Št. 616.
¥ Ljubljani, ponedeljek dne 13, novembra 1911*
Leto II.
s-ssn»
: Posamezna številka 6 vinarjev :
»JUTRO* žaluijs v«ak dan — tudi ob nedeljah in punildi — ikt zjutraj, ob ponedeljkih ob Vi. 4o-, — NaroSttina znaSa: v Ljubljani v npravnifttvu »X 1"90, s dostavljanjem na dom K 1‘50; a poit« K *>■—, polletno K 10 —, četrtletno K S'—, K 1‘M. Za inoMmstvo celoletno K SO*—% Telefon Številka 303.	j
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravnišivo Je v Frančiškanski ulid t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase sc plača: p elit vrsta 15 v, os mitnice, poslana in'zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti tamko. :	Telefon	številka	303.	:
Naprednim kulturno-politiškim voditeljem.
Opazujoč govore posameznih naprednih poslancev na shodih, ki jih prirejajo sami ali stranka, je opažati, da se dotikajo vseh možnih in potrebnih vprašanj, bodisi programnih točk stranke ali dnevnih politiških vprašanj, vedno in vedno pa pozabljajo na šolska vprašanja, ki bi morala biti na programu vsakega poli-tiškega shoda in bi se od dne do dne moral sejati v mase smisel za potrebo, napredek in svobodo šole.
Klerikalizem se vseja v naše šolstvo vedno bolj in bolj, in ni čuda, ko se organizovano zaganja v državni ljudsko-šolski zakon, ko se poslužuje demagogije, da hujska ljudstvo zoper sedanji ustroj šolstva na prižnicah, na vsakem shodu in pri vsaki priliki.
Zgodovina nas uči, kako se je te demagogije ustrašilo ministrstvo, da je izdalo leta 1883. novelo, ki je mnogo poslabšala prvotni naš državni ljudsko-šolski zakon; kako se le temu hujskanju udaja naučno ministrstvo, da z ministerialnimi odredbami gladi vedno bolj in bolj pot klerikalizmu v šolo.
Našemu državnemu šolskemu zakonu, naprednemu učiteljstvu in svobodi šolstva manjka ljudskih zagovornikov, ki bi napravljali javno mnenje šoli prijazno.
Nasprotniki šole napadajo in hujskajo smotreno in neumorno zoper uredbe šolstva na naprednem temelju in izpodkopavajo tla naprednim šolskim zakonom.
Klerikalne stranke imajo n. pr. hujskanje in demagogijo zoper učiteljstvo in šolo na programu, da pripravljajo tako tla lastnemu šolskemu programu, ki odgovarja njih principom. Za realizacijo svojega šolskega programa se spuščajo vztrajno v boj in smotreno nadaljujejo kulturni boj na šolskem polju.
Napredni, svobodni šoli in učiteljstvu naklonjeni poslanci pa se spuščajo v šolski boj le od časa do časa, le v najskrajnejši sili, ko prekipeva nasilje in potreba že do vrhunca in skrajnosti.
Ni smisla, ni smotrenosti, ni volje za kulturno-šolski boj! Tu se pozitivno pobija klerikalizem 1
In smelo se lahko vprašamo, ali imajo naše napredne politiške stranke sploh kak pozitiven šolski program? Dal Socijalna demokracija ima točno izraženo svoje štališče v šolskih vprašanjih, ima svoj napredni, svobodomiselni šolski program, ki ga skuša re-alizovati in za katerega se vztrajno bojuje.
V	zadnjem času prireja napr. stranka na Kranjskem politiški tečaj, na katerega programu zastonj iščemo točke o šolstvu, dasi menda to vprašanje ni nič manj važno v narodnem in v kulturnem oziru od drugih vprašanj.
Mogoče manjka zanimanja, informiranosti v teh vprašanjih — mogoče volje!
Ni samo naroden moment merodajen pri šolskih vprašanjih, je tudi kulturno napredni moment, ki ne potrebuje nič manj zanimanja in pozornosti.
In kakor se narodni moment šolstva še premalo širi in povdarja pred masami, kakor se še premalo vzgaja narod za narodno-šolski boj, tako se smisel za kulturno-šolski boj sploh ne širi in se demagogiji klerikalizma sploh ne stavijo nikaki proti-uteži.
V	šolskih korporacijah reakcijo-narci strastno napadajo kulturno napredne interese šole, stoje vedno v ofenzivi; naši napredni zastopniki pa z nemo resignacijo to le konštatirajo izven zastopstva in stoje v defenzivi, ki znači vedno taktiko izgube.
Edini šolski boj, ki ga danes vsaj deloma vztrajno, če ne uspešno bojujemo, je nacionalni-šolski boj, ki ga imajo vsaj obmejno-južni kulturno-politiški voditelji našega naroda vedno pred očmi, in to v šolskih korporacijah in pred javnostjo.
Naprednim kulturno-politiškim voditeljem slovenskega naroda pa kličemo: Še je čas, in ni še odbila dvanajsta ura, če se hočete zgeniti!
Prepričani smo da ni malo elementa v našem narodu, ki bi se ne dal združiti na enoten program vsaj za kulturno šolski boj.
Zgodovina nas tiči: Če bi se vztrajno nadaljeval boj, kakor se je svojčas vodil od napredne strani šolski boj zoper Lichtensteinov šolski predlog izven parlamenta, da bi klerikalizem sploh danes ne imel dostopa do šolskih vprašanj.	§.
Sičinski je pobegnil v uniformi jetni-škega nadpaznika, kajti vojaška straža je izjavila, da ni šla tekom celega dne iz ječe nobena civilna oseba. Brez dvoma je, da so beg pripravljali rusin-ski visokošolci v Lvovu in Stanislavski rusinski srednješolci, ki so nabrali za oprostitev Sičinskega okolu 100.000 kron.
Zadnja poročila zatrjujejo, da je beg že popolnoma pojasnjen. Sičinski se je nahajal v neki ječi v drugem nadstropju. Usodepolno noč je imel službo jetniški nadpaznik Sitlikov. Po zatrdilu Nude je dokazano, da je Sičinski zapustil ječo ob 4. uri zjutraj in nato odšel v klet, kjer se je preoblekel v uniformo jetniškega nadpaznika. Nato ga je Nuda sam peljal popolnoma do izhoda, tako da straže niso slutile ničesar hudega.
Policija domneva, da se nahaja Sičinski sedaj nekje v Galiciji skrit in čaka samo ugodnega trenotka, da pobegne v Ameriko, kjer se tudi nahajata dve njegovi sestri.
Beg Sičinskega iz zapora.
Znani rusinski visokošolec Miroslav Sičinski, ki je pretečeno leto umoril gališkega cesarskega namestnika grofa Potockega, je v petek nenadoma in popolnoma nepričakovano pobegnil iz ječe v Stanislavu. V ječi so našli le njegovo jetniško obleko, sicer manjka vsak sled. Sičinski je bil kakor znano obsojen na smrt na vešala, a pozneje pomiloščen na 20 letno ječo. Begu so prišli na sled šele ob 4. uri zjutraj. Ob 2. uri ponoči je bil Sičinski še v ječi. Stanislavska ječa je obdana od 8 metrov visokega obzidja, tako da je beg čez zid popolnoma nemogoč. Zato je čisto jasno, da je moVilec ušel s pomočjo jetniških paznikov, ki so bili podkupljeni. Pri svojem begu je moral Sičinski skozi osem jetniških vrat, katere neprestano stražijo pazniki.
Policija je konstatirala, da je bil beg Sičinskega že dalje časa pripravljen. Aretirala je vratarja Ivana Nudo, ki je že osem let v službi jetnišnice. Nuda zatrjuje, da je pospešil beg Sičinskega, da pa nima nikakih sokrivcev. Vendar pa je čisto jasno, da sta sokrivca še dva paznika, ki sta takoj po begu Sičinskega nenadoma izginila.
DNEVNE VESTI.
r	»	^ ...
