w: r' l »Ja.. Stev. 15. felisja usak cie-popo!cN V Ljubljani, četrtek, 20. januarja 1921. Poitnina piaiana v gotovini. Leto I. CENE PO POŠTI: » celo leto K 144'— -pol leta K 72-— ... , - .‘Mri' ^ , Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva šte«. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 => CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36'— za en mesec K 12*— ^JDPEAVI STANE MESEČNO K10*- UST .i,.:.. • i ■ . ! POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN. i Ifeefie Knrerike za delaostuo proti kapitalizmu. H is-: ■ ' ' ■ • ■* fZ velikanskega fcoia smeriikega delavstva. .Sl -O lit Cleveland, 30. dec. 1920. '..•^“.jazml] .strani tAmerike prihajajo poro-ifliflaPpved,H da, ppclp tovarnarji z novim ?fe>BTodnViafitrVrafofA’ 'žanii«* ijlelavpev, Tp po- tekstilne indu-bpdo skr-vse se P c. ' ^ jviviui nv, j v/ -tril^Hvza !°’ da iftdustriicein pravico, sprejemati. orga-' ^11 ' neg|gaiifzirane delavce.. ,(open‘ W»v%: ‘ $0 Podietia p« de; m#faz ,4g, Se, to pravilno od nas, ^isžfiPjjR »open/šbpDf,, tp se je izrazi' J- ®]fipnwn ri- n i v- url? s'-* . '• , v • »■ ^WiXa tovhrna^ne bo tf drenjala od tega &'b* itudi ves i5ew' tork ali Phil; skle-Philadel-Aii bode tovarna to dryge dele države, ni hotel naravnost »•jfepnti/tetnvet'' je' rfekel samo, da bo to la splcšen cev Dan ki^k vpliv bo iniela ta določ-položaj pc Ameriki. es je jasno, da bodo milijoni delav- Dil ,?s*a^ brez £lela >n da se b° vsled te kast 5i<5u9 bojne napovedi “ Streslo 'gospodar-,°,*|vljenje v Ameriki. to*'** bfcjivki jti napovedan delavstvu pd uJ!!, so - kaloližki škofje zavzeli ostro b(^ »tališče^ ,o„ . u. f pre da' bodo kapitalisti svoj boj zoper Vsk° organizacijo započeli pod raznimi pretvezami in krinkami. — Ta boj je sedaj izbruhnil. V smislu napovedi in poziva katoliških ■ škofov Amerike katoliško časopisje v Ameriki z vso ostrostjo brani delavske pravice. Kato-| liški listi pozivljejo zavedno katoliško delav-i stvo, kakor tudi drugo delavstvo sploh, naj se i ne da preslepiti, naj stoji solidarno z vsemi i svojimi tovariši v tem boju, ker gre za delav-j ski ebstpj.. Sedaj, ko .se je bej med kapitalom in delavstvom pričel, so se katoliški škofje vnovič ; oglasili. Pretekle dni so izdali svarilo, namenjeno ; kapitalistom. Švare jih, naj bodo previdni m j naj se ne igrajo z ognjem. Potrpežljivost de-; lavstva ima svoje meje. In če bodo kapitalisti j tirali delavstvo do skrajnosti, naj se ne’čudijo, i če bo delavstvo zgrabilo tudi za skrajno ) orožje. ••■« Ta nastop katoliških škofov ie dal delavskim organizacijam silno ‘ moralno ' pomoč. Ameriška Cerkev je pokazala, da'stoji na višku svoje naloge. ' FOgumni nastop katoliških škofov za koalicijsko svebbdp delavčev,'upravičenost Njihovega boja in njih brezobzirna fronta proti bogatinom, l>i izrabljajo delavsko moč, je sijajen zgled, kakšno moralno ‘ mU$- P° mojem prepričanju ndko neso-sa ’ med njegovim izrecnim stališčem ^erenosti države in njegovim delo-logaPhrav srečnim pojmovanjem o biti in na-k°n Cerkve, ki pa je on ali ni doumel do §E»ce .a^* Pa se je pomišlja doumeti. Dru-talc0 j1 ne morem razlagati, da gre R. K. kvi D da priznava (ali dopušča) cer- ^fžav a^ico oddajati službe neodvisno od Poirw-'i ^ P° njegovih lastnih besedah ist0*° Q^repljenje njene samostojnosti, v^Hja ^asi*o izraža željo, da bi se imeno-?e^ojne er®kih organov izvrševala v med-je bil sporazumu obeh oblasti. Ali si v Sve£^' kai pomenja v kon-pe°dviSn sl^aju pravica katoliške cerkve °tov0 ° lInenovati svoje funkcionarje? SUveren^le|S?mo izvrševanje neke od samo-V ^ejah ave delegirane ali avtonomno ?e P^vi ^ržavne zaikonodaje gibajoče ne bij Ce’.kajti, v tem slučaju bi avtor fazUrha ^^ernost medsebojnega spo-7° * e J ;V tel stvari označil le kot ncka-še J® P° ohranitvi dobrihi odnošajev. dale-P^iVr^^e^a ^a n‘ za' {ja\Vsaj 'j °mislil, kako se ta