Velja v Ljubljani po pošti: celo leto p«! lela . iclrt leU za mesec Za inozemstvo: celo leto K 480 pol lela............240 čelrt lela za mesec E K 300- — 1 ¥ H I . §1 A ■ lasi M Bi f 1 celoletno polletno . četrtletno. Za Ameriko: . 8 dolar. 4 dolarje . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljtjt naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo pfl porabljenem prostora in sicer ! mm visok ter 55 mm širok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popast Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1 Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem tri — štev. 8. Telelon štev. 44. haja vsak dan zjutraj. samezna' številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. === Konstituanta. Atentat na regenta. Verifikacijski in imunitetni odbor. Beograd. 30. jun. Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 12. Seji so prisostvovali tudi komunisti. Početkom seje je imel dr. Ribar govor, v katerem je ožigosal poizkušeni atentat na regenta prestolonaslednika Aleksandri ter je izjavil, da je že včeraj čestital regentu, da atentat ni imel uspeha. Nato je poslanec Divac (socialni demokrat) izjavil v imenu svojega kluba, da je ta atentat posledica kapitalističnega sistema. Socialni demokrati so se vedno borili proti terorju, ker so mnenja, da more samo z organizirano akcijo priti proletariat do svojega cilja. Opozarja vlado, naj se ne bori proti takim p<5-iavani s preganjanjem delavskega razreda, ker se teror ne more pobijati s terorjem. Zatem je govoril poslanec Kaslcnovič (komunist). Ko sc je prijavil k besedi, so se čuli medklici: »Atentatorji, kje imate bombe?!« V imenu kojnunistov ie izjavil glede ustave, da ne rešujg vprašanja proletarijata, ki ostaja tudi nadalje brez pravic. Komunisti si hočejo osvojiti oblast in se bodo zaradi tega borili tudi nadalje. Nato je predsednik konstituante zaprisegel komuniste na ustavo. Zatem je govoril poslanec Milojlcovič (komu- Stojan Protic se vrne v konstituanto. Beograd. 30. junija. (Izv.) V krogih ki so Stojanu Protiču blizu, se govori, da bo Protič prišel v kon-stituanto ter položil prisego. V slučaju. da Paščč ne bi mogel doseči potrebne večine, ker so muslimani Tone Kristan v žarii vladne milosti. nisi), ki je izjavil, da se komunisti ne bore proti osebam, temveč proti sistemu. Atentat je posledica reakcionarnega sistema. Po njegovem govoru so protestirali dr. Trumbič, predsednik zemljoradnikov Lazič in poslanec Moskovljevič proti pisanju beograjske »Tribune«, ki je poročala. da so včeraj sedeli na svojih prostorih. ko je regent prišel v dvorano zboritfpe. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da bo poslal listu uradni popravek. Ob 13. se ie seja prekinila in se ie nadaljevala ob 16. z dnevnim redom: Poročila verifikacijskega >n imunitetnega odseka. Beograd. 30. junija. (Izv.) Na popoldanski seji konstituante se je razpravljalo o poročilu verifikacijskega odbora in o poročilo imunitetnega odbora. Nekateri poslanci so bili izročeni sodišču. V zadevi poslanca Brandnerja se zahteva akte- od okrajnega sodišča v Ljubljani, ker iz dosedanjih aktov krivda ni razvidna. Prihodnja seja se vrši jutri dopojdne. Zagreb. 30. jun. »Riječ« poroča iz Beograda, da so klubi večine pozvani. naj ostanejo v Beogradu radi važnih političnih dogodkov, ki morejo nastopiti. odšli iz konstituante, se v parlamentarnih klubih govori, da bo Protič skušal ustvariti aarlamentarno za-jednico. eventuelno tudi brez derno-k tatov. Beograd. 30. junija. (Izv.) Poslanec Anton Kristan je odložil svoj poslaniški mandat, ker je bil imenovan za upravitelja na veleposestvo v Belje. Ker bi pri glasovanju o Vstavi moral glasovati proti, kar bi se pa ne strinjalo z njegovim sedanjim službenim mestom, je mandat šc pravočasno odložil. Na njegovo mesto pride sedaj njegov namestnik T okan. Poslanci pri regentu Aleksandru. Beograd, 30. junija. (Izv.) Regent Aleksander je povabil danes zvečer na večerjo v oficirski dom vse one poslance, ki so se udeležili njegove prisege. Regent je stopil v dvorano ob 10. uri zvečer in je bil od prisotnih poslancev pozdravljen z glasnimi in burnimi »živijo« klici. Nato je dvorska gardna godba za-svirala Jenkovo overturo »Kosovo« in finale »Zrinjski« in Parmov inter-ikczzo »Ksenija«. Zatem se je pričela večerja. Nato je regent obhodil mize poslancev in si dal predstaviti poslance. Ko se je približal poslancu Brandnerju. ie takoj priskočil mini- ster Puceli ter opozoril regenta, da je„posIanec Brandner edini rojeni Korošec v našem parlamentu. Poslanec Brandner je regenta pozdravil v imenu neosvobojenih koroških Slovencev in mu sporočil njih goreče hrepenenje po naročju matere Jugoslavije. Regent je vprašal poslanca Brandnerja, iz katerega kraja Koroške je doma ter pokazal veliko zanimanje za usodo koroških Slovencev. Tudi s poslancem Deržičem se je regent razgovarjal in se zanimal za narodno - socijalistično gibanje v Sloveniji. _ Razkritja iz preiskave proti atenta torju Stejiču. . pograd. 30. ipnija. (Izv.) Danes se je pričela v Beogradu preiskava proti atentatorju Stojiču. Ugotovilo se je, da je Stojič služil v avstrijski armadi ter se boril na ruski fronti, ko se je v Rusiji formirala dobro-voijska legija, je Stojič prestopil v isto ter se boril iCO{ dobrovoljec v I 'obrndži. Bo razpadu Rusije je izstopil iz dobrovoljske legije ter 'vstopil v boljševiško armado. Leta 1(ri9 je prišel iz Rusije ter je v naj-braišem času postal, ena najuglednejših oseb v komunističnem taboru. Bred nekaj časa se je nastanil v Novem Sadu, kjer je prodajal tobak in razpečaval razne komunistične liste in brošure po vlakih med Beogradom ip Novim Sadom. Tudi je po vaseh agitiral za komunistično stranko. Nato je prišel v Beograd, kjer se je nastanil v Delavskem domu. Tam je imel sestanke s komunističnimi poslanci Filipovičem. Vlado Čopičem in Nikolo Kovačevičem. Ko je vlada izdala »Obzna-no« in zaprla Delavski dom. se jč to komunistično gnezdo vselilo v samo konstituanto in sicer v klubovske prostore komunističnih poslancev. Atentator je pridno posečal seje konstituante. ker se mu je posrečilo potom protekcije komunističnih poslancev. preskrbeti si vstopnico. SPORAZUM MED ITALIJO IN VATIKANOM. Pariz, 29. jun. »Chicago Tribune« poroča o pogajapjih med italijansko vlado in Vatikanom in meni. da bodo ta pogajanja končana v jeseni, ko bodo prepeljali v Lateran truplo Leona XII. in ko bo papež Benedikt XV. zapustil Vatikan in spremil svojega prednika čez rimske ulice BRZOJAVNE ČESTITKE REGENTU ALEKSANDRU. Povodom ponesrečenega atentata na regenta Aleksandra so se včeraj odposlale sledeče brzojavne čestitke. Kabinetni pisarni Njega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra, Beograd. Z globokim ogorčenjem in gnjevem sta sprejela narod in vlada vest o zločinskem napadu na življenje našega prestolonaslednika, čast mi je, zaprositi imenom naroda in celokupne deželne vjade, da se izvoli na Najvišjem mestu predložiti naše naj-skrenejše čestitke k srečno prestani nevarnosti, v katero je zločinska roka spravila življenje našega ljubljenega prestolonaslednika. Izvolite obenem tolmačiti tudi neomejeno udanost ter zvestobo tukajšnjega naroda Ni. Visočanstvu. slavni naši narodni dinastiji in edinstveni državi. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič. .& ■/ V" * • '• h Zgražajoč se nad zločinskim napadom na Visočanstvo našega regenta junaka Aleksandra prosim, da mu sporočite izraz moje udanosti in veselic, da ga je srečna usoda obvarovala. , , Anton Pesek. novoizvoljeni župan ljubljanski. 1 * Prosimd, da sporočite njegovemu Yifia#hfistvu junaškemu našemu regentu Aleksandru našo udanost in iskreno veselje, da ga je usoda obvarovala nesreče. Načelstvo Narodno - sociialistične stranke v Ljubljani. NOVO STAREŠINSTVO JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA. Osjek. 30. jun. (Izv.) Danes se je vršil občni zbor saveza. Za starosta je bil izvoljen dr. Ravnihar, za I. podstarosta E. Gangl, za II. Lazar Car. za III. pa Paunkovič (Beograd). BEGOUEN V MARIBORU. Maribor, 30. junija. Včeraj je dospel v Maribor groi Begouen s Svojim sinom. V njegovem spremstvu se nahaja dvorni svetnik poverjenik dr. Skabeme. Na kolodvoru so sprejeli odlične goste vseučilišč profesor dr. Žolger, okraju! glavar dr. Lajn-šlč, policijski svetnik dr. Senekovič in vladni komisar mesta Poljanec. Danes dopoldne so si ogledali gostje mariborski muzej, popoldne pa se odpeljejo v Rogaško Slatino. Za jutri je nameravan ogled ptujskega »o hrastovlškega gradu, na kar sc odpeljejo v Ljutomer in Ormož, potem pa sc grof Be-gouen namerava povrniti zopet v svojo domovino. IZJAVA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA INOZEMSKIM ČASNIKARJEM. Dunaj, 30. jun. Danes je vodja zveznega zunanjega ministrstva v zunanjem ministrstvu sprejel zastopnike inozemskega časopisja. Zvezni kancelar dr. Schobcr je pozdravil tujezemske časnikarje. V daljšam govoru je poudarjal med drugim, da sc more v novi Avstriji iz tujega kapitala na varnih tleh etablirati plodonosno gospodarstvo. Glede zunanje politike je rekel: »z vsemi državami, predvsem pa z našimi sesedi, hočemo živeti v dobrem miru. Avstrija bo izpolnila obveznosti, ki so ji bile naložene po mirovnih pogodbah, zahtevala bo pa tudi, da drugi napram njej izpolnijo svoje obveznosti. Največ smo trpeli vsled tega, ker naše plačevanje ni bilo sistemizirano. Lahk0 nam verjamete, če rečemo, da siino hrepenimo po tem, da bi se še enkrat odstranile zapreke te usodne gospodarske 'n prometne omejitve, ki tako razdvajajo duhove«. Končno je prosil zastopnike časopisja, naj zaprosijo svoje vlade, tla bi pomagalo avstrijskemu narodu, da bi mogel vstopiti kot član v zvezo narodov in tako pričati svetu, da je zmožen živeti in da ima dovolj poguma in moči za življenje. RACZKIEWICZ POLJSKI MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE. Varšava, 3fi, jun. Namesto Skulskega je bil imenovan za notranjega ministra bivši novgorodski palatin Vladislav Raczkiewicz. Ustava in narodno edinstvo. Ustava ie sprejeta. A ko bi bHa ta ustava dobra in bi dajala delavnemu našemu ljudstvu res garancije, da bo vsak državljan, reven ali bogat, enakopraven pred zakonom; ako bi dala garancije ali vsaj verjetnost za razvoj našega gospodarskega, kulturnega ter s tem tudi sociaiuega razvoja — potem M mi blagoslavljali dan, na katerem je bila sprejeta. Toda žallbog se sprejetja nismo mogli in ne moremo veseliti. Ker krije naša današnja ustava v sebi napake, kj morajo In bodo neizogibno privedle do novih, »finejših sporov med posameznimi smermi politične orientacije našega naroda in ki bodo, dokler sc ne popravijo, stalno ogrožale in ovirale razvoj k uresničenju našega najvišjega ideala — narodnega edkistva. Naj danes povdarimo Samo eno — naše državno Ime. To nesrečno naše ime tvori samo na sebi skoro nepremagljivo zapreko vsakemu stremljenju po narodnem edinstvu. Mnogo, mnogo težje premagljivo oviro, kot jo predstavljajo vsi radlčevsko-klerikalni separatisti s komunističnimi ekstremisti vred. In vendar so to oviro postavil] na pot k narodnemu ujedinjenfu ljudje, ki se zovejo »državotvorne« centraliste in ki so svojim volllcem slovesno obljubljali »Jugoslavijo«. Vsakomur mora biti jasno, da o narodnem ediustvu ne more biti toliko časa govora, dokler ni potom razvoja ustvarjeno duševno edinstvo v narodnostnem čustvovanju našega naroda. In kako naj Se to duševno edinstvo ustvarja, ako bije ob vsaki priliki na ušesa Ironija narodnega edinstva »SHS«, kratjestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gremo mirno preko malih neprijetnosti, k; zadene nanje naš človek vsled nesrečnega našega državnega Imena v Inozemstvu, med katere spada na primer vprašanje po narodnosti. Če reče, da je Slovenec, bo pristaš narodnega ujedinlenia čutil, da vrši v tujini propagando za separatizem; Srb, Hrvat in Slovenec v eni osebi ne more biti; Jugoslavija pa ne obstoja. Pa kot rečeno, to bi ne bilo take važnosti. Neprijetnosti, ki bi jih vsak pri- staš narodnega edinstva lahko prenesel. Toda gre za več! Gre zato, da se pridobi za narodno edinstvo nezavedne mase, šc neizobražene, konservativne In plemensko heterogene ogromne vrste našega naroda. Ustvariti bi morali skupno na- rodno in državno zavest, ki 61 spajala Macedonca in Slovenca, DalnuM tlnca in Bunjevca v eni močni ljubezni d<* skupnega naroda, do skupne države. Jugo« slovani bi bili vsi fai v vseh bi vzrastU močna, nepremagljiva ljubezen do skupnd domovine, k| bi jo vsak državljan videl izraženo v enem samem svetem imemt »Jugoslavija« — Jugoslovan. Kako pa naj se pridobi za duševno ji*« rodno edinstvo sedaj na primer Macedotf« ca, k| smrtno sovraži Srbe? Hrvat tudi na more biti in Slovenec ravno tako ne. Is Isto velja za Bunjevce, k| tvorijo večlnd prebivalstva v Vojvodini In isto velja zd skoro vse izvensrbske imenske dele na« šega naroda. Vsem je že z imenom zba prta pot do one velike državne In narodnd misli in zavesti, ki M spajala preblvalstvd vseh pokrajin v en sam jeklen blok, ki bi kot nekdaj narodno - enotna Srbija oubild vse napade, pa naj bi prišli odkoder^o^ Pašiča danes slavijo kot modrega dr« žavnlka in spretnega politika. Ne opore« kamo mu teh lastnosti, dokler je vodil d« žavne posle Male Srbije, toda žallbog intf jih moramo odrekati, v kolikor se tiče