Takih surovih psovanj, kakor smo jih izpod dobro znanega, že kar bolestno domišljavega peresa brali v »Dijaškem vestniku" sobotnega .Slov. Naroda* na naš naslov, smo bili vajeni doslej, samo v »Slovenčevih* predalih. Zagrešili nismo drugega, kakor da smo na nekaterih tipičnih slučajih pokazali tisto toliko v nebo povzdigovano »savansko* »vzgojo značajev* zadnjih let. Zato nas je grenko užaljeni gospod Mi obsul z delikatnim izrazom »kloaka*, očita nam »duševne odpadke*, »lumparijo*, »ciganske poetične nazore* itd. — prav kakor bi hodil k Terseglavu, Štefetu in Lam-petu v šolo. V resnici čudovito je, kaktf more po predalih sobotnega »Slovenskega Naroda* v »Dijaškem vestniku* vezati svoje dolgočasne in neužitne otrobe in na skrajno nekvalificiran način zmerjati celd pristaše stranke, ki jo »Slov. Narod* zastopa, zelen in neodgovoren mladenič, ki doslej ni pod milim bogom še delal drugega, kakor svojo brezmejno zoprno nadutost in neskončno neutemeljeno megalomanijo, prav kakor kak prazen klas, prodajal po Ljubljani — vsem spodobnim ljudem v strah in grozo. Ali mora sobotni »Slov. Narod* res imeti v obliki »Dijaškega vestnika* stalno kloako — da govorimo z besedami njega samega — za njegove duševne odpadke? Odgovor na to vprašanje res ni težaven, in upamo, da ga bodo merodajni činitelji tako razrešili, da bo — prav.
Stefe — pamet. Ravno pod tem naslovom smo že nekoč pozvali Šte-feta, da naj nas toži. Konstatirali smo namreč sledeče: Štefe je spravil potom korespondence Herzog na Dunaju naj lažnivejše vesti o Slovencih v nemške liste. Stefe je potom te korespondence poročal skrajno lažnjive vesti o glavni posojilnici, poročal o konkurzu Uči-
teljske tiskarne. Na dejstvu ne spreminja nič, ako je Štefe telefoniral sam na Dunaj poročilo o onih demonstracijah ali kdo drugi, dejstvo je le, da je bil Štefe ljubljanski informator te korespondence, torej da je mogoče njega namestnik na tak način mistifi-ciral korespondenco Herzog! Isti štefe je poročal isti korespondenci o bivšem županu najškandaloznejše vesti, ki so jih pa preprečili slovenski dunajski žurnalisti. Na ta naša očitanja je Štefe uložil tožbo proti »Jutru", vršila se je v naši redakciji hišna preiskava, a Štefe je nato brezpogojno umaknil svojo tožbo, ker se je zbal resnice! Šedaj »Narod* poživlja Štefeta, da naj ga toži! Pa Štefe tega gotovo ne bo storil, ker ima preveč masla na glavi, ker dobro ve, da bi mu sodna obravnava utisnila pečat, ki ga ne izbriše nikdar več. Ali se uredništvo »Slovenca* že spominja sodne obravnave v Gradcu, ko je neki časnikar imenoval nekega urednika »Grazer Tagblatta* žurnalističnega šufta. Sodna obravnava je dokazala, da je bila ta psovka popolnoma upravičena kritiku podlega postopanja urednika »Grazer Tagblatta!* in graški Tagblatt je bil toliko pošten, da je takoj isti dan napodil iz svoje redakcije tega urednika! Stefe razširja po nemških listih laži o Slovencih, ki jih z največjo slastjo po-natiskujejo najnestrpnejši, nemškona-cijonalni listi. Štefe se ne upa tožiti, a še vedno sedi v »Slovenčevi* redakciji! Naj razmišljajo »Slovenčevi* šefi o ti zadevi! Dokler pa Štefe ne toži in trpi na sebi ta očitanja, tedaj kake pojme moramo potem imeti o »Slovencu* in njegovi redakciji! Slučaj »Grazer Tagblatt* nam pove to jasno dovolj!
Občinske volitve* v Dev. Mar. Polju. Kakor se nam javlja, naš predvčerajšnji dopis iz Vevč ne odgovarja resnici. Neodvisna kmečka lista sploh še ni sestavljena in se to zgodi šele ta teden.
V	znamenju absolutizma. Dose-daj smo mislili, da smo samo v Ljubljani deležni neprestanih dobrot državnega pravdnika. Toda petkova številka v Zagrebu izhajajočega dnevnika »Hrvatski Pokret* nam priča, da ima zagrebški državni pravdnik še veliko večje talente, kakor njegov bratec Luschan v Ljubljani. »Hrvatski Pokret* z dne 10. novembra izgleda sledeče: Prva stran razven petih vrst vsa kon-fiscirana. Druga stran vsa konfiscirana, nezaplenjen je le gledališki referat. Tretja stran razven 30 vrst vsa konfiscirana. Četrta stran je konfiscirana na 14 mestih, peta na 6 mestih, šesta konfiskacije prosta. Nehote smo pogledali še: med inserati jn na svoje veliko začudenje zapazili, da tjakaj ni posegel rdeči svinčnik državnega pravdnika. Tudi lep a sramoten rekord, ki dokazuje, kako škandaloznih sredstev se poslužuje hrvaška vlada v boju proti opozicijonalnim strankam.
Sokolski zabavni večer delavnega društva Sokol I. v Ljubljani, ki se je vršil v soboto zvečer v Mestnem domu je izpadel — kakor izpadejo
vse prireditve tega društva — zelo lepo. Občinstva je bilo toliko, kolikor ga je moglo stati v dvorani, v čemur vidimo dokaz, da je Sokol I. zelo priljubljen in da je občinstvo z njegovimi prireditvami vedno zelo zadovoljno. Salonski orkester Sokola I. je igral res zelo dobro, vspele so pevske točke in tudi nastopi telovadcev. Razpolo-ženjn je bilo izborno, veselje neprisiljeno in je trajalo še dolgo čez polnoč. G. Mraku, ki je imel na veselici gostilno, moramo priznati, da je občinstvo v vsakem oziru zadovoljil, ali priporočili bi mu, da bi prodajal drugikrat slovensko tolstovrško slatino.
Za zgradbo doma Sokola I. je daroval g. Reich 5 K, drugih 5 K je pa že nabral v »Narodni kavarni*; teh deset kron hrani naše upravništvo. Lepa hvala!
Občinske volitve v Vevčah. Kakor se nam poroča, paš včerajšnji dopis iz Vevč ne odgovarja resnici. Kandidatna lista še ni sestavljena in se to zgodi šele v par dneh. Neodvisni kmetje bodo že storili svojo dolžnost in izpodbiji dosedanjemu županu stolec, tajniku pa pokazali pisarniška vrata.
Rybaf In Trlpolltanlja. Ponesrečeno vprašanje poslanca Ryba?a o dogodkih v Tripolitaniji grozno grize »Edinost*. Dasi prinaša iz Dunaja dolga poročila o velepomembnem nastopu Rybara in govori, kako je Malfatti s svojim odgovorom navedel, vendar dobro ve Rybaf, kakor tudi »Edinost*, da je bila ta Rybafeva interpelacija popolnoma ponesrečena, kar je izjavil tudi dalmatinski poslanec Tresič-Pavičič, ko je rekel, da bi tako interpelacijo mogel vložiti kvečjem Jkak Nemec, ne pa Jugoslovan. Edinosti ne pomaga nič njena jeza, dejstvo je, da je Rybarevo vprašanje našlo v parlamentu enak odziv, kakor ga je zaslužilo, ker v avstrijskem parlamentu sede možje, ki ne zajemajo svojih informacij iz podkupljivih nemških in dunajskih listov, ki vedo presojati pisanje teh žurnalov, a obenem čitajo tudi druge časopise. Je že taka naša politika, Ravnihar interpelira radi nepo-stavnega zapostavljanja in zaničevanja slovenskega jezika, Rybar se pa zanima za Tripolitanijo, Ravnikarju je dolžno za njegov nastop vse Slovenstvo, Ry-bara bodo pa bralci proglasili svojim častnim šejkom!
Ja Bauer — das Ist was anderes! Nemški poslanci na Dunaju so naj-dostojnejše proslavili tudi v parlament^ obletnico rojstva pesnika Schillerja, ki se proslavlja te dni v vsi Nemčiji. Dokazali so svojo kulturo, dokazali kaj so se naučili od svojih kulturnih možl S pasjim bičem, klofutami, žuganjem z revolverji so proslavljali svojo kulturo. Taki prizori med Nemci so nam Slovanom samo v zadoščenje, ker taki prizori sami po sebi žanikavajo ono vedno hlastanje nemških kričačev o naši manjvrednosti. Slovanski poslanci so ploskali pobalinskemu pretepu dveh reprezentantov nemškega kulturnega naroda, s tem so pokazali svojo obsodbo in svoje zaničevanje onim, ki
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
— Zaradi	vas, gospa! Zarota je moje	delo! In	namen	te
zarote, krvi, ki	bo tekla, in solz žalovanje,	ki bodo	namakale
Benetke, je bil, osvojiti si vas! . . . Mislil sem pri sebi, da če se dvignete tako visoko, morebiti ne boste več videli tega, kar se je zgodilo nekoč spodaj v nižavi . . . Mislil sem, da bo vladarica Leonora pozabila sovraštvo gospe Altieri. Zaradi vas, pravim, samo zaradi vas sem delal, snoval in iskal vsa ta leta, kupil tega, mučil onega, strahoval nasprotnike, ogreval mlačneže m navduševal prijatelje. Vam, samo vam je bilo posvečeno to delo, ki me je stalo toliko neprespanih noči; zaradi vas sem začel to ogromno podjetje, v katerem sem cela štiri leta tvegal svoje življenje	in spal takorekoč z glavo na	krvnikovi	kladi .	. .
