BEIimiNJEC ^7" -=^> / Izhaja 1. in 15. vsakega V mesca. — Naročnina za ^ celo leto znaša K 1*50. / Qlasilc belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. a kmet, ki naj bi bil podlaga državi, ni to dosedaj mogel postati? Knietovanje v obliki tlačanstva je vzelo kmetu vcs prosti čas. Kniet je cela stoletja kot tlačan delal kot živina od zore do mraka, njegova gospoda so se predobro imela, tako da kmet ni hnel časa, grajščak ne volje do izobrazbe in naprcdka. To je trajalo ccla stoletja. Med tem so nastala mosta, v njih pred vsem trgovina, vsled nje denar, z denarjem velika bogastva in z blagostanjon čas za — študiranje. Do pred približno stoleti so mes- čani prišli z izobrazbo v poznavanju prirode tako daleč, da so mogli pristopiti k ovladanju prirode. Pojavila se je tehnika, ki se je razvila v denarncm gospodarstvu v industrijalizem in kapitalizem. Vse to je tekom zadnjih sto let svet popolnoma spreobrnilo. Kmet je pa ostal mod tern pri starem. Tohnika je proizvajala vedno več, kmeta — kupca je stem pa vedno bolj uničevala, da smo tja prišli, kot smo danes, v takih raz- merah, da kmet komaj dilia. S tern enostranskim razvitkom se je jasno pokazala napaka : zanemarilo se je preosnovo kmetije. Ce bi bili izuajditelji porabili toliko svojega duševnega dela za izboljšanje kme- tije, kot so ga n. pr. za izboljšanje parnega stroja, bi dandanes na kmetiji ne izgledalo tako žalostno. Tako je pa kmet propadal, z njim pa tudi kupna nioc naroda za tehnične proizvode in proizvajalna moč za surovine pred vsem hranila. Kmet je podlaga države, kot nam kaže današnji gospodarski razvitek, in sicer zato: Kmet je proizvajalec surovin za vse ostale stanove, pred vsem neobhodno po- trebnih hranil, in kmet je odjemalee za izdelke tehnike. Prva točka nam mahoma pojasni pre- porna v])rašanja o vzrokih splošne draginje, ki je zlasti pri živilih postala že skoro nez- nosna. Kmet vsled svoje nezdruženosti pro- propada, odhaja v mesta, kjer je vedno več ust za jesti, za katcre manj rok na kmetih dela, in še te na starodavni način. Vedno več Ijudi popušča obdelovanje zemlje, ker ni kmetija organizirana tako, da bi jim nu- dila iste gmotne in dusevne ugodnosti, ktere jim nudi meslo. Kmetija tudi ni dosti orga- nizirana, da bi svoje pridelke direktno da- jala odjemalcu, vedno več je posrednikov, ki hranil ne pridelujejo, pač pa rabijo. Odtod torej vedno dražje življenje, ne pa od carin itd. Kmet je dalje podlaga države kot od- jemalee tehniških proizvodov. Ker on pro- pada in sili v raesto, ima kot delavec vedno dražje življenje, kot delavec in kot kmet vedno manj more kupiti. Zato vidimo čuden, skoro smešen pojav, da čim večje je bogastvo naše druzbe,tem večjatudi revščina navsestra- ni.Tovarnedelajoindelajo, kupeev vedno manj. Na eni strani v rokah vedno manjšega šte- vila ljudij vedno večje bogastvo, na drugi strani propadanje srednjega stanu in naraš- čanje splošne bode. Tudi pri teh, izvajanju vidimo vedno več posredovalcev, ki ne pro- izvajajo, temveč posredujejo in s tem draže, ker morajo živeti. Da podpremo te trditve o splošni rcv- ščini v družbi, naj navedemo nekaj podatkov iz poročila dr. Juračka na II. mednarodnem kongresu srednjih stanov, ki se je vršil 4 — 8. p. m. na Dunaju. Dr. Juraček deli srednje stanove v dvo vrsti, višjo in nižjo. Pod nižjo so revni sloji, nad višjo bogati stanovi. V nižjo vrsto srednjih kmetskih slojev šteje lastnike z produktivno površino 2—5 ha< v višjo vrsto 25 —10 ha produkt. zemljišča. Pri obrtnikih k prviin zavode z 2 — 5 ose- bami, k drugim zavode z 6 —100 osebami. Tako imamo v Avstriji 965.000 posestnikov med kmet. srednjim stanora z 3,400.000 ljudirii, ki so v nižji vrsti, v visji je 973.000 posest- nikov z 12.000 nslužbenci in rodbinumi 3,790.000 ljudi. Pri obrtnikih Steje nižja vrsta 728.000 lastnikov zavodov in 2,200.000 ljudi, višja vrsta pa že samo 01.000 last- nikov obrti in uslužbencov, ter 190.000 oseb. Pri kmetiji tvori srednji stan samo 5 2 % v s e g a k in e č k e g a p r e b i- valstva, pri obrtnikih pa celo 29% vsega obrtni.štva v Avstriji. Med ostalimi sloji pripada na srednji stan okrog 1 miljona duš. Poročevalec deli avstrijsko prebivalstvo na štiri sloje: Naj visji sloji štejejo okrog- TOO.ooo rodbin in okroglo le 300.000 oseb. V višjo vrsto srednjih stanov pride okrog 1,100.000 rodbin z 4,040.000 osebami, v nižjo vrsto 2 miljona rodovin z 6'/a miljona ljudi. Med najnižje sloje ljudstva pa spada 2,100.000 lastnikov malih poscstev in zavodov ter 4'/a —5 milj. plačanega delavstva in njih rodovin, skupaj 14,730.000 ljudi. Na najvišje sloje, ki imajo največji vpliv v državi, pride samo približno 1 %, na srednja 16% in 25%» torej 41%, in na najnižje sloje 58% prebivalstva v Avstriji. Te številke so kmetu resen opomin, da je zadnji čas, da se začne zanimati za svojo usodo. Člani kmetskega stanu narnrec pre- hajajo neprestano iz srednjih