vod« stva »Jugoslavije«. N| videl zgodo vlad Nemčije, kjer se Prus, Bavarec In Hanč-; veranec sicer sovražijo med seboj do smr« ti, a so pri tem vs| ponosni na to, da sol Nemci. NI videl sovraštva med Škotom id Angležem In njunega skupnega ponosa naf državo Britanijo. Ni videl nasprotstvar med severnimi in južnimi Italijani, Sirili« janci, Piemoutezl in njihovo skupne ljn« bežni do države Italije. In moder državnik, ki vstvarja državno ime, bi bil moral t<* videti In videti bi morali to vsi, ki nosijo odgovornost pred ljudstvom. Toda žal partija gre našim državnikom pred narod« nlm edinstvom. Ne branimo se morda. Mi obtožujem^ Obtožujemo »državotvorne« centraliste, d* so postavili z ustavo vir sporov in gorja za našo državo, obtožujemo najglasnejšo! kričače o državnem jedlnstvu, da so iz« dajald narodnega edinstva, ker so z usta« vo uzakonili separatizem SHS. Ml smo se borili za narodno edlnstvd, mi se bomo z nepremagljivo vztrajnostjo borili za narodno edinstvo in naša obtožba proti podiralcem tega narodnega edinstva je morala izzveneti v en sam odločen, no« zlomljiv: . v imenu narodnega edinstva »proti tej ustavi«. Nemiri na Reki. Milan, 29. »Cor. delfa Sera« poroča nerje, ki so se jim zoperstavili In vdrli v nerji, ki so se Jim zoperstavili In vdrli v reški in sušaškl kanal, kjer se nahaja garnizija alpincev. Alplncl so na ardlte streljali Iz pušk. Zadet je bil en poročnik, k| je bil takoj mrtev. Pri nemirih je bilo usmrčenih vsega skupaj 7 oseb. Reka. 30. jun. (Izv.) Dosedaj ni bilo nobenih incidentov več. Promet v mestu je omejen. Včeraj zvečeri se je vršil pogreb ustreljenih žrtev. Ljudstvo je ogorčeno nad hujskajo« čimi šovinističnimi elementi, ki huj« skajo nerazsodneže na pobune in po« kol ja. Grki se umikajo. Atene, 30. jun. Po vojnem poročilu z dne 28. junija so grške čete izpraznile Nikomedejo. (Izmid.) London, 29. jun. Lord Harms-werth je naznanil v spodnji zbornici, da ie položaj na polotoku Izmid zelo negotov .Grki so izprazniil Izmid že 27. jun. Mesto gori in v vsej Okolici vlada silna panika. Cele množic* Armencev in Turkov beže proti Ca ragradu. Boje se, da ne bi prišlo d< nemirov. Storjeni so vsi koraki, d; se preprečijo ropanja in pokolji. An gleškj interesi, kakor je 'ziavil lor< Harmswerth, niso v nevarnosti. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 30. junija. Beograd. Valute: dolarji 36.10, funti 03.30, francoski Iranki 290—293, lire 166 do 170, leji 56.25—56.55, levi 39.50—40, mar-ke 53—53.25, češke krone 50, avstrijske krone 5*40—5.50, napoleondorl 118—188.50. Zagreb. Devize: Berlin 201—202, Dunaj 20.90 -21.10, Budimpešta 58-58.50. Italija (Izplačilo) 728—732, Italija (ček) 724 do 725, London (i/plačilo) 0—559, London (ček) 553—0, Newyork (ček) 146,25—147, Pariz 1190—1210, Praga 202.50-203, Švica 2400—2510. Valute. Dolarji 144.50—145, av. strijske krone 22.50—0, bolgarski levi 148— 160, carski rublji 31—32, češkoslovaške krone 201—205, angleški funti 538—546, fiancoski franki 1150—0, napoleondorj 475 do 479, nemške marke 208—210, romunski leii 242—0. italiianske lire 720—724. Zagreb. Efekti: Banka za Primorje 745—755, Ljubljanska kreditna banka 805 — 850, Jadranska banka 563—575, Rlječka pučka banka 405—430. Dunaj. Devlza. Amsterdam 23.860—* 23.960, Zagreb 478—482, Beograd 1910 -» 1930, Berliu 969.50—975.50, Budimpešta 27(1 do 273, Bukarešta 1085—1095, Lor.don 271(1 do 2730, Milan 3565—3585, Newyork 725— 729, Pariz 5830—5870, Praga 972—973, So« fija 685—705, Varšava 35.50—37.50, Cnrdt 12.210-12.260. Valute. Dolarji 718—722, bolgarski levi 685—695, nemške marke 971 do 977, angleški funti 2690—2710, francoski Iranki 5810—5850, holandski goldinarji 23.780—23.880, italijanske lire 3547.50 da 3567.50, dinarji (tisočaki) 1897—1917, po!j« ske marke 36—38, romunski leji 1080—1090 švicarski franki 12.175—12.225, češkoslovaške krone 971—977, madžarske krone 270.75—273.75. Zunanja politika, Praga, 25. junija 1921. Če bi Narodna Skupščina zasedala v drugem času, tedaj bi najbrže 's svojim zakonodajnim delom vzbujala interes javnosti, tako ga pa vz-[ kujajo telegrami med poljskim zu-[ nanjim ministrom Skirmuntom in dr. i Benešom ter konference v Marijanskih Toplicah med dr. Benešom in Madžari. ' Poljski zunanji minister Skirmunt si je ob svojem nastopu dal jako pomembno nalogo: stopiti v prijateljske in bratske odnošaje s Češkoslovaško in je o tem svojem namenu ob .vestil češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki mu ie na telegram s prav tako prisrčnim telegramom odgovoril, da upa,, da bodo medsebojna prizadevanja kmalu žela uspehe. — S tem stopa mala antanta v novo fazo: zveza srednjeevro-pejskih držav, ki je zrasla z malih oečetkov. bo dovršena in postane, Ce bo vladala v njej odkritosrčnost, velesila, koji glavni namen je in bo konsolidiranje in varovanje miru Srednje Evrope. Masarykova ideja postane z vztrajnim delom dr. Beneša meso: Zveza držav od Balta do Bospora. Pri tem položaju tudi najtrdo-vratnejšemu sosedu. Madžaru, ne preostaja drugega, kot da se začnejo lojalno obnašati in da pomorejo odstranjevati razvaline, ki jih je napravila vojna v Srednji Evropi. Konference v Marijanskih Toplicah, ki se med tem vrše. imajo ta namen in je upati, da bodo te konference uspešnejše kot so bile one v Brucku. katere ie prekinil Karlov prihod, na Madžarsko, Madžari morajo uviditi, da z glavo skozi zid, ki ga je sezidal dr. Beneš okoli njih. ne morejo. Dogovorom z Madžari pripisujejo tudi tukajšnji Nemci velik pomen in »Prager Tagblatt« govori že o novi Srednji Evropi, ki stopi, na mesto ^»podonavske monarhije in podonavske federacie. Toda. kakor že rečeno: interes dneva je Ceško-poljsko zbliževanje, - ki ga pozdravijo vsi prijatelji miru ta Slovanstva. Ali bo imelo to zbližanie kaj vpliva na jugoslovansko - bolgarske odnošaje? Po svoji legi spada tudi Bolgarija v Mgsarykovo zvezo. Tretji Vidov dan v svobodi. (Od naiega posebnega poročevalca.) Osjek, 21. lunija. Bila je srečna misel, da se je za II. pokrajinski Sokolski zlet in 3. proslavo Vidovega dne določH slavonski Osjek, nekdanja nemška kolonija, do preobrata še vedno Svabsko - židovsko . madžarsko gnezdo. Danes kaže Osjek ne samo na T*«* naj, temveč posebno po svoll mladdnl tudi po srcu zavedno hrvatsko in jugoslovansko lice. Celo mesto je v nalili trobojnica«, povsod vlada odkritosrčno bratsko jugo-«k>vansko razpoloženje. Skoraj vsi časopisi so Izšli v slavnostnih oblikah ln navdu-5enl vsebini, tudi nemški. Prvi Sokoli so prispeli Iz Dalmacije že v soboto, v nedeljo zjutraj se je pripeljalo približno 300 Sokolov lz Banata, nato kakih 900 Sokolov ln Sokolic Iz Bačke, popoldne pa pod vodstvom