Oddahnil	se je in dejal na to:
— Odrekam se. Ker nočete biti vladarica v doževski palači, je brezpomembno zame, postati dož.
Leonora niti ni trenila z očesom.
Zdelo se je, da ga ni slišala.
— Ponujam vam torej nekaj drugega, je nadaljeval Altieri, vedno bolj razvnet. Zapustiva Benetke; idiva, kamorkoli vi hočete, živiva, kakor vam drago. Še jutri pojdeva iz tega mesta. Zapustil bom svoje tovariše, in kakor sem bil zaradi vas pripravljen postati junak, tako postanem zaradi vas izdajalec. Ali hočete? Recite: ali sprejmete?
— Povejte mi, Altieri, ali ste vrgli Imperijino pismo v skrinjo za ovadbe?
— Kaj hočete reči? je zajeljal kapitan.
— Mislim, da ste me slišali? . . . Imperija je pisala Deseterici, da je Roland Kandano umoril Ivana Davila. Ali niste vi narekovali tisto pismo, Altieri?
— Laži Laž! Takšne podlosti nipem zmožen, je zarohnel Altieri.	'
— O oče ! je vzkliknila Leonora in iztegnila roko. Ali ga
slišite? Tako govori kljub temu, da je prisegel, da bo govoril resnico. Altieri, ko je bilo tisto pisrno napisano, kdo izmed vas ga je vrgel v skrinjo? Saj mi je znano, da vas je bilo več skupaj, ko ste skoali načrt, zvaliti umor na Kandiana.
— Laž! Laž! je rjul Altieri, ki so se mu lasje ježili od groze. Jaz nisem svetpval Imperiji ničesar; nobeno pismo ni bilo vrženo v skrinjo.
— Altieri, kdo pa je napovedal mojemu očetu sestanek na trgu sv. Marka, par minut pred sestankom morilcev v Imperijini palači? Povejte, oče, povejte! je zaklicala Leonora, držeča mrliča za roko in tresoča jo strastno, kakor da bi ga hotela v resnici predramiti. Zbudite se, očel Govorite! Povejte Altieriju, kaj ste videli! Povejte mu še enkrat vse, kar ste povedali meni!
— Saj priznam 1 Priznam! je vzkriknil Altieri s smrtno grozo in z glasom človeka, ki mu rinejo nož v grlo. Saj je resnica I Vse je res! Vse! Ravnal sem zločinsko! Bil sera hudodelec! Bembo me je zapeljal s seboj, tisti večer, ko sva poslušala z z vrba doževske palače, kako radostno proslavlja beneško ljud-svo Rolanda in Leonoro. Besna ljubosumnost, krvava zavist mi je žrla srce. Da, jaz sem tisti, ki je prišel k Dandolu.da papjavi zadnji poizkus. Jaz sem šel h kurtizani, jaz sem odobril ovadilno pismo; jaz sem skrbel za to, da je prišlo v skrinjo! Jaz, Leonora, jaz! Bil sera zločinec, d?! Vedi torej ... Če bi bilo treba ravnati še nizkotneje, še bolj podlo in Še bolj hudobno, če bi bilo treba odpreti pekel in stopiti na čelo njegovih demonov, da užugam nebo, Leonora, se ne bi obotavljal, samo da te iztrgam Rolandu! Oh, zločini! Kolikor zločinov bi bilo treba, bi jih storil, da postaneš moja in prenehaš ljubiti njega, ki ga tolikanj sovražim. Potopil bom Benetke v grpzo in izpremenil njih kanale v reke krvi, a našel bom tvojega Rolanda! Oh, on me je že premagali Zasmehoval me je, v obraz me je bil s svojim zaničevanjem ! Ponižal me je t^ko, da so kričale v meni najskritejše nitke mojega ponosa I Tpda, vidiš, vse to ni nič . . . Naj me Roland tepta s svojim poniževalnim usmiljenjem, naj me pomt-lošča, naj me psuje — on to ne šteje I Kar šteje jn ga obsoja, kar je vzrok, da hočem napraviti v Benetkah revqlucijo, da ga dosežem tem laglje, in da mu bom z lastno roko razparal život in se opajal s krvjo njegovega prokletega srca, je to, da ga ti ljubiš! . . .
Zadihaje se, grlo kakor	polno žerjavice,	s	krvavimi	očrni	je
stopil Altieri po teh besedah	proti Leonori.
Ona se ni genila.
Opiraje se z roko na hrbet naslonjača,	je strmela	na	mrtvega
očeta, ki je bil strašna priča tega besnega prizora.
Altierijeve pesti so se dvignile, kakor da bi hotel zdrobiti Leonoro v prah.
Šele zdaj je obrnila glavo proti njemu.
— Le dovršite, je dejala s tihim in presunljivim glasom, le dovršite svoje delo. Ko ubijete mene, ne bo nikogar več okoli vas, ki bi ga morali umoriti.
V	gesti obupnega gneva je Altieri povesil dvignjene roke.
Umaknil se je nazaj.
— PreŠestnica! je zarohnel.
Zdaj, ko je Čutil svojo onemoglost, so mu silile psovke na blede ustnice.
Lepnora se je stresnila.
—	Da, prešestnica! je	nadaljeval.	PreŠestnica v mislih,
prešestnica v tej ljubezui, ki se je ne upate niti priznati, niti utajiti. Jaz sem vsaj odkritosrčen ali ne ? Ljubil sem vas Ljubi,m vas še vedno, s pravo pravcato blaznostjo. In kaj sem storil drugega kakor to, kar sem moral storiti, da vas spravim popolnoma v svojo oblast. Vi pa, ki	ste ljubili	drugega,	ste privolil^
v to, da	nosite moje ime 1 V	rodbini je	izdajstvo	priljubljeno,
kakor se	vidi! Podeduje se od	očeta do hčere! . . .	Odgovorite
vendar 1 Odgovori, nesrečnica! Kaj ima^ povedati? Qovoril
Leonora je odgovoril?:
— Povedati vam imam, da vas pomiloščam . . .
— Vi! ... Vi ... me potniloščate) je zahropel Altieri.
— AU mi niste rekli, da vas je Roland pomilostil?	.	.	.
A	ženska se mora v vseh točkah ravnati po mislili tistega,	$
ga lj«bi.
Altieri si je segel v lase.
— Oh, je zarjm, da bi jo mogel ubiti! Zdrobiti jo 1 A ne	.	. . preveč bojazljiv sepi . . . preveč jo ljubim I . . .
— Idite, Altieri, je zaključila Leonora, pomiloščam vas	.	.	.
kakor yas je on pomilostil 1 . . .
 	(Dalje.)
imajo vedno v ustih besede o našem barbarstvu! Nemško časopisje se obširno bavi s to afero, obsoja Malika in Hummerja, ter jih hoče javnovti predstaviti kot nekaka izvržka nemštva! Pametni so pač ti nemški šmoki, ni še dolgo, kar so isti listi prinašali kilometrsko dolga poročila o slovano-žrskih govorih obeh pretepačev, ko so natanko zabilježili'vsako njih psovko proti Slovanom. Takrat niso dvomili nad dostojnostjo teh dveh mož, takrat sta jim bila nositelja nemške ideje, a danes, ko sta se s pasjim bičem obdelovala ista dva poslanca, se jih Sramujejo. To je nemška nepristranost. Mi Slovenci se nimamo zavzemati niti
za enega niti za drugega pretepača; mi poznamo Malika, kot najzagrize-nejšega renegatskega obrekovalca Slovencev, Humerja kot bedastegk čeho-in slovanofoba, nam more biti surovost obeh le največje zadoščenje, in naj še kedaj graški »Tagblatt" govori o barbarstvu Slovencem, pokličemo jim v spomin svetli imeni parlamen-tarskih pretepačev Malika in Hummerja.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Italijansko - turška vojna.
Velike sile ln »aneksija".
Iz Carigrada se poroča, da so nekatere velike sile že izjavile turški vladi, da aneksije Tripolitanije in Ci-renajke po Italiji ne bodo priznale toliko časa, dokler Italija faktično ne zavzame teh dežel in gotovo je, da se postavijo na tako, edino pravilno stališče vse evropske velike sile, tako, da so se Italijani s tako zgodnjim pro-glašenjem aneksije temeljito blamirali.