slojev ter padajo med najnižje. Končno moramo omeniti še en važen vzrok. zakaj je kmetija podlaga države. Zato, ker ona poraeni najbolj zdravo kri med vseini prebivalci. Ne mogoče vsaka kmečka hiša, temveč opravki in delo na kmetiji. A ta stvar je pa skoro tako, ce so ne bolj važna kot direktna last velike množine denarnega bogastva. Moremo trditi: skoro vsi sloji razen ob- delovalcev zemlje (krnetov, vrtnarjev itd.) so odtrgani od narave, od zadostnega vžitka svežega zraka, dobre vode, solnca in potreb- nega gibanja. Vse to je predpogoj zdravja Stran 78. BELOKRANJEC Letnik I. Ali stc žc poslali naročnino 3^ l"5O za eelo leto K 2a50 za vse dežele izven Avstro-Ogrske Da uaslov Belokpanjec, Gradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To raalenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. zdravje pa je zopet predpogoj sreče. In kje danes najdemo zdravje, svežo kri in srečo po mestih? Ljudje so tarn sužoji lie sarao svojih gospodarskih, temveč tudi zdravstvenih razraer. Celo življenje se trudijo, zbirajo denar, se uničujejo s konkurenco, in če ne propadejo in dosešejo vspeh, kaj imajo od tegaV Neprestano bolehnost, slabe živce in neprijetno starost ali pa zgodnjo smrt. — Na kratko srao videli nekaj glavnih vzrokov, zakaj je kmetija podlaga države, oziroma zakaj naša država propada, ker kraetije nima za temelj, da bi ji dala gorenjo podlago: po ceni dobro gmotno življenje (hrano in teh proizvode) ter zadovoljitev dragih potreb na podlagi zdravja, ki je pod- laga sreče. morale itd. mora posvetiti torej najvažuejšemu svojerau vprašanju kar naj- večjo pozornost, mora rešiti kmečko vprašanje. Kniet se mora pa zavedati svojega po- mena. Seve. s tem ni rečeno, da je podlaga dobre človeške organizacije nekdo že s tem, če pravi, da je kmet. Mora biti tudi dob er km et, delavec, zaveden, izobražen in član kmetske zadrnge. Ni dosti, da kdo gnoj kida, popiva po gostilnah ter tolče ob mizo češ, mi, kmetje, kaj boste vi škrici. Ne, to ni dosti. Treba je začeti delati ne sarao z rokarai, temveč tudi z glavo in srcem. Potem šele bo vsak posameznik v kmetskem stanu to, kar je stan sam po sebi, oziroma bi moral biti, in postane, ko se vsi posamezniki kmetje zavejo. _________ Avstrijske kronovine v denarnih zadregah. V prejšnjih številkah smo priobčili članke, kjer so bile navedene številke iz denarnega gospodarstva dežela in države kot dokaz, da današnja uredba oboje tira v vedno veeje dolgove. Danes navajamo zopet nekaj zanimivih številk o denarnem gospodarstvu goriške dežele, ki je tudi na robu finančnega poloma. Potrebščine so rasle. Leta 1899. so znašale okroglih K 485'000 „ 1900. „ „ 810.000 „ 19UI. „ ,. „ „ 985.000 „ 1902. „ „ „ „ 1,104.000 „ 1903. „ „ „ „ 1,055.000 „ 1904. „ ,. „ „ 1,048.000 „ 1905. „ „ „ „ 1,219.000 ,. 1900. „ „ „ ,, 1.450.000 „ 1907. „ „ „ „ 1,817.000 V 9. letih so torej narasli deželni izdatki za 1,332.000 K ali za celih — 275%. Kako so rasle goriške deželne doklade. Doklade so zrastle: L. 1899. — L. 1908. Na zemljarino . . . 15% 20% Na hišarino .... 17% 20% Na obrtnino .... 20% 30% Na vžitnino .... 20% 120% Na Hekto piva ... 1 K 4 K Nekaj primerov: 1. Posestnik plača od vsakih 100 K čistega katasterskega prinosa celili . . 62*— K. njemu pa ostane samih . . . 38'— K, in od njih živi. 2. Od najemnine hiš plačujemo od vsakih 100K: v Gorici.........K 3728 na deželi povprečno.....„ 39*55 3. Užitnina na vino znaša od hektolitra : v občinah I. razreda . . . . K 18*30 v „ II. „.....„ 13-73 4. Vsak hekto piva je obdačen : od strani države povprečno . . K 3*40 « „ dežele......„ 4 — „ „ občin povprečno . . „ 2*60 skupaj . . K 10*— Te doklade se ne bodo mogle še zvi- ševati! — Kaj boV Odkod naj dobi dežela denar za neskončne svoje potrebe? Letni primankljaj. Za 1. 1908. je preračunjeno: potrebščine.......K 1,719.633 redno pokritje......„ 894.397 torej primanjkljaja . . . . K 1,325.236 deželne doklade ntegneje dati ,. 1,139.000 ostane nepokritih.....K 186.236 Primankljaj za 1. 1909. je preračunjen na 253.000 K, torej zopot še viši. Kaj bo pa leta 1910?! Primanjkljaja je torej tudi na Goriškem pri dež. upravi čez V* miljona, a poleg toga je okroglo za 400.600 K dovoljenih podpor, ki jih dež. odbor ni mogel izplačati. Dežela si bo po proračunu morala narediti zopet 3,340.000 K dolga, čeprav že sedaj Goričani plačujejo z dež. dokladami na leto po K 106.326 na odplaoevanje in obresto- vanje dosedanjih deželnih dolgov. — Nava- jamo ta nepobitna dejstva v svarilo onim kmetom, ki pričakujejo kaj lepših vspehov od kranjskega dež. odbora, ki je po poročilu dr. Lampeta izkazal čez 1 miljon primanj- kljaja v kranjskem deželnem gospodarstvu. Za 100.000 K neizplač-inih podpor, ki jih je dovolil, pa ni mogel izplačati dež. zbor goriški kaže, da so pač lahko v pomirjenje volilcev dovoljuje podpore, da, je pa drugo vprašanje, te podpore tudi — izplačati, če ni denarja. Bratje