevarnost!" Ni se zmenil za nič. Jezditi sem moral za njim po odprti dolini. Da je bilo po mojem, bi bil rajši previdno ostal med drevjem. Niže spodaj je dolina krenila v ovinek. Hribovje je segalo trdo do potoka in nama zapiralo pogled. Blizu tam je ležalo mrtvo truplo. Kurd je bil, na kodru sem ga spoznal. Zavila sva krog ogla. Pa nisva še prišla za sto ko-1'akov daleč, ko je zašumelc nied drevjem in v hipu naju je obkolila številna četa oboroženih ljudi. Dva sta prijela vran-ca za vajeti in še preden- sem utegnil seči po orožju, so me zgrabili za roke in noge. Tudi Angležu se ni godilo nič bolje. V taki gneči je bil, da se niti geniti ni mogel. Vpili so v njega, pa jih seve ni razumel in •ic kazal na mene. "Kdo sta?" so me vprašali. "P r i j a t e 1 ja Nestorijancev. Kaj pa hočete od naju?" "Nismo Nestorjanci! Tako nas imenujejo naši sovražniki hi tlačitelji. Kaldcjci smo. Vidva pa sta Kurda!" "Nisva ne Kurda ne Turka ne Arabca. Le oblečena sva po noši vaše dežele. Tujca sva." "Odkod?" "Jaz sem Nemec, tale pa je Anglež." "Nemcev ne poznamo, Angleži pa so hudobni ljudje. Peljali vaju bomo k rneleku in on odločil, kaj bo z vama." "Kje je melek?" "Niže spodaj. Predstraža pravkar ušla. šli smo po dolini navzdol. Dojan je stopal trdo poleg mene in me pozorno gledal. Nikogar ni napadel, ker sem tudi jaz miren ostal. Od desne je prihajal potočič in se stekal v potok, ob katerem smo jezdili. Ozka dolinica se je odprla v hribovje. Ob izlivu potočiča se je širila v kotlino. Tam je taborilo blizu šest sto ljudi v gručah, njihovi konji so se pasli v bližini. Radovedno so njis gledali, rekel pa nobeden ni nič. Peljali so naju k največji gruči. Sredi nje je sedel močen, plečat človek. Pokimal je nijinim spremljevalcem. "Ste ju pripeljali?" je dejal. "Vrnite se na svoja mesta!" Torej je že vedel, da prideva—! Naravnost med sovražnika sva jezdila! In od daleč so naju že videli prihajati! Nisva se posebno imenitno odrezala na najinem tako srečno započetem begu! Melek je bil svojemu bratu precej podoben, pa oči mi niso obstale na njem, obvisele so na gruči blizu njega. Tam je sedel gumrijski bej z Amed el-Gandurjem in Hale-fom in nekaterimi Kurdi. Orožja niso imeli, straže so stale krog njih, zvezani pa niso bili. Ko so naju Nestorijanci prignali, se niso genili. Le njihovo pogledi so pripovedovali o razočaranju. Upali so, da jih bova midva rešila, prav kakor sva se midva zanašala na nje—. Le Mohammet Emina ni bilo nikjer. Ali jim je ušel? Če se mu je posrečilo, smo kljub vsemu smeli upati na skorajšnjo rešitev. Melek nama je mignil, naj razjahava. "Stopita bliže!" je zapove-dal. Stopil sem sredi med ljudi in ravnodušno sedel poleg meleka. kot da bi se to samo po sebi razumelo. In Anglež me je točno posnemal. Nekoliko začuden naju je melek sicer gledal, rekel pa ni nič na to najino drzno obnašanje. "Sta se branila, ko so vaju prijeli?" je vprašal. "Ne," sem kratko odgovoril. "Zakaj ne, saj imata vendar orožje KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV "Zgrabili so naju tako nepričakovano, da nisva utegnila prijeti za orožje. Pa če bi tudi bila utegnila, bi se ne bila branila." "Zakaj ne?" "Čemu naj moriva ljudi, ki sva njihova prijatelja in ki so kristjani. Tudi midva sva kristjana." Pozorno me je pogledal. "Kristjana sta? Iz katerega mesta?" "Daleč odtod sva doma, v Frankistanu, kjer še nobeden Kurd ni bil." "Franka sta torej? Morebiti sta iz Inglistana?" "Moj tovariš tule je iz Inglistana. Jaz pa sem Nemec." "Nisem še nikdar videl nobenega Nemca. Ali žive Nemci z APRIL 18.—Roomy Knights, ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. 18.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18.—Mladinski zbor škr-jančki priredi igro v S. D. Domu na Recher Ave. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 19.—Godba Bled koncert v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 19.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli ob 7:30. 19.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 J. S. K. J., praznuje 25-letnico svojega obstanka v Slov. Domu na Holmes Ave. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma. 22.—Little Theatre, predstava v avditoriju S. N. Doma. 24.—Interlodge League, ribja večerja v prizidku S. N. D. le 25.—Pevsko društvo Javor-nik iz Barber ton a priredi koncert in ples v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Bar-bertonu. 25.— Društvo Napredek št. 132 J. S. K. Jednote priredi plesno veselico v Slov, društvenem domu na Recher Ave. 25.—Dr. Brooklyn, št. 135 S. N. P. J., priredi plesno veselico v spodnji,4yor?yii. V Sach-senheim dvorani na 7001 Den-nison Ave. 25.—Društvo Ilirska vila, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 25,—Podružnica št. 50 SŽZ priredi ples v Knausovi dvorani. 25.—International Auto Workers, White Motor, ples v avditoriju S. N. Doma. 26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 26.—Velika prireditev fare sv. Vida, ko se bo oddal nov Terraplane avtomobil v dvorani pod novo cerkvijo sv. Vida. 26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. ko me snio, videli smo vaju ti." 'Sama poj deva z vami. 8tite naju!" "Razjahajta!" "Dovoli, da ostanem na Hju! padel sem in noga boli.'> "Torej lahko jezdiš, pa pe-Ijali bomo vajina konja za va-JGti. če bi poskušala uiti ali se branila iti z nami, vaju ustrelimo!" je bilo zelo jasno in odpovedano! Vse drugač-kova so bili ti ljudje ko takoj To Jpcno tyiho •vi tovariši, ki sva jim prihaja-1 Angleži v eni deželi?" | "Ne. Morje leži med njimi." Izpu-j "To si pač od drugih čul! | Kajti ti nisi Nemec!" "Zakaj bi ne bil?" "Musliman si!" "Kako to?" "Koran nosiš na vratu, kakor ga imajo hadžiji!" "Zato še ni treba da sem musliman! Kupil sem si koran, da vidim, kaka je muslimanska včra." "To ni prav! Kristjan ne sme poznati druge vere ko svoje! Pa če sta tudi Franka, po kaj sta prišla v našo deželo?" MAJ 2.— N < ct MM Kejeni prešičt, naravnost' drti'lr, Privatne šole odpravljene v Nemčiji Berlin, 11. aprila. — Nemški j naučili minister Rust je izdal dekret, glasom katerega bodo od- j vseh velikosti, šivi ali »»»a«™!. p« gledani od vlade. Meso v kosili, sunke, plečeta, loins, izvrsten Speh. Krijemo vsak pondeljck in četrtek, d