imenova- It ■ MeffJ af1S -18’ ev*lar’stično povsod ves na- (H>rav»-ima vsa‘ veznost njenih dejanj in funk- sk- Se to ■"> oršan*zem na zemlji- Kjer- n:-!!1 orts-, fej 'zvrši kaiko imenovanje ver-se vr§^V ifQ ^r' Kušejevi terminolo-1 neka cerkvi imanentna, iz nje- ne samosuverenosti izvirajoča, povsod in vedno iz enega in istega temelja pohajajoča funkcija. Konkretno povedano: vidni poglavar cerkve, ki gotovo ni podvržen suvereniteti države, v kateri se imenujejo podrejeni mu organi, je tisti osrednji organ, ki opravomoči vsako cerkveno funkcijo in funkcionarja. Zato si ni mogoče drugače misliti nego da je tako imenovanje znak samosuverenosti cerkve v njenem območju in če država priznava popolno neodvisnost cerkve v tem pogledu, kakor to dela R. K., je tudi njena samosuverenost priznana. Kako se to strinja z načelnim stališčem g. avtorja? Jaz vsaj ne vem slučaja, kjer bi kaka avtonomna oblast, naj bo še tako široka, bila popolnoma neodvisna pri imenovanju svojih funkcionarjev, določanju njih delokroga in pojmovanju pravnega izvora njihovih funkcij ter bi ne potrebovala za to niti izrecne niti neiz-recne odobritve. Da K. sam saj nehote stvar tako pojmuje kot jaz, posnemam iz tega, da loči med katoliško in pravoslavno cerkvijo, ki dopušča vpliv in sodelovanje države pri oddaji višjih cerkvenih mest, »ker je to utemeljeno v njeni organizaciji« — torej ta-isto ni utemeljeno v organizaciji katoliške cerkve! To, se mi zdi, se da posneti tudi iz tega, da avtor v zvezi s tem govori o »okrepljenju samostojnosti katoliške cerkve«, česar bi po mojem mnenju ne poudarjal, če bi res smatral popolno samostojnost imenovanja verskih funkcionarjev v katoliški cerkvi notranje združljivo z njeno večjo ali manjšo podrejenostjo pod samosuvereniteto diržavei Zakaj tako okrepljenje samostojnosti vede nujno k popolni in resnični samostojnosti, če ni že izraz in znak samostojnosti v polnem pomenu besede. In vendar R. K. uvodoma govori o cerkvi kot državi neenakovredni oblasti! Tu je protislovje, naj si tolmačimo duh in besede še tako ugodno. Morebiti bi se mogel pisatelj izogniti temu prekoslovju, ako bi samosuverenost države v cerkvenopolitičnem pogledu omejil zgolj na opredelitev zunanjega odnosa med cerkveno in državno oiblastjp na eni in cerkva med seboj na drugi strani, ozirajoč se pred vsem na interese družabnega miru. Toda na prvi pogled je jasno, da spričo intimne zveze med historičnimi cerkvami in državo in medsebojnem bitnem prepletanju in pronicavanju nji- hovih najvišjih kulturnih nalog ni mogoče izvesti take zgolj mehanične ureditve zunanjih odnosov, ki bi bistveno ne tangirala samega organizma cerkva in jaz sem prepričan, da je tudi R. K. tega mnenja. Kajti iz mnogih njegovih besed se da posneti, da dobro čuti samosvojnost cerkve, njen prav posebni karakter, ki jo postavlja nad vse ostale družabne organizme, čeprav jo av-i j tor hoče pravno postaviti v eno vrsto z vsako drugo javnopravno korporacijo T i državi. BotlSeoizem ne more osuoboditi delaustua. Izjava ameriškega komunista. LDU Ptiriz, 19. jan. (Havas.) Amerikan-ski socialist Schwartz, ki so ga socialisti njegove dompvine odppslali v Mpskvp, da se udeleži kpngresa III. internacinnale, izjavlja v nekem intervievvu,' ki ga je dal zastopniku >Matina< v Londonu, da je odpotoval v veri, da je sov]fetsko' gospodstvo sposobno psvpbp-diti delavstvo'. Iz Rusije pa se je vrnil kot hud nasprotnik bpljševizma. Na Ruskem ni svobo- de tiska in mišljenja, pa tudi ne verske svo« bode. Javna zbiranja so prepovedana, kakor; tudi' skupščine. Sodišča delujejo za zaprtimi i vrati in brez braniteljev. Povsod vlada strašaa. beda in po državi so se razpasle boleznin Schvvartz je izjavil, da bo razvil živahne pFOr pagando v svrho, da-se-vsem onun odpro oči, ki še verujejo v »dobroto boljšoviškega fg*, spodstva. .