Bila je pa res velika neprevidnost z njihove strani, da so proglasili aneksijo dežel, ki je takorekoč niti začeli še niso osvajati in radi tega nepremišljenega koraka se jim res lahko smeje cela Evropa.' Dosegli niso Italijani s tem proglašenjem aneksije čisto nič, ker Turčija se radi tega ni udala, velike sile pa aneksije ne bodo priznale, dokler Italija anektiranih dežel res ne zavzame in ker aneksija ni priznana, ne bodo smeli postopati Italijani z arabskimi prostovoljci v turških vrstah, ako jih dobijo žive v roke, kot z uporniki in jih streljati, ampah kot z vojnimi vjetniki. Ako bi pa drugače postopali, jih bo obsojala vsa evropska javnost, ki jim takointako ni posebno naklonjena.
Nova mobilizacija v Italiji
dela mnogim skrbi, ker po njej pride pod orožje še 160 000 mož, ki nikakor ne morejo biti vsi določeni za Tripo-litanijo in za to se je začelo pisati zopet malo obširneje o
odnošajih med Italijo ln Avstro*.
Ogrsko,
ki baje niso niti od daleč taki, kot bi kot bi morali biti odnošaji med dvema zaveznicama. Ta mobilizacija se zdi vsem zelo sumljiva, posebno, ker se vršijo na mejah z obeh strani neke zelo skrivnostne priprave, ki jih pa na merodajnih mestih na Dunaju in v Rimu odločno zanikajo. Kaj bi to imelo
E omeniti? Ali se pripravlja kak resen cnflikt, ali so pa to samo varnostne odredbe zaveznika proti zavezniku, ki si medsebojno čisto nič ne zaupata? Rajše verujemo v to drugo, ker ne moremo razumeti kake koristi bi mogla sedaj pričakovati ena ali druga država od konflikta in kje bi se našel vzrok za tak konflikt Zaveznica zaveznici ne zaupa, v tem — upajmo — samo v
tem tiči pravi vzrok onih skrivnostnih obmejnih priprav od strani obeh zaveznic in vzrok nove mobiiizacije v Italiji.
Z bojišča
ni posebnih poročil in položaj bo približno naslednji: Italijani so prodrli za nekoliko kilometrov dalje proti jugu, Turki in Arabci se pa umikajo, ali zelo neradi in pokazujejo veliko odporno moč. Italijani so, seveda, v veliki številni premoči, proti kateri turška in arabska hrabrost ne izda veliko, vsaj toliko ne, da bi se Italijane moglo ustaviti v prodiranju.
Velika sovražnica Italijanov in Turkov ter Arabcev je — kolera, ki se na bojišču vedno bolj razširja in zahteva baje toliko žrtev kot morilno orožje. Boriti se proti koleri je pa v vojnem času in na bojišču zelo težko.
Zrakoplovi kot vohuni služijo Italijanom na bojišču naravnost izborno. Vzdigujejo se v zrak in signalizirajo artileriji točke, na katerih se nahajajo večje gruče sovražnikov. Na ta način streljajo italijanski topovi prav uspešno na sicer nevidnega sovražnika.
V	egejskem morju
se koncentrira italijansko brodovje, ki prihaja z raznih strani z gotovo nalogo. Turki mrzlično utrjujejo Solun, posebno pa utrdbe na Kara - Burnu, kjer so postavili več velikih topov, ki so jih pripeljali iz Jeniobče-Vardarja in Jedren. Po nekaterih poročilih se je videl del italijanskega brodovja že v neposredni bližini vhoda v Dardanele, ali to poročilo se nam ne zdi verojetno, ker tega namena italijansko brodovje gotovo nima, da bi se pre-rilo skozi ozke, pa dosti dolge Dardanele, kjer bi bilo izvrženo topovskim krogljam s turških obrežnih utrdb, lahko bi ga pa Turki uničili tudi tem, da bi postavili mine, kakor jih okolu Soluna baje že postavljajo.
Akcija italijanskega brodovja v v Egejskem morju vzbuja danes večjo pozornost evropske javnosti kot vojni dogodki v Tripolitaniji, kjer se ni treba bati vsaj nobenih komplikacij, medtem ko je zelo verojetno, da pride do teh komplikacij, ako bi italijansko vojno brodovje dolgo križarilo po egejskem morju.
Književnost in umetnost.
Slovensko deželno gledališče.
Kralj Matjaž. — Narodna pravljica v treh dejanjih. Spisal Jakob Spicar. (Premijera dne 12. novembra).— Narodna pravljica »Kralj Matjaž" je pisana po vzoru Raimunaovih iger, kjer poseza pravljični svet v realno življenje. Stvar se nam — tudi če je ne merimo s strogo umetniškim merilom, ne zdi posrečena. Ideja sama na sebi, simbolična Kralj Matjaževa vojska, sin, ki
zdravi s čudodelno rožo (narodno zavednostjo) dobro mater (domovino), srake (narodni izdajalci in neznačajneži), ki morajo vsi prej izginiti, predno se more narod osvoboditi, — bi ne bila slaba in bi resnični pesnik lahko ustvaril s takimi motivi kaj trajno vrednega. Toda »desunt vires", priznavamo pa pisatelju dobro voljo in plemenit namen.
—	In če že kdo gre med pisatelje, moramo in smemo zahtevati od njega saj pravilne slovenščine in niti te nismo našli. O kakem resničnem dejanju, ki bi se vršilo pred našimi očmi, ni go-
MALI LISTEK.
Biblija, znanost in cerkve.
Spisal Jaroslav Palllardi.
(Iz 24. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli*).
(Dalje.)
Znanstvena kritika splošno priznava, da je ta kaldejska pripovest o vesoljnem potopu vir, ki je iz njega zajemal pisatelj 6,7, in 8. poglavja prve Mojzesove knjige. Biblično pripovedovanje se v celoti in v podrobnostih strinja z omenjeno kaldejsko povestjo. Tudi tu sklene bog, da uniči vse življenje na zemlji. Samo Noeta se usmili in ga pozove, naj steše leseno ladjo, 300 vatlov dolgo, 50 vatlov široko in 30 vatlov visoko in naj vzame v to' barko svojo ženo in ostale najbližje sorodnike, vse živali, od vsake par, samca in samico, kakor tudi potrebni živež. Noe je tako storil, in nato je prišel potop. Razlili so se vsi studenci velikega prepada in za-tvornice neba so se odprle. Vode so tako narasle, da so pokrile najvišje gore, in Noetova barka je plavala po njih. Potop je trajal po VII. pogl. 4,
12 štirideset, po VII. pogl. 24 in VIII. pogl. 3 pa stopetdeset dni. Nato so vode odjenjale in padle in barka je obtičala na gorah Ararat.
Da bi zvedel, če so vode že izginile z zemeljskega površja, je izpustil Noe po štiridesetih dneh iz okna barke krokarja, ki se je vrnil in za njim golobico, ki se je tudi vrnila v barko, ker ni imela kam sesti. Po sedmih dneh pa je spet izpustil golobico, ki je priletela nazaj z oljčno vejico v kljunu. Golobica, ki jo je spet po sedmih dneh izpustil, se ni več vrnila. Nato je bog pozval Noeta, naj gre z vsemi svojimi iz barke in naj izpusti tudi vse živali. Noe je tako storil, sezidal je bogu altar in mu daroval žgalno daritev, ki je gospodu tako ugajala, da je sklenil, da nikdar več ne bo pokončal zemlje s potopom.
V	znamenje te obljube je postavil mavrico na oblake.
Da se obe pripovesti, kaldejska in biblična, nanašata na eden in isti dogodek, je jasno, in vprašanje je samo, katera od obeh pripovesti je starejša in prvotna. Starejša in prvotna je brez dvoma ta, ki podaja krajevnim razmeram bolj odgovarjajoče popisovanje katastrofe, za katero gre. -
Odlični geolog Edvard Silss je prepričevalno dokazal, da temelji kal-aejsko pripovedovanje o potopu na
vora, to je le vrsta slik, vse le samo pripovedovanje. Naslov .pravljica" edino to nekoliko opravičuje.