Slovenci! Obmejni Slovenci Vas prosimo poinoči! Znano Vam je s kako brutalno silo deluje ves nemški element, na čelu mu društvi „Südmark" in „Schulverein", da se čim preje Podlistek. Moj prvi izlet v Belo Krajino. (Koncc.) Odšla sva na sveži zrak, potem pa v sobo spat. Pri vsaki postelji je bilo odprto okno in sveža sapica naraa je kaj prijala, tako da sva prav kmalu zaspala. Zgodaj pa sem se zbudil, kajti mučila me je strahovita žeja. V temi potipljem na nočno omarico, če je kaj vode, in zadenem v steklenico, da zazveni. Pri tem ropotu se vzbudi tudi Matevž in rae vpraša, če je kaj vode. Ko mu povem da je, skloni se tudi on in oba sva natakala v temi iz velike steklenice v velik kozarec, ki je inoral držati kakega pol litra. Poln kozarec nalijeva — seveda vsak svojega — in ga na dušek sprazniva. Toda oba zaječiva hkratu, ko postaviva na omarico prazna kozarca, kajti v steklenicah ni bila voda, marveč vino, krasno metlisko vino, ki bi ga bila ob vsaki drugi priliki z veseljem povžila, pri takratnem mačkastem razpoloženjupanama ni prav nič prijalo. No, ta dobrodušni dovtip nama je napravil pokojni notar Žtajer, ki je velel Pezdirčevi mamici, naj postavi za vsa- cega „študenta" na nočno omarico toplak vina in zraven — bilekum. Ni treba posebcj praviti, da sva po hrabrem požirku dobrcga vina takoj zaspala. Zbudila sva se pozno v jutro. Takoj so nama prinesli kavo brez na- ročila in za vsacega celo škatljo portorik. Ko sva se okrepčala, sva hotela plačati, pa so nama rekli, da je plačal vse notar Štajer. Z nekoliko težkima glavama sva se podala po poti v Gorjance. V Suhorju nale- tiva na voz, namenjen v Črnomelj. Poprosiva voznika, če naju vzame na voz. Voznik je bil takoj pripravljen vzeti naju na voz, le to je rekel, ker je videl pri obeh škatljo s portorikami, naj mu „kupiva" vsak par smodk. Hitro se oglasi Matevž: „Ti, Andrej, meni so se smodke tako prigabile, da ti ne morem povedati, kar vse smodke dajva kočijažu. Jaz pa sem se nameraval še večkrat s kakim voznikom voziti in sem vedel, da se najbrže noben voznik ne bo bogvekako branil por- torik, zato sem nasvetoval, naj dava temu vozniku za zdaj le vsak eno pest portorik. Molče je odobril Matevž ta moj predlog, zagrabiva v smodke, se pogledava in na glas zasmejeva. Pod drugo vrsto smodk je bil položen popolnoma razprostrt papirnat ban- kovec za 5 gl. Najino veselje je bilo nepo- pisno in ko sva se vozila mimo Luže, so se najini vinski duhovi toliko ublažili, da sva snedla pri Nacetu vsak eno klobaso in popila pol litra vina, pa tudi vozniku sva ga pri- voščila pol litra, pol litra pa si ga je pri- špogal «am, vsled Cesar ga je objela neizre- čeno dobra volja. Kako bi bil šele ukal in rajal, če bi mu bila midva dala kar vse smodke z dvema petakoma vied. Onkraj Gorjancev se nama je začei od- pirati zopet drugi svet, zagledala sva Goren jske snežnike, ali prijaznih ljudij v Jielokrajini, tople mehke vode v Kolpi in lepih vino- gradov nisva mogla ]>ozabiti. Posebno pa se vselej s hvaležnostjo spo- minjava pokojnega notarja Štajerja ter gotovo ponoviva in si poveva vselej, kadar se sesta- neva z Matevžom, ves dogodek, ki se je vr.šil v Metliki pri Pezdircu tisti dan, ko je obhajal zaroko Fuchs mlajäi. „Andrej." Letnik I. BELOKRANJEC Stran 79. ponemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima Südinarka na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprot- niki na St. Ilj, t. j. zadnja in obenem naj- važnejša slovcnska postojanka ob meji. Že več sto tisoč krön je žrtvoval nemški narod v svrho velenemških načrtov dinštva „Siid- niarke" samo za Št. Ilj. Več stotisoč kron za potujčenje slovenske zcinlje, za ponem- čenje slovenskega ljudstva v eni sami žup- niji. Preubogi smo, da bi zaniogli z nasprotniki na enak način tekmovati. Edino le izobra- ževalno delo raed ljudstvom nas še more rešiti in zagotoviti slovenskega življa v Št. Ilju. Bralno društvo v Št. Ilju, ki je poklicano, da širi in pospešuje pravo izobrazbo med tukajšnjim ljudstv» m, je lirez strehe ; nc more se vslcd tega gibati in razvijati pravega Ijudsko-izobraževalnega dela. Nujna potreba je, da bi društvo iraelo svoj „Društven dom", kjer bi iineli šontiljski in okoliški Slovenci, posebno tnladina svoje zavetišče, svoje zbi- rališče. Obraramo se torej do vseli rodoljnbnih Slovencev brez razlike političnega prepri- čanja, do vseh denarnih zavodov, do vsega Slovenstvu, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomnite, da sc grc za rešitev ob- mejnih bratov! Prosimo toraj, milo prosimo, sleheruega Slovenca in Slovenko: Darujte za „Društveni dom" v Št, llju. Ta dorn v katerom se bomo zbirali tukajšni Slovenci in navduSevali za nadaljno borbo, bode jasna priča slovenske požrtvovalnosti in ljubavi do liudostiskanih obnojnili Slovencev. Šo pozni rodovi Vam bodo rojaki mili se hvaležno Bpominjali, da ste na tak krasen način po- kazali svojo pravo