• >. ... -a . : —**4 Hvstrija pred razsulom. l(Od našega posebnega poročevalca.) -• ' i. Duhaj, 12: jan.' 1921. V položaj ti,1 kakor-si ‘katasrtrofalnejšega niti misliti m mogoče, se je-danes sestal av*-s-trijski narodni svet na prvo i sejo s-letošn jega zasedanja/Ako govorimo :o katastrofalnem' položaju -+-i smo s tem še veliko pvdnfato- pove^ dali. Avstrijska država, ' katere1 proračun' bo po Vsej priliki Mazal 25 milijard nepokritega primanjkljaja; naj (e dni spravi skupaj nov znesek 4 in pol milijard kron'*v pokritje'uradniških zahtev. Vse šoeialHOdemokrattčrie organizacije’prometnega osobja, ki na eni strani zahtevajo znižanje cen iri «o' 'predlagale - za navija!lce cen cedo smrtno kazen, so podale ha drugi Strani vladi ultimat, ako njihovih zahtev tekom nekaj dni ne izpblni. Finančni'minister se je postavil na edino možnd stališčej da novih zahtev brez pokritja ne more zadovoljiti. Zato se mora šiloma najti' pokritje, kar bo seveda imelo za posledico nov draginjski val. Cene tobaku, soli, vsi alkoholni davlii, pdštne, telefonske in brzojavne pristojbine se morajo podvojiti. Pričakovani uspeh naj bi bil tak-le. Od povišanja cen soli bi dobili 850 milijonov* od tobaka 1 milijardo, alkoholnega davka 698 milijonov, poštnih pristojbin 150 milijonov čistega dobička. V najugodnejšem slučaju bi na ta način dobili 2 in pol milijarde kron. Ostanek naj se pokrije s 100 odstotnim zvišanjem vseh osebnih in tovornih tarifov na vseh avstrijskih železnicah. Vse to ne pomenja samo neznosne podražitve življenja v širokih plasteh avstrijskega ljudstva, ampak tudi tako zvišanje tovornih tarifov, da stroko%’ni krogi izjavljajo, da bo tako zvišanje prevoznin avstrijski tranzitni promet enostavno ubilo. Ni nobenega dvoma, da je ta sodba pravilna. Nemčija je povišala svo- je tovorne tarife nasproti' letu 1914 ■ za 4206 odstotkov; Avstrija pa’ že- za 6000 odstotkom! Ze' danes se inozemski špediterji izogibajo avstrijskih železnic, ker je prevoznina naravnost neinosna. K temti pa pridejo še neprestane plenitve na avstrijskih železnicah. Na okrofci nem sodišču v St Polten je-tačas1 v teku !ktft zenska' pravda proti 203 uslužbencem avstrifi ske državne železnice', ki so-mt progi zapadite železnice organizirali vlomilske oddelke'ih1 M vrševali ropanje po vagonih v velikem- iilrtgtil Lahko si je misliti, s kakšnim »navdušen.jetaHt opazuje avstrijsko prebivalstvo take dogotfkei Železniški minister dr. Pesta je te dni podal svojo ostavko. Proti njemu se dviga obtoi^ ba, da ni pokazal nobene odločnosti. Tudi na južni železnici vladajo podobne razmere in je tačas na deželni sodniji v Gradcu v teku pravda, ki sega zelo globoko. Poštni zavodi so ostali na splošno do danes pred takimi raz* merami obvarovani. Zato pa divja tam najtežji politični boj med strokovnimi organizacijami različnih smeri in reči se mora, da bodo ttt trenja polagoma redno delo tudi tam onemogočila. - Vsi ti pojavi jasno kažejo, da je ifttal za-vezni kancelar dr. Mayer popolnoma pray, ko je pred reparacijsko komisijo izjavil, da je dp-spela Avstrija na konec svojih eksistenčnih sredstev. Če bo v prihodnjih dneh pretrese} državo silen prometni štrajk, naj bodo gornje navedbe v pojasnilo, kje je pravi vzrok št raj; kovnim gibanjem. Avstrija stoji pred razsulom in široki krogi ne razumejo, da slavi mednarodno verižništvo na Dunaju svoja slavi ja, plešoč na ognjeniku. Na vsak način se pripravljajo v Avstriji v bližnjih dneh usodepol-ne odločitVe. Peter Rupar — Jesenice: Socializacija! Nacionalizacija tovarn in industrijskih podjetij in veleposestev, če se izvede, naj se izvede demokratično in ne kapitalistično. Dobiček od teh podjetij naj gre tistim, ki so trpeli in še trpe, t. j. sirotam, vdovam po padlih vojakih, invalidom in delovnemu ljudstvu sploh. Dosedanja nacionalizacija je le pesek v oči. Mi hočemo socializacijo! Nikakor ne gre, da bi tovarne služile