Ne trdimo s tem, da bi manjkal pisatelju vsak talent; nekateri tipi in slike iz narodnega življenja nas navdajajo z nado, da bi pisatelj lahko spisal kaj boljšega. Pisatelju je treba priznati na vsak način plemenit namen, da vpliva vzgojevalno na ljudstvo in povzdigne narodno zavesf, to je ona čudodelna roža, ki vzraste iz krvi ranjenega kralja Matjaža, simbol je jasen, kri mučenikov rodi narodno zavednost... Simbolika torej, kakor rečeno ni slaba, a dramatične sile ni. Ravnateljstvo se je potrudilo, da bi napravilo iz stvari res nekaj; scenerija nas je naravnost presenetila. Igralci pa so storili svojo dolžnost večinoma vsi v polni meri, čeprav skoro nihče izmed njih ni imel vloge, ki bi bil lahko v nji briljiral. G. Povhe je imel še najhvaležnejšo vlogo nekoliko tepčastega Grilca, ki skrbi s svojo neprostovoljno komiko za splošno zabavo; nekak Krjavelj torej v drugi izdaji! Izvršil je svojo nalogo na občno zadovoljnost in veselost, ki je sledila vsakemu njegovemu izreku, je priča, da je bil popolnoma na svojem mestu. Zelo je ugajal g. Verovšek kot slepec, ki ima fiksno idejo o kralju Matjažu in njegovi čudodelni roži. Predaleč bi nas vedlo, ako bi hoteli navajati vse igralce po imenu. G. Nučič kot kralj Matjaž (torej pravzaprav glavna oseba igre) je bil neoporečeno dober; s primernim poudarkom je izrekel besede o zvestobi materi domovini. Tudi drugi, g. Skrbinšek, ga. Danilova, gdč. Wintrova itd. so napravili iz svojih nehvaležnih vlog, kar so mogli. Zelo je uspela živa slika slovanskih narodov na koncu igre.
—n.
*
V soboto zvečer se je pela spet »Prodana nevesta". Predstava, ki se je vršila pred skoro razprodano hišo, je bila spet briljantna. Namesto obolele gospe pl. Foedranspergove je prevzela vlogo Ljudmile v zadnjem trenutku gdč. Thalerjeva, ki je, dasi ji vrhu tega ta vloga že sama po sebi ne »leži*, bila prav dobra. G. Kramperi je bil po drugem dejanju izročen venec s slovenskimi trakovi, ki si ga je naš marljivi in vrli pevec v resnici zaslužil. Upamo, da bomo »Prodano nevesto" videli še parkrat.
V nedeljo popoldne so peli (zaradi bolezni ge. Foedranspergove) mesto napovedane »Sramežljive Suzane" Straussovo krasno, melodijozno opereto »Cigan baron" in občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnila gledališče je bilo s to zameno zelo zadovoljno; po »Sramežljivi Suzani* se ne bo nikdo jokal, o tem je ravnateljstvo lahko uver-jeno. Dirigiral je spet g. kapelnik Je-remiaš in žel po uverturi zasluženi aplavz. Razposajeno razpoloženje je vladalo po vsi hiši, vse se je »izvrstno",
—	da govorim z Zspanom- Povhetom zabavalo. Pevci so vsi zelo ugajali; Povhe je bil imeniten, istotako seve g. Iličič z gdč. Thalerjevo (njeno napredovanje vzbuja splošno občudovanje) g. Križaj, si je bil v maski in petju neprekosljiv in drugi.
mrn
Iz pisarne slovenskega gleda-dallšča. Ga. Jeanetta pl. Foedransper-gova je zopet zbolela ter boluje baje na rahlem vnetju slepiča. Ker se je to novo obolenje sporočilo ravnateljstvu šele v soboto popoldne, je gdč. Ter. Thalerjeva v zadnjem hipu prevzela partijo bolne pevKe ter s tem požrtvovalno omogočila večerno predstavo opere »Prodana nevesta". — Jutri, v torek se igra prvič komedija Lud. Thume, pesnika »Simplicissima", »M o-r a 1 a", ki je zabavna satira na veli-konemške socialne in policijske razmere. Nemški tipi buržoazije in urad-
ništva so v tej komediji izvrstno karikirani. — V soboto nova opera »Suzanina tajnost", obenem »Ksenija", opera Viktorja Parme.
Koncert.
Spet smo v sličnem položaju, kakor smo bili po koncertu Karla Bu-riana: nesmisel bi bil pisati kritiko o pevcu svetovne slave, nesmisel tudi pisati kritiko o »ŠevČikovem kvartetu", ki je po vseh evropskih mestih žel za svoje virtuozno sviranje brez izjeme entuzijastično hvalo najodličnejših glasbenih kritikov. Pri takih koncertih, kakor je bil včerajšnji koncert »Ševčiko-vega kvarteta" umolkne vsaka kritična beseda, in človek daje duška samo svojemu občudovanju. Pa bi tudi bilo odveč pisati o koncertu dolge slavospeve: tistim, ki jih na koncertu ni bilo, se z najdolgoveznejšimi stavki ne da povedati, kar je Ševčikov kvartet" povedal obiskovalcem koncerta
— ali naj mar pišemo ocene o skladbah kakega Dvoržka in kakega Beetho-vena ali Glazunova (ki se prvima dvema dostojno na stran postavlja), katerih kvarteti so se izvajali? Ne! Kajti mislimo, da bi se z ocenjevanjem teh skladb samo osmešili. — Reči moremo samo to. da je bil koncert »Ševčikove-ga kvarteta" umetniški užitek prve vrste, kakoršnih je Ljubljana le redko kdaj deležna. — Koncert se je vršil v dvorani »Mestnega doma", ki se je
— če izvzamemo strahovite dohode in glede prostora pomanjkljive garderobe
— pokazala kot prav primerna tudi za koncerte. Koncert je bil razprodan.
Razstava najmlajših.
Tako bi človek najprimerneje na-zval VII razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki je bila zaključena preteklo nedeljo, saj so razstavili do malega sami novinci, ki so se po večini prvikrat — in lahko rečem kar takoj, da skoro vseskozi z dobrim uspehom — predstavili našemu občinstvu.
O razstavi sami se je napisalo v naših časopisih dosti pametnih, umestnih in odkritosrčnih, pa še več nespametnih, neumestnih in neodkritosrčnih besed. Mi se v obširno oceno razstave ne bomo spuščali in ne bomo naštevali razstavljenih del od prve do zadnje številke in ne bomo pisali biografij razstavljalcev od A do Z. To delo naj opravljajo drugi. Mi pa hočemo napisati par splošnih besed.
Resnično se pravzaprav čudimo, da so naši najmlajši imeli toliko poguma, da so sploh razstavili svoja dela v Ljubljani. Kajti ravno sedanja doba pri nas resnični umetnosti in resničnim umetnikom ni naklonjena. Saj je to doba političnega zakulisnega intrigiranja in zavistnega denuncijant-stva, ki ga morajo bridko okusiti tudi naši umetniki, doba raznih znanih in neznanih izpodnašalcev stolčkov, prazgodovinskih piskrarjev in želvarjev, doba, ki vedno bolj in bolj tudi v umetnosti teži v čukarijo — in v taki dobi biti umetnik ni hvaležna stvar, posebno če je človek še povrh recimo nekoliko navskriž s kakim gospodom, ki ima prav gori na Dunaju visoke znance . . .
Razstava je bila morda najmanjša od vseh, ki so se kdaj vršile v Jakopičevem paviljonu, pa je bila vkljub temu nadvse zanimiva. Zanimiva seveda samo za tistega, ki je ni šel obiskat prepojen s presodki naše umetniške čukarije. Tistega je razstava zadovoljila in mu ni »nudila premalo", kakor na pr. »Slovenčevemu* recenzentu.
Pa bo rekel kdo: Saj imamo vlado in imamo državo in imamo dež. odbor in imamo mestno občino ljubljansko! Glej, kaj je hudega umetnikom? Vsi jih podpirajo? Čemu tako neskromno tarnajo? No, ministrstvo je vrglo par
drobtinic, kakor svetopisemski bogatin ubogemu Lazarju, deželni odbor je slavnostno razglasil ustanovitev svojega »umetniškega sveta" in z njim zajezil tok temu, kar se je že razvijalo in odprl na strežaj vrata umetniški čukariji. Da bi ga raje ne bilo, tega »umetniškega sveta"! In tako naši umetniki vkljub ministrstvu in vkljub deželnemu umetniškemu svetu in vkljub proponirani mestni umetniški galeriji stradaje romajo po svoji trnjevi poti, in po njih hrbtih pada neusmiljeni bič piskrarskih in želvarskih in kobalarskih in gabrovskih »kritikov" — ker nečejo postati tirolski »Herrgottschnitzlerji" in se nečejo izneveriti samim sebi.
O naivno-optimistični Jakopič! Čemu prirejaš razstave, slovenskih umetnikov? O umetniki! Čemu kažete svoje umotvore? Ali morda v svojem brezmejnem optimizmu vendar upate v tihem boju poraziti vašo umetniško čukarijo ? — Vi upate, in zato prirejate razstave in zato razstavljate svoje umotvore in zato — hvala vam! Hvala v imenu tistih, ki boj proti tej umetniški čukariji smatrajo za svoj boj...