staroste dr. Scheinerja ln Stepaneka, nad 100 Čehov, med njimi okrog 70 Sokolov hi Sokolic, ki so nedavno odnesli prvenstvo lz Lille. Pozneje so prišli vlaki srbskih žup, zvečsr pa dva vlaka iz Slovenije. Po številu ima prvenstvo ljubljanska, za njo pa mariborska župa. Sploh se s ponosom povdar>, da so Slovenci z ozirom na oddaljenost najčastneje zastopani tudi iz Koroške ln zasedenega ozemlja. Navzoča sta tudi pod starosta dr. Ravnihar in E. Oangl. Že med vožnjo so bili vlaki na vseh večjih postajah navdušeno sprejeti z godbami, društvi, šolsko mladino itd., pose lino v Brodu In v Vitrovici. V osjeku je t>Q sprejem vkljub pozni ur! najprisrčnejši. Op celi dolgi kolodvorski ulici ie občinstvo cele ure vztrajalo v neprodirnih špalirjih. Oradonačelnlk dr. Henger Je izdal na meščanstvo fulminanten poziv ter pozdravljal In sprejemal pri vseh vlakih. Priznana hrvatsko - slavonska prostodušnost In gj-stoljubnost Je dosegla vrhunec. Vseh Sokolov in Sokolic v kroju je nad 8000. Danes dopoldne so bile tekme, pri katerih je dolgo časa držala prvenstvo ljubljanska župa, pri razsodništvu pa prepustila prvenstvo beogradski posestrlnl za eno točko. Nato so se ves dan vTšili na lz-bra-tiem zleti šču poskušnl nastopi. Zvečer se vrše predstave v narodnem gledališču In na prostem ob velikanski udeležbi. Velike ovacije uživa godba Dravske divizije lz Ljubljane. Pravi delovni program se začne šele Jutri. Osjek, 28. junija. Po svojih najboljših odposlancih je danes proslavila Jugoslavija tretji Vidov dan v svobodni državi. Zjutraj so se vršili v vseh treh cerkvah katoliški, pravoslavni 'n židovski slovesne zadušnice za padle osvoboditelje - mučenike. Ob 9. dopoldne so prisostvovali tisoči Sokolov in Sokoiic zadušnici za pok. Savezinom starosto dr. Oražmom na sletišču. Takoj nato so *e začele formirati sokolske čete k svečani povorki, ki se je pomikala, ob nepopisnem navdušenju gledalcev po glavnih mestnih ulicah. Sprevod so spremljale tri godne. Na čelu je jahalo okrog 60 Sokolov, sledila je podčastniška šola v jakosti celega bataljona, nato Čehi, narodne noše (med njimi tudi slovenske, ki so vzbujale vsestransko pozornost), za temi so se zagrnile ceste strumnih Sokolic liki ogromna njiva rdečega maka. Tem so sledili telovadci, za njimi zastopstvo Sok. starešinstva, celjska, gorenjska, ljubljanska, mostarsko - sarajevska župa itd. Predmet najživahnejših ovacij na celem potu so bili Čehi, a tudi Slovence in Dalmatince, posebno pa zastopnike neodrešenlh pokrajin je Občinstvo burno pozdravljalo. Vseh žup z zastava*ni je bilo nad 30. Tako pestrih slik, tako eno-dušnega veselja še osješke ulice niso doživele. Povorke so se končno razvrstile na obširnem Gajevem trgu, kjer Je z odra Imel gradonačdnik dr. tiengl prekrasen nagovor o našem lOOOletnem tiranstvu in srečni osvoboditvi. Pri spominjanju češke zvestobe so prirejale množice znova Cehom več minut trajajoče ovacije. Pri Stoo-mrnu na neodrešene brate so zaorne soglasne prisege: moramo ln hočemo jih rešiti! V nadaljnem Izvajanju je dokazoval, da je sokolska kleja državna ideja, ker je naša nova država ustvarjena na najlepših sokolskih principih. Govornik je trpko obsodil razkrojevalno početje v hrvatskem sokolstvu, češ, Istočasno, ko Je stopila na plan jugoslovanska ideja, Je prenehala hr-vatska ideja, ker sedaj smo ena država in en narod. L Zavezni podstarosta dr. Ravnihar se je zahvaljeval za prisrčni sprejem in neprimerno gostoljubnost ter povdarjal, da je sokolstvo dalo prve četaše, prve narodne mučenike, dalo pa bo tudi rešitev ostalim našim bratom. Starosta češkoslovaškega Sokola je v ognjevitem govoru zago-ta 'al sokolsko edlnstvo za odrešenje lil Vi. ;emnost vesoljnega Slovanstva. Godba Je zasvlrala vse tri himne, nato pa Se ►Kje domov muj«. Javna telovadba. Zletno telovadišče je izbrano na jako srečnem In prostornem kraju, kjer Je prostora za 40.000 oseb, a še je bil premajhen. Vse tribune so bile oddane. Točno ob pa! 4. popoldne se Je danes začela I. lavna telovadba Najprej so bile proste vaje članov (OsvobojenJe in ujedinjenje) potem proste vaje članic (iz vsesokolskega zleta v Pragi 1920), tem so sledile va}e moške ln ženske mladeži, proste vaje moškega v ženskega naraščaja, končno pa vaje izbranih vežbalcev t j. priprave ea vsesokoiskl zlet v Ljubljani L 1922. Vse točke so se n-vršde precizno in eksaktno. Osjek, 29. junija. Gostom In domačinom se pozna utrujenost. Tudi najzabavnejšl programi zdrže pozornost le do gotove meje. Iz teh (virov se je program za današnji dan skrčil. Regata veslaških klubov na Dravi se le opustila, zato pa je bil tem večji naval na zletno telovadišče tako k dopoldanskim skušnjam, še bolj pa k popoldanski javni telovadbi. Dopoldne je bila v narodnem gledališču Sokolska akademija z izbranim sporedom. Pri popoldanski Javni telovadbi so se glavne točke ponavljale izza včerajšnjega dneva. Vrhunec priznanja so želi slovenski Sokoli pri težkih vajah, ki so jih Izvajali izbrani vežbalci Iz Ljubljane In Celja, nadalje ljubljanski in šišenski Sokol pri simboličnih in ritmičnih vajah po skladbi »La Marsellaise« ln »Naprej«. Zvečer je bila zopet velika lludska slavnost v polkovnem vrtu, v narodnem gledališču pa predstava »Djklo«. Slovenski Sokoli so se kmalu po telovadbi začeli odpravljati na vlak. Ako je bil sprejem prisrčen, Je bilo slovo naravnost bratsko ganljivo. Vse vprek Je vpilo: »Na svidenje drbgo leto v Ljubljani!« — Želimo le, da bi naši južni bratje odnesli z vsesokolskega zleta v Ljubljani Iste vtise pobratimstva, prisrčnosti in gostoljubnosti, kakor smo jih odnesli Slovenci iz Osjeka Razstave in kongresi. S sokolskimi slavnostmi so bfle spodene tudi praktične razstave. V palači trgovske in obrtne komore Je Mia razstava domače Industrije, ki je morala zanimati vsakega lajika, posebno pa strokovnjake in umetnike. V Jagrovi šoli je bila v 5 dvoranah gospodarska ln Industrijska razstava, v sosednji dvorani je bila čebelarska razstava, a v naslednjih treh dvoranah vzorno sestavljena grafična razstava, kjer je imel strokovni profesor Glurič nazorno predavanje o tiskarski in grafični umetnosti. — V polkovnem vrtu je bil vinski semenj. Oba slavnostna dneva se je vršil kongres čehoslovakov iz Jugoslavije, dne 30. Junija pa koagr&s odvetnikov cele Jugoslavije. Kongresa se ie udeležilo 7 odvetniških zbornic. V pričakovanju regenta. Do zadnjega slavnostnega dne se je trdovratno zdrže-vada vest, da pride v Oajek sam regent — prestolonaslednik in sicer inkognito. V>e je bilo v napetem pričakovanju. Vest o atentatu se je namenoma prikrivala, ker bi mogla vplivati usodno. Ko je župan po povorki predstavil regentovega odposlanca, se viharne ovacije na regenta jiiso holeie poleči. Odlični gostje. Sokolskih slavnosti so se med drugimi udeležili: čehoslovaškl poslanik Kalina iz Beograda, čehoslovaški konzul Para iz Zagreba, bivši dr. Paleček, bivši podban dr. Budisavljevič, posl. dr. Angjelinovid, šef tiskovnega urada Brozovič iz Zagreba itd. Iz županove prokiamaclie. Gradona-čclnik dr. Hengl je dail nabiti po mestu s trobojnico obrobljene poziye na meščanstvo. V pozivu so sledeči lepi stavki. »Ovi dani slave namijenjeni su manifestaciji za veliku sokolsko misao, koja je doprinije'a našem oslobodjenju i ujedinjenju, a slava ta postizava vrhunac u svečano) povorki na sam Vidov dan, dan kosovsKe bitke, dan harue uspomene kosovskim In svem drugim junacima, koji su životom platill lufcav svoju za ujedinjenje i siobodu cije-loga naroda i veliinu otadžbine.