Ijobe/on do teptane do- movine. ])arovi se naj pošiljajo na naslov: Kme- tijsko bralno društvo v Št. TIju v Slovenskih goricah ali pa njega blagajniku Franju Že- botu, istotam. Vsak najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in scznam darov v štajerskih slo- venskih časnikih objavil. P r i p r a v 1 j a 1 n i o d b o r z a z i d a n j e I) )¦ u š t v e n e g a d o m a v Š t, 1 1 j u : Franjo Thaler, predsednik, M. (lolob, tajnik, Fr. Žebot, blagajnik. Doma in na tujem. Samoslovenski naplsl v Ljub- Ijanl. Deželni odbor je sklenil, da se na- piavijo v Ljubljani samoslovenski ulični napisi. Nemiri na Češkem. Pretečene dni so bile velike demonstracije v Pragi proli nemškim buršem, t. j. visokošolceni, ki po ulicah izzivajo z nemškimi odznaki. Raz- burjenje je doseglo tako stopinjo, da so po- klicali vojake, polieaje, in 800 orožnikov mirit Prago. Na Karlovem trgu so bile na- rejene barikade, t. j. ljudje so pogasnili sveiilke, zaprli ulice s klopmi s sprehajališča, z 1 met.er visokim nasipom i/. kamenja in z bodičasto žico /a ograje. Vlada grozi, ovišanja števila volilcev za kakih 50.000, fo je to pomanjšalo za 0663. To je tcm značilnejse, ker se je prcbivalstvo od 1. 1904. zelo po množilo. Pripisujejo to zlasti veliki brez- brižnosti volilccv, ki se za volilno pnivico sploh ne zglašujo ne. Razjasnjujejo si ta vzrok s tern, da se volilci pom-lmjejo nnv- duševati za to ali ono stranko, kor so se prepričali, da se žene vse po mandatih. Kakorhitro poslanci dosežcjo, da so izvolj^ni, se za blagor ljudstva že nič več ne brigajo. Mnogo volilcev pravi : ,.Naj zmaga la ali oni, — saj nam ne bo nič boljše, tako, da se večinoma volitev meseca listopada sploh ne udeleže. Iz Bele Krajine. Zaplemba. V zadnji številki nam je zaplcnil g. cenzor notico, ki je izšla preje v Našem listu, Belokianjcu itd., poziva za nabiranje milodarov za Ijubljanskc žrtve ter nekaj narodno-gospodarskih vesti. ]kilokranjci, ]>O(lpirajt(i s pridnim naročanjcm svoj list, katerenin se hoče na ta način škodovati. Umrla je v Metliki dne 12. p. m. po kratki bolezni v starosti 4H let g. Franja vdova Makar, rojena Magovac. Žalnjoči rod- bini iskrcno sožalje. Otvoritev kmetske hranil- nice v Dobllčah se vrši v nedeljo, dne 8. t. in. ob 2. uri popoldne. Ob otvoritvi se kmetom pojasni pom en in namen take zadnige. Dobliška ]»osojilnica ima svoj delokrog . zaklade podzemeljskega bogastv:» ni več nihče resno brigal. Sele letošnje polet je so se za stvar zavzeli trije pogumni Slovenci in se z vso vnemo lotili dela. K temu jih je bndrila že od prejšnjih dob znana signrnost gla dejstvo, da se ima v kratkem času zgraditi Belokranjska železnica, ki bo tekla, tako se zagotavlja, prav čez premogovo ozemlje na Meiliko in Karlovec, Crnornelj dobi sigurno glavno postajo, in ako bodo razmore ugodne, še poscboj premogovo nakladišče. Kolikejra pomena bo ta gospodarska pridobitev za sedaj tako osamljeno in gospodarsko za- puščeuo Belokrajino, si je pač misliti. Zaraditega mora vsak pravi rodoljub z veseljem pozdraviti zai>o('etje trojice sloven. mož, ki ne štedijo ne tnida ne novcev, da ustanovijo za Belokrajino tako važen vir doraačega blagostanja. Ko bode delo v pre- mogokovniku do dobra razvito, zamogli se bodo ondotni doinačini, večinoma izseljeni v Ameriko, zopet povrniti v inili domači kraj, kj<-r jih bode cakalo obilo kruha. J)a bi se pa premogovnik čim hitreje razvil in so izjiolnila želja rodoljubov, da se domačeniu ljudstvu da stalen zaslužek na domači zemlji, se je omenjena -podjetna trojica odločila raz- širiti svoj delokrog in v to kvHio sestaviti večjo družbo slovenskih i»etičnih ljudi z večjim prometnim kapitaloin. V ta namen vabi sedanja družba na spstavo doniai'ega premogovnega konsoirjja, cigar naloga je, zložiti za prvo glavnico 60 000 K. Od te glavnice se (fbnie polovica na odkup sedanjih pravic, polovica pa se naloži za razsirjenje poiljrtja. Konzoi-cijski deleži znasajo a 500 K in je vsakemu deležniku prosto beležiti ali vzrti več deležev. Priglasila k iideležbi naj se pošiljajo na naslov: ,. Slovenske pre- in ogovne d i'u ž be" v roke gospoda Fr. Stran 80. BELOKRANJEC Letnik I. Šetina, nadučit. v Črnomlju. — Dostavlja se, da je sedanja družba premog na veö krajih razgrnila in da pridno nadaljuje z deli. Sploh stopa premog na več mcstih kar celoraa na dan. Ležišče je od strokovnjakov, kakor Seeland, bivši c. kr. rudniški gluvar v Celovcu, jako ugodno cenjeno. Naj bi pre- raožnejši slovenski rodoljubi no zamudili te lepe prilike in čim najhitrejc scstavili močno družbo, ki bo črpala ogromna bogastva iz globočin doraače belokranjske zemlje. Na srečc! Iz Črnomlja. Dne 24. t. m. pi iredila je naša čitalnica svojenm odhajajočerau članu g. c. kr. sodnemn pristavu Ant. Kudru od- hodnico in sicer v gostilni g. Josipa Skubica. Obilna udeležba kazala je dovolj priljubljenost g. Kudra, še bolj pa so to pokazali neštc- vilni govori, v katerili so slavili govurniki njegovo občo priljubljenost, narodno značaj- nost in ljubezen do svojega poklica, katerega kot kazenski sodnik ni samo kot kaznujoči sodnik izvrševal, ampak vedno in vedno ljudi — posebno proste — nagovarjal k spravi in s tern blažil sovraštvo in nasprotstvo med ljudmi, ki se tako radi za malenkosti pre- pirajo in si prizadevajo drug drugemu ne- potrebnih stroškov. Novomeščanom moremo samo čestitati na pridobitvi takega sodnika. Z VIniee. 