Na dosedanjih razstavah naših umetnikov bi morala naša javnost — če bi se bila za razvoj slovenske umetnosti resnično kaj brigala — spoznati, da gre prvenstvo brezdvomno članom umetniškega kluba »Save". Doslej se to še ni zgodilo, ali jasno bo postalo, bo moralo postati prej ali slej.
Toliko v splošnem. O posameznih, na razstavi zastopanih umetnikih pa jutri par kratkih besed.
—1-.
Zaklad v cerkvi sv. Marka.
Za časa benečanske republike se je nahajala v cerkvi sv. Marka v Benetkah zbirka slavnih svetinj, zlatih svetilk, dragocenih posod, kraljevskih kron, draguljev in več enakega; vse to je bilo spravljeno v skrbno zaprtem prostoru. Dragotine so razstavili štirikrat na leto, in sicer o Božiču, Veliki noči, na dan sv. Marka in na Vnebohod. Ključe k zakladu je hranil prvi prokurator, in le, kadar so si hoteli ogledati dragocenosti zelo odlični ptujci, so smeli priti tudi domačini v zakladnico.
Dasi so pa zaklad zelo skrbno čuvali, in dasi je bila shramba, v katerem se je nahajal, zastražena, je bil vendar pod dožem Francesco Foscari ukraden del istega.
V	cerkveni ladiji je stal namreč v temnem kotu altar, tesno ob zidu, ki je obdajal zaklad. Nek Grk, po imenu Stamathi, se je hotel od tu polastiti zaklada. Zvečer, ko so zaprli cerkev, se je skril za altar, in ponoči je lomil mramornate kamne zida s pomočjo vtihotapljenega železnega o-rodja. Tako se mu je polagoma posrečilo napraviti odprtino, skozi katero se je mogel preriti. To delo mu je vzelo več noči. Zjutraj je odkrušeno tvarino spravil v vrečo, katoro je skril, postavil kamen zopet na svoje mesto in zamazal razpoke. Nazadnje je napolnil vrečo z dragimi kamni, in jo popihal.
Prišel je večer pred Veliko nočjo, na kateri dan bi morale biti razstavljene dragotine pred ljudstvom; prokurator se je podal s svojimi uradniki v zakladnico, in lahko si predstavljamo, kako so bili presenečeni, ko so zapazili v zidu luknjo, katere iz cerkve ni bilo videti. Se bolj so pa bili presenečeni, ko so se prepričali o ropu najdragocenejših zakladov.
Seveda so začeli poizvedovati po tatu, todfl brezvspešno. Preteklo je že skoraj eno leto, ne da bi prišlo kaj na dan; vsi so izgubili upanje, da bi bila drzna tatvina kdaj odkrita.
resničnem dogodku m opisuje morsko preplavljenje, ki je ob hudem potresu v Perzijskem zalivu poplavilo mesopotamsko nižino. Vihar, izstop morja in rek iz bregov, potres, pokritje pokrajine z blatom in nazadnje povrnitev morja v bregove, o čemur beremo v kaldejskem spomeniku, spisanem v klinasti pisavi, so ravno karakteristični znaki povodnji, ki jo povzroči potres.
Ta povest je romala v kanaansko deželo, in ker so bile tu drugačne krajevne razmere, so jo tem razmeram prilagodili in so pozabili pri tem posebno na morje kot na glavnega čini-telja pri povodnji.
V tako pretvorjeni obliki je ta povest prešla tudi v biblijo, kjer se pa nepravilno govori o vesoljnem potopu, ki je zadel zaradi grehov ljudi celo zemljo. Takega potopa, ki bi bil opustošil celo zemljo, ni bilo nikdar.
To dokazuje geologija in pa primerjalno narodopisje.
Povesti o velikih povodnjih so razširjene po vseh delih sveta in se pojavljajo pri številnih narodih, toda ne pri vseh.
S primerjanjem teh povesti spoznamo, da se te, katere so prvotne, ne nanašajo na isti dogodek, temveč je njih predmet kak krajevni potop, ki jih je bilo povsod dosti.
V severni in notranji Aziji in na
Japonskem takih povesti ni, posebno važno pa je, da takih povesti ne poznajo najbližji sosedje Zidov, t. j. stari Egipčani in Arabci, ki so bližnji sorodniki Židov. Izmed evropskih narodov so imeli lastno tako povest samo stari Grki. Danes seveda poznajo biblično povest o vesoljnem potopu vsi Evropejci; razširila se je s krščanstvom po vsem svetu in je samo popačena povest paganskih Kaldejcev.
S tem je ovržena trditev, da so vsi narodi v svojih bajkah ohranili spomin na veliki potop, s katerim je bog zaradi grehov ljudi pogubil vse, kar je živelo na zemlji, torej ne samo one pregrešne ljudi, amgak tudi nedolžne živali.
Biblija In morala.
Vsak bralec biblije se gotovo ustavi nad tem, kar pripoveduje prva Mojzesova knjiga iz življenja patrijar-hov, katero rodbinsko in spolno življenje je popisano tako, da zahtevam umstvene morale nikakor ne odgovarja. Za dokaz samo par zgledov:
Ko je patriarh Abram zaradi lakote šel v Egipt, da bi bil tam gost, je rekel Savi, svoji ženi: »Glej, zdaj vem, da si ženska lepega lica. In zgodilo se bo, da Egipčani, ko te zagledajo, porečejo: To je njegova žena; in me ubijejo, tebe pa puste živo. Reci raje, da si moja sestra, da mi bo dobro za-
radi tebe in živa ostane moja duša za tebe". In zgodilo se je, ko je Abram prišel v Egipt, da so videli Egipčani žensko, da je bila zelo lepa. In ko so jo videli Faraonovi knezi, so jo slavili pred njim; in so jo vzeli v hišo Faraonovo, ki je tudi Abramu dobro delal zaradi nje in imel sadja, volov in oslov in služabnikov in dekel, tudi oslic in velblodov.* (I. Mo jz. 12.)
Isto, kar v Egiptu, je storil Abram v drugič v deželi Gerer, kjer je spet izdajal svojo ženo za sestro in jo je spet pripustil kralju Abimelehu. (I. Mojz. 20)
Prepuščati drugim za lastni dobiček ženo je gotovo popolnoma nedopustno.
Ko Sava, žena Abrahamova, ni rodila, je rekla svojemu možu: »Glej zdai je Gospod zaprl moje telo, da ne jodim; pojdi, prosim, k moji dekli, da morda vsaj od nje dobim deco.* In ustregel je Abram govoru Save. In je torej vzela Sava, [Abramova žena, Ha-gar, egiptsko deklo svojo, deset let potem, odkar sta prebivala v kananej-ski deželi, in jo je dala Abramu, svojemu možu, za ženo. In on je šel k Hagar, ki je spočela.* (I. Mojz. 16.)
Spominjajte se družbe sv. C. in M.
Tu se je pripetilo, da se je Grk sam izdal, potem, ko se je tako dolgo previdno držal v zatišju. Nameraval se je podati s svojim ropom v Carigrad, v pristanišču je že bila pripravljena ladja za odhod. Predno se je pa odpeljal, je še hotel objeti svojega starega prijatelja, ki mu je bil vedno naklonjen, in se od njega posloviti. Ta se je imenoval Zaccaiia Grimo.
.Ne morem ti povrniti vseh dobrot, katere si mi izkazal", mu je rekel", sedaj odpotujem mogoče za vedno; nosi torej ta prstan v spomin
name*.	v	.	.....
Zaccaria Grimo je sprejel darilo. Ko je pa bil sam in ogledoval dragocen kamen, ki je bil vdelan v prstan, se je takoj prepričal, da ima veliko vrednost. Tako darilo ni bilo v nika-kem soglasju z premoženjskimi razmerami njegovega prijatelja. Tu mu je prišla na misel tatvina v cerkvi sv. Marka; bal se je sam zase, če obdrži prstan. Hitel je k prokuratorju in mu pokazal dragotino. Le ta jo je ta koj spoznal, in eno uro pozneje se je nahajal tat v rokah pravice. Obsojen je bil na smrt Vendar si je izprosil Stamathi še neko nenavadno milost. Želel je namreč, da ga obesijo z zlato verižico, katero je tudi ukral, in ki jo je posebno cenil. In res so ustregli njegovi prošnji.
Grozodejstva v vojnah.
V	zadnjem času se zelo veliko govori in piše o grozodejstvih itali-lijanskih vojakov v Tripolitaniji in naša ljuba Evropa se tako zgraža nad temi gospodarstvi, ki niti dokazana niso, da bi človek mislil, da se nahaja civilizacija v Evropi res že na tako visoki stopnji, da se evropski narodi resnično in odkritosrčno zgražajo nad temi resničnimi, ali pa samo dozdevnimi grozodejstvi.