verižnikom in drugim kapitalistom dvomljive vrednosti v to, kako bi svoje, morda po krivičnih potih nagrabljene milijone spravili na varno in vrhutega še vlekli oderuške obresti in dividende od prigoljufanega premoženja. Ako bi se socializirala samo zemlja veleposestnikov, bi pomenilo to samo pesek v oči narodu, ker poljedelstvo smatrajo že od nekdaj za pasivno, in se je treba dosti truditi in skrbeti za nje; za kupone od delnic pa ni trebfi drugega kakor Škarij, da se režejo in strižejo kuponi dividend in dobička. Če velja za polje, naj bo zemlja onega, kateri jo obdeluje, zakaj naj ne bi to veljajo tudi za tovarne? Zato naj država, če ne gre drugače, sama odkupi po primerni ceni tovarne in jih upravlja polagoma, ter jih, če mogoče, pretvori v produktivne zadruge delavstva. Potrebni kapital bi delavstvo in država lahko spravila skupaj že iz samega dobička in iz obresti, katere bi nosil ta dobiček, če bi se obrestonosno naložil v hra- nilnicah. Tako da bi država sama niti vinarja delavcem ne podarila. Gotovo imajo več pravic do dividend, do dobička zgoraj omenjene sirote, vdove ter invalidi in delavstvo v obče, kakor pa verižniki in kapitalisti, ki so vojsko ia ljudsko revščino samo izrabljali v svoje osebne sebične namene, Zadnja doba boijSeoiz-ma. Kakor poročajo iz Pariza, je Čičerin o priliki povratka francoskih delegatov iz. Moskve izjavil, da je prva doba komunistične borbe popolnoma završena. Sedaj se bo začela gospodarsko-socialna borba. Sovjetska vlada si bo prizadevala, da se komunistični program točno izvede, a mogoče je, da ta poizkus konča z neuspehom. V tem slučaju mora boljševizem izpreme-niti pravec svojega dela in bi se morala opustiti tudi tretja internacionala. Boljševiška »Pravda« pa piše: »Dasi-ravno je sovjetska vlada službeno proglasila diktaturo proletariata, vendar spoznava, da so gotova načela, ki se ne dajo izvesti.« To je pa bankerot boljševizma. JUŽNA ŽELEZNICA. LDU Dunaj, 19. januarja. DunKU.) Uprar va južne železnice objavlja, da Je sklicanje konference radi vzpostavitve provjzprnega režima določeno na soboto 5. februarja na Dunaju, ker je tudi jugoslovenska vlada Je priglasila svoje delegate.. I Kabo la Kristan prisege'- Eelgrcjska »Politika« poroča med dnevnimi posebnostmi: G. Kristan, narodni poslanec in bivši minister za obnovo in prehrano, ne pripada nobeni veri. Ko ga je tajnik konstituante vprašal, katerega duhovnika naj mu pokliče, da izvrši prisego: pravoslavnega, katoliškega, protestantskega ali mohamedanskega, je g. Kristan odgovoril: »Pokličite pravoslavnega, ta mi je najmanj mrzek!« Lepa prisega in lepa doslednost kapitalističnega social-patriota! Kristan svoje karijere na vsak »ačin še ne smatra za. zaključeno. Zanimivo je vsekakor, da po svojem programu Kristan in njegovi so’drugi taje Boga in kralja,* pa so vseeno obema prisegli. ^Dnevni dogodki. — Žensko pokopalno društvo v Tržiča je imelo v nedeljo 16. t. m. redni občni zbor. Ustanovljeno 1, 1906 je štelo koncem lanskega leta 340 članic. V blagajni irijf* ©koli 2000 kron, umrlo je v 1. 1920 14 članic. Z ozirom na rastočo draginjo je sklenil občni zbor povišati članarino na 2 K mesečno, ki se bo pobirala četrtletno po 6 K. — Špekulacija s hišami in stavbišči. Zagrebški listi poročajo, da je bilo v zadnjem četrtletju v Zagrebu prodanih vsega 141 hiš in stavbišč v skupni vrednosti 19,943.189 K. Na kupnih pogodbah se vrste vedno ista imena znanih ljudi, ki špekulirajo s hišami in stavbišči in na ta način spravljajo mastne dobičke. Na ta način se draže stanovanja. Tudi v Ljubljani ne manjka takih dvonožnih ptic roparic, ki vedno preže na plen in poostrujejo stanovanjsko vprašanje. — Razmere na zagrebškem državnem kolodvoru. Spričo novega nastopa legarja v Zagrebu in na Hrvatskem je te dni posebna zdravstvena komisija ogledala razmere na južnem in državnem kolodvoru v Zagrebu. Na