9 ktni Mibclič Feliks je padel s hruške na trda kamenita tin tako nesrečno, da si je zdrobil tünicno kost na glavi in je moral v bolnico, ker zaradi po- škodbe možgan ni skoro nič vidd. Gradac. Te dni 26., 27. in 28. t. m. pregledovala se je trasa ali proga tako ime- novane belokranjske železnicn. Gre se glavno za to, ali gre železnica oil Kumpmatelna čez Osojnik v Metliko do Kulpe proti Bubnarcam in od te proge stranska proga na Črnomelj, ali pa gre glavua proga iz Kumpinantelna na Črnomelj -Gradac-Metliko brez stranske proge. Vladnih inženerjev izrielani načrt trase podaja dve alternativi. Po načrtu pričenja proga na postaji dolenjske železnice v Novern mestu, gre ob Krki proti mestu, prostopi reko in gre čez Kamlijo proti \ irčni vasi. Od Virčne vasi, kjrr bi> postaj.i, gre dalje proti Vršnim Selom, kjcr je dniga postaja, dalje mimo Lnz do prelaza n.i S. meniču. Od Semeniškega prelaza (pri takozvanem Kunip- matelnu) dalje sta izdelani dve varijanti. Ena vodi od te postaje proti Osojniku do Lokvic v Metliko in odtod do deželne nieje. Na Osojniku in v Lokvicab so projektirane postaje. Tz Metlike je potem projektirana krilna železnica v Crnomrlj. Po drugi vari- janti gre proga Kumpmatelna na desni strani Koene ceste (Derbič s strani) ob kočevsko- črnomaljski meji od Rodino in Griča, do Tu- ševega dola, Telčjega Vrba v (Vnomelj in odtod čez Gradac v Metliko in do deželne meje. Po varijanti IT bi se zidala cela proga kot glavna, dočim bi po varianti I bila proga Metlika-Črnomelj lokalna proga. Mimo teb projektov, izdelanih od vlade, je kmnisiji predložl viadni svetnik Lascban še projekt črnomaljskega železničnoga odseka, ki pred- laga progo Semič-Rodine-Črnoinclj-Metlika, in sicer kakor vse kaže, mnogo krajšo in dokaj laglje izvedljivo, kakor je ona po vladnem elaboratu v varijanti II, ki napravi od Rodin dalje cel<> klobaso. Komisija je v ponedeljek 25. t. m. sprejemala želje inl.cre- siranih občin, v torek pa je začela obbod cele proge. Ko bo obbod končan, oddajo za- stopniki korporacij svoje innenje. Končno se komisija še sedaj ne izreče ne za to no za ono progo, ampak si je železniško ministvo pridržalo pravico do končne rtoločitve proge. Sedaj so se le zaslišali interesentje, katerili želje so se vzele na zapisnik. Ti zapisniki se predlože ministrstvu. Komisijo je vodil viadni svetnik g. Lascban, vdelcžili so se te komisije razun inženerjev tudi odposlanci železniškega in vojnoga ministrstva, trgovske in obrtne zbornice, prometnega ravnateljstva državnih železnic, deželnega odbora in dež. vlade. — Da so Belokranjci glede prog ne- edini, je naravno, saj tudi načrti niso jed- notni. — Konečna odločitev se zve morda šele čez 1 do 2 meseca, ne pa čez teden dni. kakor sino pričakovali. Mogoče je, da se z delom začnc šele drugo jesen, kakor se je slišalo od članov komisije. Upajmo, da bo proga tako izpeljana, da bo iinelo od želez- nice kar največ Belokranjcev korisli, da bi imel vsak intoresent pred svojim pragom kolodvor, tega, nikakor ni pričakovati. Ogrenj na Božjakovem. Nesreča ne pride nikdar sama. Dolga suša nam je uničila skoraj ves letni pridelek. Vendar smo še v zadujem trenutku z veliko naglico nekaj nabrali, da ]>rehranimo sebe in živino. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Dne 18. sep- tembra začelo je goreti in uničilo 1 7 po- sestnikom skoraj vsa poslopja. Hitra pomoč metliške požarne brambe, pod povcljstvom vrlega narelnika g. Heišmana je ubranila, da ni pogorcla cela vus. Hilra pomoč je zelo potrebna. Metlifiki občinski svet je dovolil, da se pobira za pogorelce. Dobrosrčni Metli- čani darujejo denar in obleke. Prosimo tudi drnge, da pomagajo svojcrnu bratu Belokranjcu. Milodare se laliko psišlje na naslov župaustvo Božjakovo, de- narne darove pa tudi na naS list. Iz Metlike. Dne 27. septembra jo prišla v Metliko železniška komisija popol- noma nepričakovano. Sele ob 9. uri zjutraj sino zvedeli, da pride. Tukaj se je vid(;lo, da je iK'katorim županom metliškega sodncga ok raja, veliko več ložeče za strankarstvo, kakor ]ia za korisl njili občanov. Rosalniški župan g. Matjašif; je zabteval glavno postajo v Rosalnice, njemu so se pridružili župan lokviski, radoviški in drašički, ki imajo veliko bližje v Metliko kakor v Rosal nice. Svarimo pa to gospode, da naj ne izdajajo koristi svojih članov v koiist res ne vomo, koga. Da pa vsaka vas postaje ne more imeti, menda