Ali kdor bi to mislil, bi se motil, ker Evropa ne kriči radi grozodejstev, ampak radi Italije, ki jo mnogi sovražijo in sicer nekateri iz nacionalnega nasprotstva, drugi za to, ker so ji nevošljivi radi Tripolitanije, tretji pa za to, ker so jim Turki iz kakršnegasi-bodi vzroka simpatični.
Civilizacija in kultura ne igrata tukaj niti najmanjše vloge, resnično in odkritosrčno obsojajo vsaka grozodejstva v vojni samo oni, ki so nasprotniki vojne in militarizma sploh, torej •oni, ki vedo, da je vojna sama po sebi nekulturna stvar in da prinaša sabo razna nekulturna dejanja.
Kaka grozodejstva so se vršila od strani evropskih čet v Kini, kamor so prišle v imenu kulture in civilizacije — ropati in klatil In kdo je ta krat protestiral in se zgražal? Mari dunajsko in berlinsko časopisje? Kaj še, to časopje je ploskalo in zahtevalo najtežje kazni za Kitajce, ki so —_ rav-notako kot Arabci v Tripolitaniji
—	branili svojo domovino pred požrešno Evropo l
Spomnimo se nemško-francoske vojne 1. 1870—71. Ali je dunajsko in berlinsko časopisje takrat protestiralo in se zgražalo, ko so nemški vojaki streljali kar v masi Francoze, ki so jih dobili z orožjem v roki in niso bili uniformirani? To časopisje je vse to odobravalo, češ, sovražnik je samo vojak, ki se mu mora — ako se živega dobi v roke — pustiti življenje, s civilnimi prebivalci se pa mora postopati, ako se dobi pri njih orožje, kot s uporniki, t. j. postreli naj se jih I
In v vojnah, ki jih je vodila Avstrija v Italiji, je bilo kaj kulture ? Napisati bi se dalo cele knjige o grozodejstvih avstrijskih vojakov. Ali so se takrat na Dunaju kaj zgražali? Nihče niti omenjal ni vsega tega, to so bile malenkosti, na katere se ni bilo treba ozirati t
Pravičnosti pač ni nikjer; kar je enemu dovoljeno ni dovoljeno drugemu, kar je pri enemu kultura in civilizacija, je pri drugemu barabstvo in divjaštvo.
Ne obsojajmo vojakov, ampak obsojajmo vojno kot nekulturno institucijo, ki ne more služiti kulturi. Smešni so oni, ki obsojajo grozodejstva italijanskih vojakov v Tripolitdniji, enakih grehov, ki so jih sami zakrivili svoječasno v enaki ali pa morda Še večji meri, pa nočejo videti in vedeti za nje.
.Slovenec* ali »Edinost* poroča gotovo zopet, da branimo Italijane, ker sedaj je moderno in to je tudi zelo važno — „patriotično“ udrihati po Lahih. Ali mi hočemo služiti resnici in pravici za to obsojamo vojno kot nekaj nekulturnega, ker prinaša sabo grozodejstva, ki so se v vojnah vedno dogajala, dogajajo se še danes in se bodo dogajala še vedno, dokler bo sploh — vojna!
izjavil, da na vstop čeških poslancev v vladni blok ni niti misliti. Cehi tudi ne dodo storili nobenega koraka, ki bi prisilil vlado k pogajanjem s češkim enotnim klubom.
Poljedeljski portfelj.
Dunaj, 12. nov. Kakor se zatrjuje, prevzame dr. Braf vseeno poljedeljski portfelj. Z druge strani se pa poroča, da se bo tozadevno grof Sttirgkh v kratkem prišel pogajat s češkim agrarcem, bivšim ministrom BrSfom.
Češki radikalci za skrajno obstrukcijo.
Praga, 12. nov. V skupnem češkem klubu so radikalci vložili predlog za najskrajnejšo opozicijo proti sedanji vladi. Predlog podpirata tudi prof. Masaryk in Dr. Stransky. Proti so se izjavili mladočehi. Agrarci še niso zavzeli končnega stališča.
Skupščina .Natlonalverbanda*.
Dunaj, 12 nov. Danes se je vršila na Dunaju skupščina »National-verbanda*, katere se je udeležila velikanska množica ljudstva. Na programu je bil protest proti italijanski pravni fakulteti in češkim šolam na Dunaju. Glavni govornik Pollauf je vehementno napadal vlado in krono radi Slovanom prijaznega stališča in na vse pretege hvalil značaj nemške cesarske rodbine. Tekom Pollaufovega govora so neprestano vpili: »Hoch Hohenzollern! Po shodu se je vršil sprevod po mestu. Ljudstvo je pelo „Die Wacht am Rhein* in klicalo: .Hoch Bismarck in Hohenzollern*.
.Vaterland* preneha izhajati.
Dunaj, 12. nov. S 1. decembrom t. 1. preneha izhajati znani dunajski klerikalni dnevnik „Vaterland*. Kot vzrok se navaja dejstvo, da je Pijeva družba odpovedala listu podporo in sicer na zahtevo nadškofa Nagla.
Beg Slčlnskega.
Lvov, 12. novembra. O Sičinskem še sedaj ni nobenega sledu. Policija je prepričana, da se nahajaja še v Galiciji in se najbrže skriva v kakem grško-katoliškem samostanu. Zato se je državno pravdništvo obrnilo na grškega metropolita s prošnjo, da dovoli hišno preiskavo po raznih grško-katoliških samostanih.
Italijansko-turška vojna.
Italijanska akcija v Egejskem morju.
Protest Avstrije In Nemčije.
Dunaj, 12. nov. Radi predstoječe akcije italijanskega brodovja v Egejskem morju vlada v tukajšnjim zunanjem ministrstvu precejšnje zazbur-jenje.
Pariz, 12. nov. V djplomatičnib krogih se zatrjuje, da sta Avstrija in Nemčija protestirali proti italijanski akciji v Egejskem morju in že izročili
v	protest po svojih poslanikih. Italijanski zunanji minister je nato v posebni noti Avstriji zelo ostro odgovoril, kjer izjavlja, da Italija odločno protestira proti vmešavanju Avstrije in Nemčije v vojno in povdarja, da bo Italija z vso brezobzirnostjo končala svojo vojno s Turčijo.
Boji pred Tripolisom.
Rim, 12. nov. Včeraj popoldne je zopet prišlo do manjših spopadov pred Tripolisom, v katerih so pa bili Turki poraženi. Turški artileriji primanjkuje smodnika.
Rim, 12. nov. General Caneva poroča, da se zbiraja turške čete pred Tripolisom in Homsom.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Vlada In češki enotni klub.
Dunaj, 12. nov. Predsednik češkega enotnega kluba dr. Fiedler je
Razne vesti.
* Ukradeni briljant v očesni votlini. Iz Braile se poroča: V Tra-pecuntu v Mali Aziji so neznani tato-
vi	oropali trgovino zlatarja Bonlijeja. Med ukradenimi dragocenostmi se je nahajal tudi neki dijamant zelo velike vrednosti. Policiji se je sicer posrečilo vjeti par tatov, o tatu, ki je ukradel dijamant pa ni bilo ne duha ne sluha. Slučajno pa se je pred kratkim neki Turek, ki je imel dijamant v očesni votlini, sprl s stražnikom. Ko-nečno je prišlo med obema do pretepa, tekom katerega je padel Turku dijamant iz očesa. Stražnik je dragoceni kamen taknj pobral in ga vrnil zlatarju, Turka pa izročil sodišču.
* 1700 kg v 17 urah. V nedeljo je dospel v rusko provinco Kurland ob Baltiškem morju francoski zrako-
flov Picardie z dvema zrakoplovcema. rakoplov se je vzdignil v Compiregne na Francoskem in v višini 1600 m )reletel po 100 km na uro. Zrakoplov e preletel progo 1700 km v 16 in )ol urah.
* Tifus v lvovski okolici. V
lvovski okolici se je dojavil tifus, ki zahteva velikanske žrtve. Tekom zadnjega tedna je umrlo 87 ljudij. Med ' deželnim odborom in lvovskim magistratom je prišlo do hudega prepira, ker se magistrat brani ustanoviti izolirano bolnišnišo.
* Poroka v zaporu, medeni tedni v Sibiriji. V vojaški jetnišnici v Petrogradu se je vršila te dni po-
roka stotnika Postnikova, ki je bil obsojen radi veleizdaje na osem let težke ječe. Njegova soproga je nemška pevka Siecke. Po poroki so odpeljali Postnikova v Sibirijo, kamor mu je probtovoljno sledila tudi njegova nevesta.
* Velikanska sreča. Urar in zlatar Gustav Slavek v Osjeku na Hrvaškem je zadel glavni dobitek državne loterije iz leta 1860. v znesku 600.000 K.