južnem kolodvoru, kamor je prišla nenapovedana, je našla povsodi največjo snago in red:, na državnem kolodvoru pa, kamor je prišla naznanjena, je našla vsepovsod nezaslišan nered in nesnago. V čakalnici III, .razreda je bilo polno blata, smeti, prahu in mrčesa. Na nekem tiru stoji 214 vagonov, ^ katerih stanujejo družine železničarjev, ki so brez ■stanovanja. Razmere so tu nepopisne. Za vse te družine je na razpolago le dvoje vodovodnih pip. Vsa proga naokrog je polna nesnage in smeti. Komisija je o teh razmerah poročala na merodajno mesto in nujno zahtevala, da se temu neznosnemu stanju odpomore. ljubljanski dogodki. cb »Jj»Vsem trgovskim in privatnim name- JŠČeneem! Ker se opaža, da se nekateri trgovci :v Ljubljani ne drže osemurnega delavnika ter tako svojim nastavljenemu kratijo prosti čas, ne da bi jim zato dali odškodnino, poživljamo vse trgovske nastavljence, da take ne-dpstatke javijo Zvezi, trgovskih nastavi jedcevx, da bomo proti takim trgovcem, kateri nimajo »sočutja do svpjih nastavljencev, odločno nastopili na merodajnih mestih, da bodo tudi za nje veljale postave ter jih bodo tudi oni morali upoštevati. Merodajne oblasti pa poživljamo, da ukrenejo vse, da se enkrat za vselej preprečijo jiečuvene razmere, katere vladajo danes pri nekaterih trgovcih, — Zveza trgovskih nastavljencev ih pi ivatnih nameščencev. j > : lj Izprememba imena. Dež. vlada za Slovenijo je dovolila bivšemu uradniku Gospodarske zveze Rudolfu Zitterschla-gerju in njegovim družinskim članom iz-premembo rodbinskega imena v Zober. lj'Dvojni samoumor. Predminulo noč sta skočila z Dolenjskega mostu v narasli Gruberjev kanal oficial dež. bolnice Ant. Adamič in žena železničarja Roza Kleiner. Adamič se je poročil pred dobrim mesecem, a je nadaljeval razmerje s Kleiner-jevo. Da napravita konec nevzdržnemu stanju, sta krivca izvršila skupno samo-limor. lj I)va žeparja aretirana! Dne 15. t. m. so kriminalni organi na glavnem kolodvoru opazovali nekega 12 letnega dečka, ki je poskušal izvršiti žepne tatvine. Ko je vzel zopet neko staro ženo na piko, ga je kriinin. organ ko je v goječi pred gorenjskim vlakom izvršil tatvino, prijel. V tem hipu je stopil nek mladenič h kriminalnemu organu ter rekel, da je deček njegov sopotnik in da potujeta v Zagreb. Ker se je to kriminaluemu organu sumljivo zdelo, je oba aretiral. Kriminalna policija je takoj ugotovila, da sta oba žeparja in se je pri navedencih našla večja vsota denarja in dve denarnici, ki so bile v istem času na kolodvoru dvema ženskama ukradene. Deček, ki je prišel iz Zagreba, je priznal tatvine in izpovedal, da ga je njegov sotovariš, 24 letni čevljar Josip Šetina iz Mokronoga, poučil o žepnih tatvinah in da mu je denar, ki ga je ukradel, prinesel že dopoldne v neko gostilno na Zaloški cesti. Od ukradenega denarja je dobil le nekaj drugo pa je njegov učitelj vtaknil v žep. Šetino je policija izročila deželnemu sodišču, dečka pa mestnemu magistratu. J^taša društva. d Tržiški Orel je v nedeljo priredil v društvenih prostorih trodejanko »Na sodni dan« in kot dodatek enodejanko: V sladkih urah. Med odmorom je svirala domača godba. d Zveza trgovskih in privatnih nameščencev priredi čajev večer v nedeljo, dne 23. t. m. ob 7. uri ’ zvečer v prostorih I. delavskega konsumnega društva, Kongresni trg štev. 2. — Vabljeni so vsi člani in članice ter tudi prijatelji naše organizacije. — Odbor. d Dve igri prvikrat na odru v Ljudskem domu. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. januarja 1921 točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma igri: 1. Mutast muzikant, burka. Spisal Jaka Štoka. 