« II. redni občni zbor »Jug. kred. zavoda" v Ljubljani. Kakor smo že včeraj kratko poročali ie bil H. redni občni zbor zadruge. ki je postala ob volilnem boju za občine tarča najgnusnejših napadov liberomladlnskega »Jutra« zelo dobro obiskan in je potekel takosi-iajno. da je bil ta občni zbor največje zadoščenje načelniku zadruge g. Pesku in vsemu upravnemu svetu* Soglasnost, s katero so zadružniki obsodili Re'cherjevo revizijsko kot pristransko. neresnično, da celo lažnjl-vo. najbolje potrjuje podlost in laž-njivost tistili. ki so to poročilo porabili za svoje umazane politične špekulacije. ki so sc jim temeljito ponesrečile. Ob 4 uri je otvoril predsednik g. Pesek občni zbor s konstatacijo o pravilnem sklicanju in sklepčnosti občnega zj>ora. — Od 2216 glasov je bilo navzočih in zastopanih 1467 — in ie nato. v kratkem govoru opisal delovanje »adrune v pretečenem poslovnem letu. v katerem se je razvila v krepek zavod, ki je v polni meri vršil svojo dolžnost tako v Ljubljani, kakor tudi v Prekmurju, kjer je postal odločujoč faktor na narodnogospodarskem polju za celo-prekmursko prebivalstvo. Dotaknil se je tudi poznejše točke dnevnega reda o revizijskem poročilu ter kon-statiral le. da vsa gonja in obrekovanje ni moglo zavoda ugonobiti in tudi ne preprečiti razveseljivega zavodovega napredka, ki stoji danes bolj trdno, kakor kdaj prej. Obenem je naznanil občnemu zboru, da je ministrstvo trgovine in obrti dovolilo ustanovitev delniške družbe »Jugoslov. kreditna banka« ter se bo zavod v najkrajšem času preosnovalo banko, kar so zborovalci odobruje vzeli na znanje. Zapisnik zadnjega občnega zbora ie bil prečitan in odobren. Iz poročila upravnega sveta posnemamo na kratko, da je imela zadruga v letu 1920. za 221.600 kron vplačanih deležev ter nad 127 miljo-jonov denarnega prometa. Hranilnih vlog je imela nad 6 miljonov. posojil je izdala tudi nad 6 miljonov K. Čistega dobička izkazuje bijanca po odpisu vseh ustanovnih stroškov, v znesku 36,099.57 K še 54.503.55 K, in je torej pravzaprav imela zadruga dobička nad 90 tisoč kron. Pri lepem prometu 127 milj. K pravzaprav dobiček niti ni tako visok, to pa zato. ker obrestuje zavod vse hranilne vloge po 4 in pol 'odstotkov, a znaša obrestna mera posojil le 6—7 odstotkov. Računski zaključek izkazuje solidnost in reelnost poslovanja, ki je bilo po poročilu nadzorstva, ki je opetovano temeljito pregledalo poslovanje. knjige in priloge, v neoporečnem redu. Občni zbor je z zadovoljstvom vzel pqioč^o upravnega sveta in nadzorstva na znanje in soglasno po-trd;l računski zaključek za ieto 1920. Nato je prešel občni zbor k četrti in glavni točki dnevnega reda: poročilo o izvršeni reviziji, čitanje rev. poročila in pripombe oz. pojasnila upravnega sveta. Ta obširna točka, o kateri ie referiral član upravnega sveta g. Čebin, je sama zavzela dve in pol uri časa. Ker je iz več vzrokov sila interesantna, je potrebno, da se tudi y našem poročilu obširneje pečamo z nio, posebno še. ker zaključki občnega zbora neoporečno potrjujejo resničnost naše svoječasne trditve, da so bila nekdanja »Jutro- va« poročila od konca do kraja zla gana. poročilo rev. Reicherja Da neresnično in pristransko zavito, spisano po gotovem namenu in za gotovo svrho. Občni zbor se je na podlagi od načelstva mu predloženih listin in sejnih zapisnikov sam prepričal, o neresničnosti, nestvarnosti. površnosti revizorjevega polnila. Že na konstatacijo dejstva, da ie gospod revizor funkcijonarjem zavoda prigovarjal, naj »v izogib davkov bilanco falzificirajo. so bili zborovalci na jasnem o namenih gospoda revizorja in o vrednosti njegove revizije in_,jevizijskega poročila. (Dalje prih.) Za samoupravo ljudstva in nedeljivo Slovenijo. Govor poslanca Brandneria v kou-stltuantl 22. junija 1921. Vaša samouprava, gospodje, je po tem ustavnem načrtu samo iluzorna. Vili. oddelek ustave je silno površen; to moram konstatirati. ln vendar bi moral biti baš VIII. oddelek najnatančnejše izdelan. Da se za VIII. oddelek niste posebno brigali, temu ie dokaz to. da ste odbili vse amandemente (predloge). Vi ste tozadevno dosegli pri VIII. oddelku rekord. Odbili ste celo zmerne amandemente iz zemljoradniške in socijalnodemokratične skupine: dokaz. da Vam niti pri tem oddelku, ki je najvažnejši, ni šlo toliko za to. da bi ustregli ljudstvu in s tem koristili državi, marveč da Vam je bil tudi tukaj pred očmi samo Vaš strankarski interes. Gospodje! Kakor pri vsakem oddelku. tako Vi tudi tukaj z eno roko dajete, z drugo pa jemljete. Pri tem oddelku ste Vi. dasi ste dali malo, jako malo. kljub temu pustili odprtih dvoje vrat. En tak izhod je člen 96., ki niti ne pove. kakšne bodo volitve v te pokrajinske zbore, oziroma v oblastne skupščine. Jaz dvomim. da se bodo te volitve vršile na podlagi enake in tajne volilne pravice in po proporčnem volilnem sistemu. ker bi bili sicer Vi to povedali v ustavi; kajti take stvari, ki so svobodoumne. VI jako radi poveste, ak.o jih nameravate izvesti. Saj ste tudi di i določbah za narodno skupščino povedali, na kak način se bodo vršile volitve. Zakaj torej tega ne poveste tukaj? Zato upravičeno sumim, da bomo imeli za te skupščine lake volitve, kakršnih si mi ne želimo. Gospodje! Druga vrata so odprta pri Čl. 99.. ki bodo veljala zlasti, ako pri volitvah v oblastne skupščine propadeta. V členu 99. pravite: »Oblastni veliki župan če zadržati od proglašenja uredbu za koju nalazi da nije osnoyana na Ustavu i zakoni-ma«. Ako pomislimo, da bo po spre-jetiu te ustave završala po celi naši zemlii ustavna borba, kar je čisto gotovo, potem bodo tj veliki župani v vsaki odredbi, ki bo sprejeta v oblastni skupščini, videli protiustaven akt. Veliki župan bo pošiljal sklepe te skupščine državnemu svetu. katerega sestavi kralj s centralno vlado; državni svet pa .bo te sklepe