* Banditi v avtomobilih. Včeraj zjutraj je prišlo šest roparjev v igralnico Antonijo La Barbarija v hiši št. 59 na drugi aveniji v New Yorku, kjer je bilo 50 moških. Roparji so potegnili revolverje in ukazali navzočim, da se postavijo v vrsto in jim drug za drugim izroče svoj denar in dragocenosti, ki jih imajo pri sebi. Roparji 900 dol. v gotovini in za 700 dol. zlatnine, na kar so se vsedli v avtomobil, ki je čakal pred hišo in se odpeljali. Policija nima dozdaj nobenega sledu o drzovitih roparjih.
* Farška osveta na mrtvem človeku. Farška neumnost in zagrizenost ne preganja samo živih ljudi, ampak sega celo preko groba in niti pred smrtjo nima spoštvanja. V Flagenu na Luksemburškem je umrl rudar, ki se je bil ponesrečil v rudniku. Čeprav je hodil vsako nedeljo redno k maši, ga mestni katoliški župnik vseeno ni hotel cerkveno pokopati, češ, da o Veliki noči ni šel k spovedi in k obhajilu. Ob dveh ponoči so prišli po mrtvega štirje možje od magistrata, pograbili mrtvo truplo, ga vrgli preko zida na pokopališče in ga zakopali v nekem kotu med trnje in plevel. — Zaradi take larške surovosti se je prebivalstvo silno razburilo. Vladni komisar, ki je prišel na lice mesta, je odredil, da se truplo v navzočnosti zdravstvenega nadzornika izkoplje; ob velikanski udeležbi domačega prebivalstva so mrtveca pokopali med drugimi grobovi, mladina pa je položila na grob venec iz najlepših cvetlic.
* Delodajalec je odgovoren za malomarnost delovodje. V City Court v New Yorku je razsodila porota, da je delodajalec odgovoren za nezgode, ki so se zgodile vsled malomarnosti delovodje. Povod za to razsodbo je dal slučaj delavca Martina McGowana. Le-ta je delal meseca novembra lanskega leta pri Alphons Custudis Chimney Consructions Co. v Bayonne, N. J. Delovodja je poklical njega in druge delavce od dela, in vsi so se peljali po dvigalu navzdol. Pri dvigalu je bil sam delovodja, ki je naenkrat izgubil kontrolo nad strojem in delavci so padli na tla. Mc Gowan je bil težko ranjen in je tožil družbo. Zastopnik družbe je dejal, da ni odgovorna za malomarnost delovodje, porotniki so pa nasprotno razsodili in prisodili poškodovanemu delavcu 2000 dolarjev.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mlin Plut,
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Mali uglasi.
Beseda 6 vin. Najmanjši znesek 60 Tla. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nit popusta in se pla-{ujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. ul ave&er.
Vajenca za krojaško obrt sprejme tvrdka A. Kunc, Ljubljana.	678/10-6
OZenjen htSnlk obenem pisarniški sluga in skladiščnik sc sprejme proti prostemu stanovanju in kurjavi, nadaljna plača po dogovoru. Osebna predstava pri V. Scagnettiju, Cesta na Rudolfovo železnico 16, tovarniški kontoar. Re-flektira se samo na neoporečne osebe, razumne, zdrave in delavne.	684 3—3
Akviziter se sprejme takoj v stalno službo. Stalna plača in provizija po dogovoru. — Ponudbe na .Prvo anončno pisarno* v Ljubljani.
Stanovanje z dvema sobama, pritiklinami ter vrtom se odda takoj ali za januar, Rožna dolina št. 155.	690/3—3
Prod»Jalk,l> ki je zmožna voditi trgovino z mešanim blagom (filijalko na Bledu) in ima kavcijo se sprejme pri O. Homan v Radovljici.
Mladenič, prost vojaščine s 4 gimnazijskimi razredi ter 3 pripravnicami želi primerne službe. Ponudbe pod .Rezervist* na .Prvo anončno pisarno*.___ 693 3—2
Jutri v torek se otvori
~ Prva ==
ljubljanska higijen.
mlekarna
v Lingarjevi ulici št. 1,
Palače meščanske imovine. Zajamčeno polno mleko In mlečni Izdelki.
Kupujte JUTRO".
Izvod samo 0 vinarjev.
K
Vol
(2i
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstne skrlvljenje hrbtinlce, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici štev. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam.
Ljubljana ty||n]|a HOIM^t
■ modistinja,....................
Sv. Jakoba trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo-
distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje.
M
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
OLIMP! A “ preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-”	zmetike,	ter so kot taki najvspešnejše in popol-
noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPIA“ maii lonček k i 20.
Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2’—•.
Puder „OLIMPIA“ rosa K 1*50.
Puder „OLIMPIA“ ere m e K 150.
Puder „OLIMPIA“ beii k i«x
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni
Ubald pL Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
Krasne nevesti za. jesenske sezijo
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni DFTFD trgovini l C 1 LK ^ 1 E*IvIV •
ljubi j a na. Stari trg: St. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
::	3=3o:ccLSirL	.	::
»Ljubimca beneška"
bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opozarjamo vse cenjene čitatelje „ Jutra*.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stare oče, brat, gospod
Martin Št er k:
jetničar v pokoju In hišni posestnik
v soboto ob pol 7. uri zvečer po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 82. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo danes, v pondeljek, dne 13. novembra 1911 ob pol 4. uri iz hiše žalosti Kladezna ulica št 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski farni cerkvi.
V	LJUBLJANI, dne 13. novembra 1911.
Vnuki in vnukinje.
Amalija Baloh roj. Šterk, hči.
*';Jh
ItfP'
Cv-
r. z. z n. z.	j	*/	/	|j| v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po ML I I brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma	varno	naložen	denar.	Rezervni	zaklad:	nad	pol	milijona
klavirjev in harmonijev
Jako zanimiv, zabaven in po učen list s slikami je
in prav izvolili, da obiskujemo laško kuhinjo ki je po dobri kuhinji, in pristni kapljici ter točni postrežbi znana širom Ljubljane.
Priporočamo jo tudi Vam!
Obiskovalci.
id izhaja vsak petek ter stane
četertletno K 180.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem J
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baršunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna	trgovina
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam.
Komad od e	m stane samo E 20.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov ter zimskih sukenj za gosp. in dečke.
rnmm« m m «
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtniki
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
agBssasssssBB^^	tfegtadarovana	zadruga z omejenim jamstvom
priporoča	bogata	saHago	aajnovejših	tiskovin	za	šole,	krajne Šolske svete, županstva ki druge »rade. —■ Tiskarna »prejema vsa v &
tagrrhp ta atogsadsko atasto .spadajoča dela ter jih kvRšuje točno, oknsno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih tasjšg ta čtaiopiso*
«t«rr. 1XOl ...   «■	kMM»ttnlo«	mkmnr 78^07.	——
Patent HATSCHEK
Hajboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalcgra:
T. Koru, Ljubljana.
Zavaruj« poslopja (a prsmltnlne ptM požarnim ikodam p najnižjib ccmah Zavaruj« proti tatvini, raabltju ogled«) in okonakih pk>«.
Škod« cenjuje takoj In najkulukuj« Uživa majboljil sto*««, kod« poaluj^
Dovoljuj« I« Cb*ma dobička tadakm podporo v M«*dM in obinokartaln« nam«n«.
,S L A V I J A“
" "= vzajemno zavarovalna banka v Pragi, ar ...-aa
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačano odškodnine in kapitalije K 100,856.860'U. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseskozi slovanske - naroda« uprave.
■— V«« pojasnila daj®:	■	—11	i i
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici SL 12.
■	Pi«arn«	bo v lastni banfiai UM.	■■■■■"'
Sprejema zavarovanj« čioveikega življenj« p« najraaacvratnejiib kombinacija« pod tako agodnlmi pogoji, ko —ben« druga »varovalni««.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Del. glavnica K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva »lica štev. 2, (lastna hiša)
Pioraesa "bližnja, žrebanja:
Promesa ogr. prem, srečke, cela a £ 10-—, polovica a,	K	9"—.	Žrebanje	dne	15. novembra	t L	G-lavni dobitek K	240.000*—.
Promesa ogr. hipot, srečke a K 6 —	Žrebanje	dne	15. novembra	tl.	Glavni dobitek K	40.000*—.
Promesa zem. srečke I. izd. a K 6-	Žrebanje	dne	16. novembra	1.1.	Glavni dobitek K	90.000*—.
Promese za 1 oelo	ogr. prem., 1	zem. in 1 ogr.	hipot. skupaj samo	K 25-—.
= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ■■■.........................
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'
Rez. fond nad K 800.000.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Številka telefona 291.
/fj
m