2. Novi kuhar, slika iz vojaškega življenja. Vstopnice se dobijo v predprodaji v petek in soboto od 7. do 8. ure zvečer ter v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, in na dan predstave od pol 7. ure' zvečer dalje pri blagajni v Ljudskem domu. JCatoliški obzornik. Delo katoliških misijonarjev. Katoliški listi poročajo: Kot prvi je v Sprednji Jugosloo. Strok. Zueza. Iz Tržiča. Zadnji ponedeljek je predaval v Domu g. kaplan Vavpotič o gospodarstvu v Jugoslaviji. — Prihodnji ponedeljek zopet predavanje ob navadni uri. — Jugoslovanska strokovna skupina priredi v nedeljo v gostilni pri Pelarju predpustno veselico s tombolo in šaljivo pošto. Začetek, ob 7. uri zvečer. Vstopnina 4 K za osebo. Čisti dobiček je namenjen za obolele ,in'revne člane, Zagorje, Skupina J. S. Z, ima svoj redni sestanek vsak mesec in to prvo sredo v mesecu. . 'Udeležujte se teh sestankov pelnoštevihiftf pri tem je tudi velika korist v našo in napredek. Zato naj ne izostane£noben krščansko misleči delavec. Na delo! "«p- Trgboshl In zasebni nastavljene!. Seja Zta&e trgovskih in privatnih na-meščencev‘k&4»iši danes ob pol 8. uri zvečer v svojih prostorih, Stari trg št. 2, Navzočnost vseh odbornikov obvezna-. ^ Odbor. '7 / , Tobačni delavec. V četrtek, dne 27. t. nč po delu se vrši v spodnjih prostorih I. delavskega -kphsumne-ga društva, Kongresni trg št. 2, občni zbor skupine. tobačnih1 delavcev, obeuenr z'občnim zborom > Podpornega društva« s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Pbročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1920. 4. V-olitev. 5. Govor in 'slučajnosti, .Vsi člani, in članice se vsled interesa njih sa-. mih vabijo, da se ga polnoštevilno udeleže. Odbor. Viničar. Beda viničarjev. Položaj viničarjev se še ni zboljšal. Plačujejo jih še zmiraj po starem. Njihova plača znaša na dan 6—8 kron. To pa seveda samo tedaj, kadar se dela. Omeniti pa moram, da se ravno sedaj že cel mesec ničesar ne dela vsled zime in slabega vremena. Tako bo tudi še celi januar brez dela in zaslužka. Kdaj se izvede nov viničarski službeni red? Kdaj se izvede agrarna reforma? DelausfiiB papirnic. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsemu delavstvu papirnice v Vevčah za prejeto podporo v moji bolezni v znesku 416 K. — Jožef Erjani. Knjigoveški, hartonai-ni in tiskarski delau-ci. Skupina KTD je imela v ponedeljek 16. t. m. svoj redni letni občni zbor. Skupina je izgubila v minulem letu svojega fuedsednika. Ugrabila ga je smrt. Bil je to van Gostinčar. Na občnem zboru se je prebralo revizijsko poročilo ob navzočnosti zastopnika Jugoslov. Strokovne Zveze, Občni zjbor je izvolil novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Srečko Žumer. Novi predsednik je prišel prav iz srca vseh članov. Naj skupina uspeva in cvete! Indiji uvedel ločitev gobavcev od zdravih jezuit Avgust Miiller in zgradil bolnišnice za gobave. Sedaj, ko se je začela ta kuga znova razširjati ter so v samem Parizu ugotovili 150 slučajev kuge, so jezuitski misionarji v Culonp na Filipinskem otoku PaIowan s podporo ameriške vlade ustanovili naselbino za 3—4000 gobavcev, ki žive ločeno po svojih kočah.Strežbo gobavih žensk so prevzele članice verske družbe »Marijinih hčera«, ki so istotako okužene. Misijonski škof Vigano, ki je s 60 leti postal jezuit, se je na Culonu. posvetil skrbi za gobavce. — Tako krščanska ljubezen do bližnjega tudi v današnjih materialističnih časih slavi zmagoslavje največjega junaštva. Socialni vestnik. o Pomanjkanje dela v Ameriki. Glasom poročila* našega konzulata v Čikagi je nastala za delavstvo v Združenih državah ameriških 1 težka doba, ki utegne izzvati hu»te. hoje za ob-i stanek delavskih mas. Dosedaj je naraslo ■ število brezposelnih na približno 3,000.000. V i Čikagi je okoli 100.000, v Detroitu okoli 80.000, v Newyorku preko 120.000, v Filadelfiji okoli 200.000 delavcev, ki so brez dela in žive v največji bedi in pomanjkanju. Bati se je, da zavzame brezposelnost v Ameriki še večji obseg, ker bodo morale tovarne vsled štrajka konsumentov in vsled neugodnih izvoznih razmer (nižja valuta drugih držav) obrate le še bolj skrčiti. Rudar. Dobrna pri Celju. Delavci na Dobrni stojimo še razkropljeni. Zato se našim upravičenim zahtevam ali pritožbam malokdaj ustreže ali sploh ne. Če pa hočemo kaj veljati, se moramo organizirati. Zato pojdemo vsi na ustanovni shod Jugoslovanske strokovne zveze in delavske zveze, ki se vrši v nedeljo 23. jan. ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu na Dobrni. Rudarji, delavci v toplicah, delavci v graščinah in delavke — na svidenje! Kovinar. Javornik. 16. januarja 1921 se je vršil redni letni občni zbor skupine JSZ. Predsednik poda poročilo letnega delovanja. Tajnik prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 27. decembra 1919. Poročilo predsednika in tajnika se odobri. Nato se je izvolil sledeči odbor: Glavič Janez, Mencinger Jožef, Vidic Janez, Polc Anton, Smolej Janez, Noč Miha, -Bizjak Jakob, Praprotnik Jožef, Žntitek Jantfz. in.Bohinc Franc. — Skupina ima redne delavske sestanke: vsako prvo. nedeljo v mesecu zvečer ob sedmi urj v društveni dvora-di. Vsi krščansko misleči delftvci naj se zavedajo pomena teh sestankov in se jih gotovo udeleže. ŽsleznlCir. ŽELEZNIČARJI! V nedeljo dne 23. jan. ob dveh popoldne se vrši shod Prometne zveze v prostorih konzumnega društva, Kongresni trg št. 2. Najnovejša mimsterialna’ odredba. — Zveza Jugoslovanskih železničarjev imenuje to »Posledice komunistične brezgla-vosti«, Mi pa to imenujemo posledice separatizma in egoizma Voditeljev organizacij, ki hodijo to pot. ‘Koliko časa bodo še hodili, ne vemo, vemo pa toliko, da sami sebi grob kopljejo. Ako oni ne morejo premagati egoizma in separatizma, ga bodo premagali železničarji sami, In tudi sedaj, ko. se silijo železničarji, da podpišejo svojo lastno obsodbo, imajo ti ljudje pogum, valiti krivdo na druge, namesto da bi se izpametovali kot trezni voditelji, ki ljubijo železničarski stan, vsaj sedaj, ko teče voda v grlo. Pustili naj bi strankarstvo in sklicali zastopnike vseh strank, da bi na javnem shodu sklenili resolucijo s podpisi zastopnikov vseh organizacij, da oni tega ne podpišejo, ker to je nasilstvo. Pokažite vi gospodje pri Zvezi, da ste strogo stanovski, da ne poznate strankarstva. Sedaj je čas, če niste demagogi. Prometna Zveza je vedno svarila in dala oklic na vse organizacije, naj se voditelji vseh strank združijo, da se reši pragmatika in vitalni interesi železničarjev. Toda zaman. To, kar sejete, žanjete vi, ki se imenujete v vaših časopisih sami kot poštene. Toda nemogoče je, da tisti človek ali stranka pošteno misli za delavski stan, za dobrobit svojega naroda, ki po časopisju zabavlja čez vlado, v konstituanti pa glasuje za centralizem, ki je naše največje zlo. Takih poštenjakov imamo žalibog dosti. Torej rešite železničarje sedaj, mi čakamo! Shod Prometne Zveze po § 2 se vrši dne 23. t, m. ob 2. uri popoldne v spodnjih prostorih konsumnega društva na Kongresnem trgu št. 2. Prosi se, da se tudi člani od zunaj zanesljivo udeleže shoda. — Odbor. Siužliiflša. Zveza služkinj. Skupira A (Št. Peterk ska skupina) vabi vse svoje članice na preti davanje in občni zbor, ki se viši v nedeljo 23. t; m. ob 5. popoldne v prostorih Št. Pe-terske skupine. Odbor. Zveza služkinj, Ljubljana. V nedeljo, dne 16. t. ni. je imela Zveza služkinj v Ljubljani svoj letni občni zbor, ki se je vršil skupno s v Podpornim društvom za služkinje ' v dvorani Jugoslovanske tiskarne. Članice so napolnile dvorano do zadnjega kotička. Iz poročila tab niče posnemamo, da šteje Zveza služkinj 2498 članic. Od teh jih bp v,, Ljubljani, kakih 20,00, V svrho podrobnejšega dela je razdeljena v tri skupine :A, ,B in C po posameznih ljubljanskih okrajih. Zveza,je priredila v tekočem letu 2 shoda in vsak mesec predavanje. Dru- ‘ štvo je priredilo 3 prireditve. Pri vseh je sodeloval zvezin pevski zor, Odborovih sej je bilo tekom pretečenega leta 23 .Poleg teh so imele tudi posamezna. skupine več sej. 12-; aprila se je ustanovila pisarna :>Krekove »prosvete«, ki je obenem tudi pisarna Zveze slpž-i j kinj in vodi posredovalnico za služkihje. Vj . preteklem letu je posredovalnica preskrbel^ ; službe 393 članicam, gospodinj se je oglasilo, v. pisarni .439. Pisarna vodi tudi čebelico, ki se, je poslužujejo tudi služkinje. V pisarni Zveze, | služkinj ima svoj sedež tudi zadruga <>NaŠ j dom«, ki namerava zidati poselsko zavetišči?