kratkomalo ovrgel. Vidite torej, kako iluzorna je ta vaša samouprava. Vi se tega sami zavedate: Vi sami veste, da te skupščine ne bodo nič delale. Vi ste v tem oziru dobri prorokl Zato ste že v naprej določili velike žurane. ki bodo vladali, takozvane policijske predstavnike, kakor se je izrazil ne-, ki govornik v načelni debati. Kadar razmišljam o teh velikih županih v naši ustavi, se nehote Stemnim na vlogo, ki jo igra Gessler v Schillerjevem Viljemu Tellu. Tukaj je Vaš veliki župan to. kar je tam Gessler. Jaz se Vam. gospodje, pri Vaši preciznosti, kadar gre za Vaše interese, samo čudim, da sre pozabili sprejeti v ustavo, da je treba dati županom posameznih oblasti tudi kole in klobuke, pred katerimi se bo narod klanjal in jih obenem preklinjal. To ste pozabili vnesti v našo ustavo. Čudno je to. gospodje, da se Vi ne zavedate, kako se je tista stvar z Gesslerjem končala. Vam mora biti to znano: zato bi morali tudi vedeti, kakšen bo konec tej Vaši komandi, če im ta način postopate. Toda po vsem tem Vi seveda ne povprašujete. Vi hočete narodu vsiliti človeka, kateremu je narod nasproten. Vi hočete v teh oblastih postaviti za velikega župana človeka, katerega narod ne mara. Vi ne greste opoziciji niti tako daleč na roko, da bi v ustavi določili, da je treba oblastnega velikega župana postaviti sporazumno s strankami v dotični oblasti. Ne! — Vi kratkomalo diktirate oblasti tega župana. Vi postopate tudi tu tako., kakor ste postopali do sedaj. Pri jias v Sloveniji, so postavljali poverjenike prav na ta način. Demokratska stranka, ki je bila tu v Beogradu v vladi, je kljub temu. da je dobila v Sloveniji od 40 mandatov samo tri (Dr. M. Ivanič: »Od teh samo jednog sa količnikom«), vladala celo Slovenijo. Nič niso vprašali drugih strank, kaj mislijo. Stranica s nemi poslanci izmed 40. je torej vladala v Sloveniji; postavila je poverjenike kratkomalo. ker so bili demokiatje tu v Beogradu po sreči sprejeti v vlado. Stranka s tremi poshnel ima enega ministra! Zato sedaj še igra vlogo v Sloveniji. Ce se je začelo v Sloveniji gibanje •/.a avtonomizmom, je temu veliko knvo baš «ako postopanje, ker je ljudstvo videlo, da vlada stranka, let ie neznatna. ;n da imajo pristaši te stranice vse. ostali so pa antidržavnl element, proti kateremu ie treba postopati. Gospodje! če se ta korupcija pri politični upravi iazš'ri tudi na sodnijo — hvala Bogu. danes še nismo tako daleč — potetn bo to pač zelo žalostna podoba. Tega sistema, gospodje, smo ml siti. do grla siti. Vli hočemo, da je merodajna volja naroda Navesti Vam hočem tu samo en primer, da vidite, kako sfe Vi malo konsekvenc tni: V Ljubljani je bi! izvoljen za župana Anton Pesek, ki pripada naši slranki. Izvoljen ie bil z 28 glasovi proti 19. Po uredbi pokrajinske vlade z dne 28. jan. 1919 izvolitve župana ni treba piedložiti v potrdilo centralni vladi ali kralju, ampak ga lahko potrdi sam predsednik pokrajinske vlade. T< da demokratje so kljub temu tc izvolitev predložili centrali v potrdilo. Tako je odvisna končna potrditev novega ljubljanskega žuoana od intrig slovenskih demokratov; zanemariena občina pa čaka. Potrditev župana, katerega so Izvolili narodni zastopniki z 28 glasovi proti 19. je torej odvisna od intrig slovenskih demokratov, dočim pri vprašanju velikega‘župana, ki je na čelu važnejše oblasti, nikogar ne vprašate, ampak tjakaj kratkomalo diktirate človeka, če je tudi največji lopov. _ (Dalje prihodnjič.) Politične vesti. Rusko - turška — afganistanska zveza. Kakor poroča »Morning Post« te Carigrada, je bila prva zastava nad prvim 'i- gamistanskim poslanstvom v Turčiji raz-obešena oficielno v Angori. Mustafa Kemal paša jo je izobesil sam. V svojem nagovoru e naglašal pomen trozveze med Rusijo, Turčijo ln Afganistanom. Sedaj, ko zaipad-nl imperialisti poizkušajo ukrasti ostanke Turčije in razdejati islamski svet, bi turško - rusko afganistanska zveza zadostovala, da prepreči načrt onih, ki napadalo njene pravice Zveza z Rusijo se bo nemara pokazala kot rešitev vseh vzhodnih narodov. Preosnova bolgarske vlade. Stambu-lijski je izvedel ponovno rekonstrukcijo svoijega kabineta. Botov, predsednik sobranja je prevzel portfelj ministrstva za promet. Ojordje Tomov, bivši podpredsednik sobranja je prevzel portfelj ministrstva za notranje zadeve. Minister Atanazov je podal ostavka Ta preosnova vlade je ojačila njen položaj. Nova država — »Porenjska republika« na vidiku. Kakor poročajo Iz Bonna, se i opaža močno gibanje takozvane porenjske . republikanske ljudske stranke, v kateri so-I delujejo tudi Belgijci in Francozi. To giba, I nje stremi za tem, da se vse Porenje pro-glasi za neodvisno in nevtralno državo pod varstvom vseh velesil. Konec rudarske stavke na Angleškem. (Izv.) V torek se je vladi posrečilo, da se je dosegel med delavstvom ln delodaja'cl sporazum. Na podlagi tega sporazuma se bodo zvišale delavcem plače za 20% od mezd pred svetovno vojno. Delavstvo pojde v ponedeljek na delo. Novi vulkansk] izbruh na Siciliji. Kakor poročajo Iz Messine, je začel vulk.in Stromboll ponovno bljuvati lavo, ln slcet tako močno, da je vse prebivalstvo v velj-kem strahu ter se pripravlja, da zapusti otok. Češkoslovaško « romunska konvencija. (Izv.) Včeraj dopoldne je dospela v Prago semkaj romunska vojaška misija. Na čeflu te misije, ki ima za nalogo regulirati vse podrobnosti češkoslovaške - romunske vojačke konvencije, Je general Krlstesku, 153. etev. ..JUGOSLAVIJA* dne 1. julija 1921 Stran 3. n.i. ■■•f —r Dnevne vesti. ,„r — Dr. Rybaf fiaŠ delegat pri rimski konferenci se je včeraj peljal v Beograd 'O nadaljne informacije. — Prepovedan časopis. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo razpečavanje v naši državj listu »Deutschoster-reichische Tageszeitung«, ki izhaja na Dunaju in piše proti interesom naše države. —- Potrebni uradniki. Roik za vlaganje prošenj za službena mesta pri Upravi za zaščito industrijske svojine se je podaljša) do 15. t. m. — Na naslov stanovanjskega urada. Oktobra meseca lanskega leta je umii ljublj. trgovec Šarc, ki je stanoval na Aleksandrovi cesti št. 16. Takoj je bilo oddanih na stanovanjskem uradu več prošenj za to stanovanje. Šarceva gospodinja je pa stanovanjc odpovedala šele sedaj in sliši se, da se ne bo oziralo na prosilce, ki so se potegovali že iani za stanovanje in med katerimi je več uradnikov z otroci. Na -e govorice opozarjamo stanovanjski urad že sedaj, da ne bo pozneje nepotrebnih pritožb. — Vpisovanje na državni dvorazredul trgovski šoli v Ljubljani se vrši 5. in 6. julija, od S. do 12. dop. V I. deški letnik se bodo sprejemali samo učenci iz pripravljalnega razreda in tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto. V 1. dekliški letnik se bo sprejelo 40 učenk. Pripravljalnega razreda ne bo niti za dečke niti za deklice. Da ne bo nastala nepotrebna gneča, se naznanja, da se bo pri vpisovanju le zaznamovala vsaka priglašenka, po zaključenem vpisovanju se bo pa odločilo, katera Je sprejeta in katera se pripusti k sprejemnemu izpitu. Odločjtev bo objavljena dne 7. julija na razglasni deski. Žaro le vseeno, če pride da na vrste prvi trii zadnji. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolske izpričevalo, krstni list in 30 K. Sprejemajo se tudi pisani priglasi. — Ravnatelistvo. — Pretep pri košnji sena. Anton Paš je kosil seno na Tlaki pri Šmarju pod Ljubljano. Zraven pa je prišel Anton Zev nik, delavec iz Tlak in začel klicati kosce na korajžo. Puš je šel proti njemu, v teni pa ga Je že Zevnik ravsnll z nožem v levo oko. — Politični klub NSS ima redni kiu-bov večer nocoj ob osmj uri v Prešernovi sobi restavracije pri Novem svetu. Radi važnosti zadeve udeležba polnoštevilno! — Stonograi . telefonist se išče z« takojšnji nastop nočne službe (9 do pol 1) proti dobremu plačilu. Služba trikrat na teden. Reflektanti naj se javijo v uredništvu »Jugoslavije* med 4. in 6. nro pop. — Podružnicam -Maribor, Pragersko, Ptuj, Celje, Čakovec! Podružnica Z,12 Maribor priredi skupno s podružnicama Pragersko bi Ptuj izlet k mladi bratski podružnici v Čakovec dne 3. t m. s posebnim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 12.30, iz Čakovca pa ob 22. url. Tovariši iz Južne proge imajo za povratek zvezo z vlakom 901 Iz Pragerskega, kateremu se priklopijo osebni vozovi. V Čakovcu bo ljudska veselica pred zgodovinskim gre-dom Zrinjskih. Sodelujejo celokupna železničarska godba iz Maribora ki železničarsko pevsko društvo »Drava« Iz Maribora. Tovariši, vsi na plan! — Sprejem v podoficirsko Solo v Maribora. Meseca septembra t. 1. bo sprejetih v n. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru do 200 mladeničev od 17. do 21, leta. Prošnje je vlagati do 20. septembra t. 1. pri poveljstvu šole. Več je razvidno iz oglasa v mestnem vojaškem uradu »Mestnem domu«. — Nesreča. Alojzij Oražem, poljski dninar iz Stožic je peljal voz sena domov. Ker pa je bil voz nerodno naložen, Oražem pa precej vinjen, je padel raz voza na tla in se hudo potolkel. — Slepčeva nezgoda. Ivan Pajk, mest. ubožec - slepec, 3e hotel doma sesti na pručico, ker pa je ni videl, je zadel z gia-vo ob nek predmet in s| pri tem ranil levo oko. — Hud mož je Josip Meden, delavec lz Tavžija pri Begunjah. Star je že 74 let, kjlob temu se mu je zahotelo po ženitvi ma!„ ^ mn je ponIKjj]a ngodna prilika a *e je v mlado komaj 241etno AnČ-°' spoved o val ji je, da je milijonar, da a k 1,150 ‘n *epo °Pravo ^ da bo vsa v Židi re* skrbi okrog hodila. In tako mu je sla nčka ng )im ^ poro&j pa se jt zakon v_»opolnoma družj ]u£j p^a. zal. Meden ni imel prav jj, je mjgd-) ženo tako bolelo, da mn je u5Ja domw k starišem, kjer ,ie bila i ]et0 Danes pa je prišel na dom po njo in j0 pr Ima veselje do kovaške obril, močan la priden se sprejme takoj v «k pri kovaškemu mojstru Zajc Antonu v Žalcu. 1145 SOBARICA la kuharica se sprejmeta za zdaj ali po« zneje. Plača visoka, oskrba izborna, lahko delo. Grofica N., grajščina Welrelst2tten, Vojnik pri Celju. Nemški jezik pogoji 1144 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 24 let star močne postav*^ vešč slovenskega in nemškega Jezika v Dišavi in govoru išče službe v tej ali primerni stroki. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na »Jugoslavijo*. 1144 Razno: IŠČE SE STANOVANJE z 2 do 3 sobami in kuhinjo za lokalne prostore v Kolizejskem okraju event. drugje. Ponudbe na našo upravo pod »Lokal«. 1150 PREKLICI Jaz, Anton Vovk, trgovec na Mlinein pri Biedu preklicujem s tem vse žaljive besede, katere sem govoril 26 maja t. 1. v hiši »Jekler* o Valentinu Mallyju in Francetu Ambrožiču, mesarjih na Bledu. — Bled, 19, junija 1921. Anton Vovk. 1142 JIRASEK: FILOZOFSKA HI STORI J A. K 30.—. Sjajni historički i ljuba vni romm. Upravo izašao. Narnčite si odniah kod Ce-škojngoslovcaske naklade J. Herejk, Zagreb. ' 1080 RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražlte ejenike ruskih originalnih knjiga od Češkojugoslovenske naklade J. Merek, Zagreb. 103J- ZAMENJA SE SOBA s kuhinjo aa Selu 53. z isto najraje v bližl* nj glavnega kolodvora. 1131 Zenifsi« »omsdba MLAD OBRTNIK išče gospodično ali vdovico od 18—30 leta, leatera ima mogoče že vpeljano gostilno ali kad sličnega. AH pa razpolaga z nekaj kapitala za prevzetje male obrti — >sto« tako je -dobro če ima sama pohištvo. Cenjene ponudbe pod »Obrtnik« na uprav« listo 1133 MIHAEL ZEVACO:' 99 Nostradamus Sl ’ (Dalje.) »Danes! Odložiti pa danes, ko se baš odpravljam, da zgrabim v njihovih brlogih tri mlade rokovnjače: Bouracana, Trinquemailla. Strapa-larja n Corpodibala, ter jih obesim vsakega na drugem koncu Pariza, da bo imelo ljudstvo povsodi dober zidcd. Ali sc ti mesa, hčerka?« Marija trepeče. Njena otroška groza je prikipela na višek. Solze se ii udero po licih. Zaman išče besede, s katero bi mogla prepričati tega strašnega očeta, ki ga kolne ves svet, ona pa ga ljubi. A zdajci se ji z izdi. da io je našla: xOČ£ — oče! Ako me nc boste ‘»begali, vas razsekajo, razmesarijo in raztrgajo na kosce!...« Škrlaten val zalije Ocrfautovo lice; takojr.ato prebledi kakor zid. Razsekajo... razmesarijo ... raztrgajo na kosce! to so besede žene. ki ga je proklela! *Oče!«. iliii Marija, »žena me je posvarila, ve vse! Ona vidi v bodočnost! Se nikoli sc ni zmotila!... Baron čuti, kako ga obliva lede-ia zona. Toda mahoma se skloni k Mariji. Hudobna misel sc iskri v njegovem očesu. »Hm,« pravi s prijaznejšim Klasom, »ako ve tista žena res vse ...« »Da. da. oče!« zatrjuje Marija. »... potem jc stvar seveda drugačna. Gledati hočem, da odložim svojo čast; in te tri dni sc ne ganem nikamor.« Z radostnim vzklikom plane Marija kvišku in se vrže očetu okro/r vratu. »Nu,« povzame on dobrodušno, to so resne novice. Treba je. da sc osebno pomenim s tisto ženo.:, sicer »a ji gre tudi plačilo za njeno uslu- go. Takoj pošljem Bertrando ponjo. Kje pa stanuje?« »Tamle!« veli Marija, kažoč mu z roko. »Tam?... V hiši na vogalu trga?« . S surovim sunkom palme baron osuplo hčerko od sebe. Zc jc pri vratiii; odpre jih na stežaj in krikne z grmečim glasom: »Hoj, pažeti, moj oklep! Moj meč! .Mojega konja!... Častnik, dvajset mož. da primemo nevarno čarovnico!... Krvnik naj pride nemudoma na Grčvski trg. da zapali grmado!... Držim jo!« škriplje okrutnež z peklenskim veseljem. »Držim jo, starko, ki sc je predrznila kleti me javno v obraz... Videli bomo, ali me res raztrgajo in razmesarijo kakor psi jelena!