priznajo. Naj se torej zadovolje s tisto, ki jim bo bli^ja. Naš g. župan Jutraš se j(i pokazal za niesto vnetega načelnika. Hvala mu, ker je pokazal, da je vreden našega zaiipanja. Nesreča v Dobličah. V torek 29. septembra t. 1. je soproga dobliskega župana, Marija Vertin, tako nesrečno padla z voza dctelje na travniku, da si je nalo- inila. tilnik. V soboto ob poinoči je uinrla. Stara j(! bila šele 47 let. OtPOk zg*orel V četrtek 22. p. m. je pasel Matija Dajčman iz Maverla ter si zakuril. K ognju je priälo tudi 9letno de- kletce, ktero je vzel za svojo. Ko je šel Dujčman zavračat živino, se je vnela dekletu obleka, ker je potegnila budo burja. Predno je niogel prispeti Dajčman na ])onioč, se je dekletce tako opeklo, da je še tisto noč umrlo. Starši, pazite na otroke. Glas Iz Amerike. ('enjeno ured- ništvo „Belokranjca" Gradac. Vaš cenjeni list som prejel od g. Josipa Montel-a, kateri je nedavno zopet zdrav srečno dospel v našo sredino s svojega obiska po svojej domovini. List se mi zelo dopade in veseli me, da se je končno enkrat tudi pii nas v Beli krajini ustanovil list. In sicer zbrali ste si dobro nalogo ali „platformo"'1 s katero stojite na strani kmeta in polcg drugib novosti doprinaša list kaj kratkočasnega čtiva. Sicer ima naä kmet malo časa v letni sezoni za čitanje, pa vsaj ob zimskih dolgib večerih se ob vzornem čtivu tudi kmet na- slaja in razvedri. Upam da dobro uspovate, ker list ni drag. Tukaj nas je veliko Slo- veneev. Belokranjcev nas je lepo število v trgovini; sino zelo podjetni ter tudi vnarodnem oziru žanjemo lep ugled od drugib narodnostij, sicer je tukajšna naselbina izključno vsa slovenska in se vladamo po vsem skoraj po Starokranjsko. ('erkev imamo zelo krasno, zidana je bila pred osmiini leti in je stala (20.000) dolarjcv. Ko se je cerkev delala, smo imeli le malo v te svrbe goto- vega denarja in delala se je na dolg, ali z našo slovensko požrtvovalnostjo smo bvala Bogu letos vso izplačali. Cerkev je posve- čena sv. Antonu Padovanskemu. J. J. P. Nespeče na PrelokJ. Dne 14. oktobra je Jurij Starešinič zlagal strljo. Ko je prišel že na vrb stoja, da bi ga za- vršil, se je prijel za stožnico, ki je bila strobnela, da je počila in je padel na tla. Poškodoval si je pritem nogo, da je prišel komaj po palici domov. — Peter Starešinič sin Franca Starešiniča, posestnika šrev. 36, je padel raz voza in si je zelo poškodoval roko. — Ani Starešinič, ženi Fr. Stan šiniča posestnika št. 37, se je noga izpodrsnila, ko je žela steljo in si je pritem s srpom tako budo nogo porezala, da so jo morali peljati na vozii domov. — Jožctu Starešiniču, po- sestniku, ko je sei po opravku v blev svojega soseda po kamenitih stopnicab, se je pritem izpodrsnilo in je tako nesiečno padel, da so ga morali prenesti v njegovo hlso. V zadevl krme. Ker se čujojo ponekod priložbe, da s<; sili ljudi, nnj pri- stopajo kot člani larovškim posojilnicani, je izjavila dežclna vlada da je ncdopnstno, koga siliti, da bi pristopil kot član k poso- jilnici, čoš da sicer ne dobi krm«! po 5 K. Ou bi se koga torej sililo, da mora pristo- piti radi sena k farovskim posojilnicam v Starem Trgn, Dragatusu, Podzemlju, Snliorju itd. kot clan, naj se vsak slučaj bizojavno naznani deželni vladi v Ljubljano. Vse v službl ncmštva. Politična oblastva so izdala na županstva odredbe v varstvo Kranjske b ra n i 1 n i ce. r\\\ od- redue in ti ukazi n«; bodo iineli nobenega Letnik I. BELOKRANJEC Stran 81. uspcha. Naši župani niso in nečejo biti agentje Kranjske hranilnice, ne glede na to, da iraajo že itak čez ^lavo dela. Zato so s predpisano spoštljivostjo položila vladne ukaze med stare akte. Deželna vlada je najbrž slutila, da se župani ne bodo dali upreči za nemški zavod in je iskala ter našla druge agente. Kakor smo izvedeli je dobihi žandarmerija reservatni ukaz, naj Ijndem dopuvedujejo, kako varno je naložen denar v Kranjski liranilnici, in naj poizvedo in izslede vse one, ki delajo proti tej lira- nilnici ter jih naznanijo „pristojnemu" obla- stvu. Torej bodo zdaj orožniki agitirali za Kranjsko hranilnico, potepuhi, eigani, tatovi pa bodo iraeli mir pred možmi pravice. Ko- liko uspelia bo imela agitacija žandarmerije, bo pokazala priliodnjost. To pa lahko že danes povemo: orožniki kot javni organi reda in pravice si ne bodo med ljudstvom pridobili zaii]>anja, če bodo nastopali kakor kaki Jigentje Kranjske hranilnice. C. kr vlada na Kranjskem — ag-entura za „Kranjsko hranil- niCO1'. V nezaplenjenem listn čitamo : Ker je slovonsko ljudstvo na Kranjskem spoznalo, kakega gada si je vzgojilo v kranjski „Spar- kasi", je začelo trumoma dvigati velikanske vsote iz tega zavoda, Gospodje pri vladi so se tega kar prestrašili in kranjska deželna vlada je naročila okrajnim glavarstvom, naj zaenejo agitacijo za nemški denarni zavod. Jn res so razposlala okr. glavarstva pisma na vsa županstva, v katerih delajo agitacijo za kranjsko