-Služkinje so podpisale dosedaj 465 deležev in vplačale tako 27.900 K. Iz blagajniškega poročila posnemamo: Zveza služkinj je iineja V pretečenem letu 1535.22 K dohodkov,, stroškov pa 1312.60 K. Posredovalnica je imela dohodi kov 3675.— K, stroškov pa 2857.— K. Podporno društvo za služkinje je imelo dohodkov t.5116.50 K, stroškov pa 14719.50 K. —• Po poročilih tajnice, blagajničark in posameznih skupin je govorila tovarišica Treven o pomenu časopisja za naše gibanje in pozvala vse tovarišice, naj se naroče na strokovno številko našega glasila »Novi čas«. Po poročilu zastopnika Strokovne zveze g. Cvikeljna so se vršile volitve. Za predsednico je iz volj m a tovarišici Kvas, za podpredsednico Godeša in za blagajničarko Repanšek. — Odbor. Čipkarica. V imenu božjem je začela Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani svoje delovanje in trdno upamo, da božji blagoslov ne bo izostal, ako čipkarice to hočejo. Zadruga ima za čipkarice' pripravljeh pristen platnen sukhriec in papirce, preskrbela bo pa tudi bucike in; špl6ri vso tvarino in delavsko pripravo, ki se potrebuje za čipkanje. Ako hočejo čipkarice, da bodo našb? čipke, ki so bile pred svetovno vojflo vsldd svoje solidnosti znane po celem sv-eteh vnovič zaslovele in si dobro ime priboril?* potem proč z italijanskim In drugim zri’čipke ič vrednim sukancem: v šlrcncph in n0 vretencih. Vsaka čipkarica naj odvije slab) sukanec raz kljekeljne in naj ga porabi za ši- ; vanje. Kljekeljne in preobleko b1a;žinicc naj dobro opere. Dela naj vedno s čistimi ; rekami ter naj ne štedi z vodo, saj nam i° ‘ je dal ljubi. Bog dovolj. Potem naj pristni J i laneni sukanec navije Jna kljekeljne taki), da bo imela nit, katera ji teč.e ftied dvema prstema, ovito z majhnim kosčekom papirja, da se sukanec ne maže. 1 Ako ima čipkarica rijaste bucike, ne sme s .takimi delati. Dokler ne debi novih bucik, naj rijaste bucike dene v kako posodo in nalije nanje petroleja ter jih pust1 tako ležati en dan. Potem se mora bucike , še z nožem dobro ostrgati in z mehko krpo obrisati. Paziti je treba, da se z rijasto buciko ne zbode, ker se tako lahko rani,' kar je srortnonevarno. Delo mora biti snažno« lepo in pravilno. Postavkov ste ne sme izpuščati in povsod vezati, kjer je treba »o prav bucike postaviti. Zdaj pa vrlo n0 delo, katero naj Bog blagoslovi! Kmetski deiauec. Čas poteka z neizmerno hitrostjo, 5 tem pa poteka za nas kmetske delavce 2 izdatno izgubo. Vsi drugi delavski stanoV1 so. že organizirani v svojih jakih organizacijah, ravno kmetijski delavec še vedo0 odlaga in — ostaja brez vsakega zastopj stva. Mnogo nas je že, ki smo organiziram v »Zvezi kmetijskih delavcev« ter smo tudi svoje vodstvo izvolili. Naše vodstvo j dela za nas z vso skrbnostjo. Imeti mor0 | pa oporo ravno v našem deja.vstvu, ak0 hočemo, da kaj dosežemo. Koliko je še tar kih delavcev, ki še niso v »Zvezi kmetH' slcih delavcev«. Spreglejte, yendar en krm in se odločite za pristop v našo organizf' cijo, ako hočete', da dosežemo. iz.b.oi'vjšaflje našega položaja in sl zasigujamo boljši živ-ljenski obstoj. | ________________________________________ j VOJVODA MIŠIČ — UMRL. LDU Bolgrad. 20. januarja. (ZNU.) P8V' oh 5. je tukaj umrl vojvoda Mišič. ___________________j____________________ Odgovorni urednik Anton Marinček. », I Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Iz organizacij.