« Marija jc vztrepetala od groze. S težkim naporom premaga svojo slabost in stopi k očetu, veleč mu s trdnim glasom; »Gospod oče, tega ne storite! Ali naj postanem izdajalka? Nc dajte, da bi prišla na mojo dušo kri nedolžne žene. ki vas je iiotela rešiti... Usmilite se. zaradi časti in miru svojega otroka!... Ubožica me je pomilovala in tolažila ... vi pa ! Ah, nc. tega ne mislite zares! Saj ni mogoče!« »Dovolj!? zarohni velikaš. In plane iz sobe. Marija se vrže za njim. toda vrata se ji zaklenejo pred nosom!... Obup in sramota se zrušita nanjo kakor gora. »Kaj sem storila!« ječi nesrečnica. »Gorje mi! Kaj poreče Renaud, ako zve, da sem spravila ubogo, nedolžno starko na grmado! Postala sem izdajalka in ovaduhinja, vredna svojega očeta ... Ranaud, Rc-liaud. usmili se. ne zavrzi me ne-vrednice!...« Plavolasa mladenka se zgrudi na kolena. In v duši tega otroka, ki je do današnjega dne oboževal očeta, se poraja sovraštvo in gnev... Hči mrzi svojega roditelja! Tudi ona preklinja ime. ki ga nosi po njetn... Nič več ga noče nositi — nič več!... / u\. - ; Dvoje demonov. Odhajajo z Grčvskega trga se Renaud ni dal premotiti izkušnjavi, da bi se bil ozrl za Marijo. Pijan od radosti, ki se mu obeta za jutrišnji dan. pozablja mladenič Croixmarta, oozablia očeta, pozablja ves svet. S prožnimi koraki stopa proti dvojici mladih mož. ki se zdita, kakor bi ga čakala pred mostom Naše Gospe. Eden izmed obeli mladih gospodov je plavolas in .sivook; njegove ustnice so tenke, njegova obleka izbrana in dragocena. To je grof Jacq«es d’ Albon de Saint-Andrč. Drugi je temnolas, mrklega obraza In revnejše vnanjosti -.baron Gaetan dc Ron-cherolles, V obličji obeh jc vtisnjen pečat zavisti — le s to razliko, da se skriva zavist prvega za potuhnjeno. strupcnogladko krinko, dočim jo izražajo črte drugega v obliki besne, sirove strasti. »Tak to. moj dragi, so najnovejše novice z dvora,« veli Albon de Saint-Andrč. končavaje prejšnji raz- NOVO! NOVO! Sp iai IVAN ALBREHT. Izdala in zaloSila Zvezna tiskarna v Ljilpi. Cena 18 K broširani knjižiti. NOVOI NOVOI govor. »Okoristi se ž njimi, kakor se veš m znaš.« »Blagor sc ti, ki imaš dostop v družbo princev,« odgovori Ronche-lolles in srdito vzdihne. »A čaRaj, tudi name pride vrsta!... Praviš, da sta kraljeva sina zaljubljena?...« »Tako, da norita! Princ Franc in princ Henri se hočeta stepsti zaradi lepih oči gospodične, ki ne mara nc tega ne onega, marveč se shaja vsako jutro nod topoli na Grevskcm trgu z nekim — —. A glej, najin dra- in zvesti prijatelj Renaud prihaja k nama!«* vzklikne Saint-Andrč mahoma s porogljivim glasom. In angel sovraštva razprostre svoja krila nad mladima plemičema ter jima jame vdihavati kužne misli. »Da,« škrtne Roifchcrolles. »Bogati in lepi Renaud! Radoveden sem, odkod jemlje zlato, ki ga razmetava?.. . In meč — ali ga ima sploh pravico nositi?... Kdo je pravzaprav?« »Molči,« zamrmra Saint-Andrč. »Čudne sumnje se porajajo v meni, da veš!... Ko ti je na primer v dveh dneh ozdravil hudo mrzlico .« »In tebi sunek z bodalom, ki si ga izkupil od tistega rokomavha, on pa ga jc zacelil v nekaj urah, da je bil kakor izbrisan!...« »Pa babnica, ki jo ie uspaval vpričo naju, samo s tem, da je iztegnil nad njo roke! Odkod se jemlje zamolkli strah in trepet, ki me lz-pr^leti, kadarkoli ga zagledam ali začujem njegov glas? Odkod Ima neverjetno moč, ki jo časih pokaže?« »Odkod imajo duhovi teme svojo oblast?«, .veli Ronchcrolles hudobno. »Kai msli pravzaprav Croixmart, ki mu ie kralj zaukazal pokončati hudičeve sluge?« Za hip se spogledata, vsa bleda od strupene misli, ki je izpreletela obadva hkrati. ga sovražiš?« sikne Sant- j »Ali ( Andre. J • »Da,« črhne Ronchcrolles skozi j krčevito stisnjene zobe. »Sovražim ga za vse: zato. ker me je ozdravil, ker je velikodušen, ker je bogatejši od mene in lepši in srečnejši, in ker, mu jc lastna moč. ki me navdaja z grozo. Sovražim ga. ker me ie strah n red njiju 1,.. »Tiho!.., Evo ga!...« Renaud prihaja k njima z razpro-stistimi rokami. Obraz mu žari od sreče. Smeje poda orijateljima roke: »Dan božji! Kakor pravi naš hrabri gospod Frane Prvi! To vama jo lepo in solnčna nedelja! Prijatelja,' ljuba prijatelja, danes vaju povabim v goste! Mahnimo jo k Latidryju Grcgcirju, v slavne gostilne Dri deževalkl«! Kaj praviš. Sain‘-AnJre, ti- priiatcli iskrega saunnirca? In ii. Ronchcrolles, ki tako visoko ceniš Gregoirjeve talente?« >Ka ti je dane.s?« vzklikne Saint-Andvc.» Radost kar poje iz tebe!« In v Klasu mu drhti zavist. »Ves dišiš po sreči!« se nasmehne Ronchcrolles — z ustnicami bledimi cd sovraštva. »Stopimo, stopimo! .lutri. prijate-la. bom še dosti srečnejši! Jutri... oh, jutri!... Na not!...« Držeč se pod pazduho dospejo mladi možje v veselem razgovoru v ulico Šafnt-Denis. kjer stoji gostilna pri »Vedeževalki«. sloveča po svofem imenitnem anževineit in pot čudesih genijalne Giegoirjeve kuhinje. (Dalje prih.) 44 i Pripiie JILHii RAZPIS. V Mladiki se razpišejo sledeča mesta: mesta 2 nadzorovalnih dam v internatu mesto bolniške strežnice nadalje v * Dijaškem domu* v Ptuju: mesto oskrbnice. Ponudbe s spričevali in plačilnimi pogoji do 15. julija 1921 (prehrana in stanovanje v zavodu prosto. PTUJ, dne 27. junija 1921. Mestna uprava. Promet fehn. hi indust, [»edjetje dr. z o. z. v Ljubljani, GradlSče 9. Jako poceni zaradi premenjene dispozicije proda "V® 1 električ. motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Bo\veri z reostatem in drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost iiflOiarsf ievliei prodaja se vsaki dan na drobno 1 in veliko v grajščini ŠTATENBERG pri Makoljah, postaja Poljčane. — Pismena vprašanja na oskrbnlštvo gornje graščine, močnih, trpežnih dolavkaili, sc vled _________________________________ ; opustitve trgovine po ugodci ceni ! proda. — Naslov pove anončni zavod DRAGO BESEUAK & DRUG, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Stanovanje i 2 sobama in pritiklinami v Ljubljani »e išče. Nagrada 1GC0 kron. Najemnina po dogovoru. — Ponunbe pod „Mirna stranka" na anončni zavod Drago Be-»eljak & dru«, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 5. 3E Deske in sicer 3 vagone 20 mm, 7 vagonov 25 ram, 1 vagon 30 nun, 2 vagona 50 mm, in 1 vagon 75 mm, smreka hoja in bor, od ko.jih je 30% vzporedno blago, ter več vagonov bukovega oglja ima na prodaj Knežji gozdni urad v Oplotnici, postaja Konjice. Ponudbe je poslati do najmanj 15. VII. 1921. it »» BLED. Razglas. Nakup sena. Producenti in doba vijači se pozivajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo sena za garnizone Dravske divizijske oblasti.