šparkaso. To je naravnost ne- čuven, vsaj pravici v obraz bijoč manever. In vendar je na drugi strani ves ta napor vlade in njenih organov za ohranitev gnilega in trhlega nemštva po naših krajili kakor sramoten, lako še posebno smešen, blamaza najlmjše vrste. Pa le naprej! Blamirala se je vlada s svojo soldatesko v Ljubljani, blamirala se je v Brežicah, blamira in smeši se naj še dalje samo sebe, da bo vsaj naše ljudstvo spoznalo končno to ostudno kome- dijo, ki se imenuje: neinska Avstrija s slo- vansko večino! — Glede kranjske šparkase pa smo prepričani, da niti žnpanstva niti slovensko ljudstvo ne bodo šli c. kr. vladi kot agenturi za nemške pozicije na lim! Bojkot lašklh trg-ovcev v Goriel nam kaže, da je najuspešnejšo sredstvo za osamosvojitev Slovencev na go- spodarskem polju. Prav tako dosledno kot se držijo goriški Slovenci gesla „Svoji k 8vojinr', nnj bi tudi v vsoh drugih slovenskih pokrajinah podpirali Slovenci samo narodne trgovine. Na ta način bi se kmalu otresli tujčeve premoči, obenem pa bi vzgajali v svojili ljudeh podjetnost in veselje do na- rodnega gospodarskega dela. Potrebno pa je, da Slovenke ne pazijo samo, kje kupujejo, tcmveč tudi kaj kupujejo. Ni vseeno, ako se daje prednost nemškemu izdelku, če lahko kupimo slovenski izdelek, ki ni nič slabši od prvega. Tako opozarjamo slovenske go- spodinje, naj nikari ne kupujejo nemških kavinih primesi (cikorije), ki se razpečavajo v slovenskih ovitkili, da bi se s tem pre- motilo slovensko občinstvo. Saj imamo ravno za ta predmet solidno domače podjetje „Prvo jugoslovansko tovarno kavinih surogatov" v Ljubljani, ki izdeluje znano izvrstno „ Zvezdno" kavino primes, od katere dobivajo razna slovenska in hrvaška društva znatne prispevke. Ta izdelek naj se udomači v vsaki slovenski hiši! Razne vesti. Premogovniki na Severnem Češkem. V preraogovnikih na Severnem Češkem v okoliših Teplice—Most—Chomutov je okrog HO.000 uslužbencev. Vse premo- garske družbe (bruška, severočeška, tepliška, erar itd.) so izkopale 180,720.000 q premoga v skupni ceni 77 miljonov K, od tega je bilo čistega dobička 21,943.012 K, a delniška glavnica je znašala 80 iniljonov kron. S čistim dobičkom se v podjetje vloženi denar izplača družbam v 5 do 3'/„ leta. Če bi se po po- vrnitvi te vložene glavnice čisti dobodek plačeval delavcem, bi dobil vsak rudar pov- prečno po 700 kron place na leto več. En meterski stot velja rudnike povprečno 43 vinarjev. Če bi delavec istega prodajal di- rektno konsumentu za polovico dražje, bi ga dobil ta za polovico cenejše, kot ga dobi .danes od kapitalistov, torej po 1 K, rudarjem bi se povišala plača povprek za 700 K, a delavni čas bi znašal, računaje v to i dohod in odhod iz rudnika, samo 4 Va ure. Ta račun jasno kaže, zakaj je zveza angleškili konsumnih društev sklenila, da bo porabila vsako leto po 200 miljonov kron od svojega letnega dobička za nakup rudni- kov. Isto bi mogla narediti Zveza kmeč- kih zadrug. Prva češka splošna delniška družba za zava- rovanje na življenje v Pragi ima svoje glavno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu. Ta družba zavaruje na življenje po najnižjih cenah in po najugodnejših pogojih. Za kratek čas. General svojim vojakom po bitkl: „Fantje, dobro ste se držali, bfli ste se kakor levi!" — Prostak: „Dä, gospod general! Kdo bi pač zamudil priliko, vendar enkrat pošteno pretepati se, ne da bi se mu bilo bati žandarjev in sodnikov." Željo mu je spolnil. A: Prav lepo bi vas za nekaj prosil, a prosim, obdržite to za-se. — B: Z največjim veseljem. — A: Prosim, posodite mi 50 kron. — B: Dobro, te bom za-se obdržal. Tužnitn srcem javljamo vscm sorod- nikom, prijateljem in znancem žalostno vest o snirti naše preljubljene matere, taščc, sva- kinje in stare matere, gospc Zahvala. Ganjeni presrčnega sočutja med bolez- nijo in ob smrti naše nepozabne matere, tašče, sestre, svakinje in stare matere, gospe Franje vdove Makar roj. Magovac veleposestnice v Metliki ki je po kratki a zelo mukepolni bolezni, previdenas tolažili sv. vere dne 19. oktobra 1.1. ob V28. zvečer v 46. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v sredo, 21. oktobra ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopa- lišče k Sv. Roku. V Metliki, dnc 20. oktobra 1908. Žalujoča obitelj. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za obilo ude- Ie2bo pri zadnjem spremstvu. Osobito izre- kamo srčno zahvalo udeležujočemu se slav. Belokranjskemu »Sokolu«, vrli metliški po- 2arni brambi, slav. uradništvu in učiteljstvu, kakor tudi vsem darovalcem vencev. V Metliki, dne 22. oktobra 1903. Žalujoči osiali. MALI OGLASI za trlslonno pctit-vrsto 15 v, za plačujočc nnročnikc llsta 1Ü vin. Oglasi. Za vsebino oglasov uredništuo ne prevzema nihahe odgovomosti. MALI OGLASI za trlstopno petit-vrslo 15 v, za plačujoče naročnlke lista 10 vin. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), Je u red 11 ten dobivajo se pri njem In pri vseh knjlgotrlolh naslednle pravne knllge: 1. Clwllnopravdnl zakonl (IV. /.v. Pr.ivnikovi- /hirkc) /. ohširniin slovciiskiin in lirvatskim stvarniiu ka/.;ilom, ob- scK/ijot-i XII. in !«KI sir.'ini. HKAi. V pl.itno vc/. kfijijta K 8*— 2. Odvetnlftka tarlfa; cloločila o rabi Iirvnlsku^a in slo- vcnskcfr.i jc/jka pri-cl soclišči; sndnc pristojhinc, s stvarniin ka/aloiii, (L'l) lahcl. l!KJ(i.) Broširano......K 1-80 3. Zakonl o Jawnlh knjlgah, zcmljiskili itcl. (V, zv. Prav- nikuvt; /liiikc) z vsunii prcdpiüi, ki so z iijimi v zvczi, s stvaniini ka/.aloni y hrvatskcm in sluvcnskcm jczikn, z vzorci knji/.iiili prošcnj in vpisov. I'.KJH. Knjiga v 2 delili, skup G18 strani. Meliko vc/ana knji^a........K 5'60 popolno v platno vczana..........K 6"— ! Pon.'ilisi iz knjij^t1 j>od Un'ko .'!.: j 4. Vzgledi predlogov, »klepow In vpisov za zcm- IjišKo knji^ii; Uotii'iia kolkovnina in vpisnina . Bro&. I K 6. Kolkovnina In vpisnina pri zcmljiški knjigi. Tabcla na iiioiiiLin p.-ipiijn, ohcsck zn na stcno.....60 li. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja dru6tvo „Pravnik"i Zvczck J. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in v/.oiti/ih pinsnjf. I'.tnV. AUhkn vt-y.anu K '40 Zvc/.ck II. in III. Predpisl o ieieznlskih In rudnlikih knjlgah. IlKlB. Cuna inuliko vu/.jmi knjižici. K 80"—. Zvtvck iv. in V. Prlstojblnske olajsave ob konyer» zljl terjatev. 1!*ik. Kiijit;a potichna po-.i'hno piisüjüiiicain in clenariiiiii /..ivodnm sploii. Miliko vczana knjina K '80 Zve/tk VI. X. Predpisl o razdelbl In uredbl ter o Zlozbl zemlJCSČ. HttlB. Mtliko vivano .... K 2* PripravJj.i se: Zvczck XI. in XII. Preplsl o poljskl okvarl. 11J08. Meliko vczano............K --80 Ako ni doKOVorjtno drugače, se pošiljnjo kuji^e s posfu_ proti poštncmu povzetiu, lako, da se k navcdcniiri eenani priračunijo le resnicni in postni izdatki; pri naročilih do 2 K je najteneje, ako se poilje naprej kupnina in 10 vin., pusiniiie v KOtovini ali poštnili znamkali. Stran 82. BELOKEANJEC Letnik I. Hogrobne spomenike, stopnjicB, mejaše ltd. izdeluje JOSIP LOZAR kamnosek GRADAC, Bela Krajina. Išče tudi enegapomočnika in enega vajenca. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera se izvršujejo dobro ------------- in trpežno po primerno nizki ceni. ------------- mizar JOSIP JUDINIC mizar Stranska vas — Semič. Fee se vain nihdor ne podere če jo knpite v moji zalogi. FRÜH PILETIČ, Bradac. Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmetke in visoke, secesijon itd. Zanesljivo najboljše sOamoreznice, reporeznice, kakor vse druge poljedelske stroje, pluge in brane, gnojnične se- salke v najboljši kakovosti, nepremočljive vozne plahie, in take za komate, zajamčena umetna gnojila itd. dobite pri narodni tvrdki „Merkur" P. Majdič, trgovina z železnino v Celju, Stajersko. Ceniki, pojasnila in navodila z obratno posto zastonj. Kmetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprcjemajo od vsakogar. Posojila dajejo Ie svojim članom. Slovenshi denar u slo- vensfte zavode! Kdor želi svoj denar iz nem- škega zavoda (kočevske mestne hranilnice ali ljubljanske kranjske) dvigniti in vložiti v domač zavod, zadostuje, če izroči ali pošlje po pošti priporočeno (rekomandirano) slovenskemu zavodu dotično hra- nilno knjižico. Ta mu takoj da drugo hranilno knjižico, glasečo se na ravno toliko, kot je v prvi knjižici vpisano. Denar pa pri tujem zavodu vzdigne slovenska hranilnica sama. Ne nadlegujmoNemcevz našim denarjem. Pravijo nam, da smo »Vindiše Hunde«. Ne žalimo teh gospodov s svojim denarjem, da jim ne bo treba imeti opravka s »slovenskimi psi«. Slovenec k Slovencu! Dobliče Otvorltcv t»e >r»i v nedcljo dne 8. t. in. Člani morcjo biti lc prebivnlci občin Dobliče, Talčji wrh in Tančja gora.---------- Obrcstna mcra vlog in posojil tcr uradnc ure se razglase po otvorltvl. Gradac Hranilne vloge obrcstuje po 41/2 %• Posojila na poroštvo po 51/2%. -.: Člani morcjo biti le prcbivaici obein Gradac, Gribljey Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Preloka Člani morcjo biti lc prcbivaici župnije Prc- loke tcr ohčiii Adleoiče in Tribučc. Obrcstna mcra vlog in posojil tcr uradnc ure se razglasc po otvoritvi. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 41/2%- Posojila na poroštvo po 51/2°/o- Clani morcjo biti lc prcbivaici ohčiti Čeplje, Dol, Dolenja Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9. 12. ure dopoldne. lfinica Hranilne vloge obrestujc po 4'/2°/o- Posojila na poroštvo po 6°/0, na vknjižbo po 5'/2°/o- Člani morejo biti lc prcbivaici občine Vinice in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—10. dop. in četrtek od 1.-2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/o- Posojila na poroštvo po 5 ^j2 °/0. ^ Člani morcjo biti lc prcbivaici občine Vrh. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Doleojskcni. Tisk J. Blasnika nasl.