PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEi •UUOSKA PRAVIC A*" USTANOVUENA 4. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA «51 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JULIJA 1853 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« ^ubljana, torek, 12. avgusta LETO XXIV, Stev. 187 IZDAJA IN TISKA Časopisno založniško PODJETJE •ljudska PRAVICA« ! direktor podjetja LEV MODIC glavni in odgovorni urednik tVAN sinko veo vsak dan razen petka. - Cena II dinarjev Jugoslovanski dan na celovškem sejmu Včeraj je bil na Koroškem sej-dan \ Celovcu »Jugoslovanski Bn ,*• Ta vsakoletna počastitev ju-s s ovanskih razstavljavcev je tu-viiin • ^Lčno uspela. Naš pa-i. ,? ® Je včeraj ogledalo mno-tirKok11 iz Koroške in drugod, na n° VeLko inozemcev, ki so oopustu ob Vrbskem jezeru, vaj. P. sedmih zvečer 'e jugoslo-Tra ' generalni konzul Boris slonh UZ prirec'il v novem po-iffien ,generalnega konzulata v 'inst ruvatske in slovenske trgo-jem eTTZ ra'ce slavnostni spre- mnocib ,ležili so se ga poleg . Sm koroških političnih in POMEMBNA VLOGA GENERALNEGA SEKRETARJA OZN HAMMARSKJOLDA Uvodni razgovori v New torku Delegacija Z Alt, ki jo vodi dr. Favzi, bo vztrajala pri urniku^ tujih čet z Bližnjega vzhoda — Arabske dežele so proti temu, da bi to področje postalo tonsce hladne vojne — Pozitivna presoja Hammarskjoldovega načrta v Bonnu New York, 11. avg. (Reuter). Pričakujejo, da se bodo med pripravami na debato o Srednjem vzhodu v Generalni skupščini OZN, ki se bo začela v sredo, danes začela intenzivna posvetova-med glavnimi delegati. Tu- načrt in med drugim poudarjata, da pomeni »neprijetno presenečenje in razočaranje« za Arabce, ki so Hammarskjolda vedno zelo cenili. Zunanji minister ZAR dr. Mahmud Favzi je danes odpotoval v New York, kjer bo vodil delegacijo ZAR na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN. S°spoda u u ponticnin in nja med glavnimi delegati, lu- želni °, kla osebnosti tudi de- kajšnji opazovalci predvidevajo, član t ?r Ferdinand Wedenig,1 da bo imel v teh uvodnih razgo- serinii, ,yr®nega sveta in pred- vorih važno vk o Hammarskjold, uanju ueuciauic ----- C'% 7°— r ,. ture t SVela za prosveto in kul- ki je pojasnil pet točk obsegajoči V Kairu v tej zvezi poudarjajo, arabskih deželah, marveč tudi LRR TOrsv-:- r i .. _ v..j. __ __________j-A...__________o j uti driarv n Favziipvem do- v.cpm svetu.«« blemov Bližnjega vzhoda v Generalni skupščini. Hamburška »Die Welt« piše, da so se »konec tedna pojavila znamenja, ki so razveseljiva, tako da je moč tokrat od programa Generalne skupščine pričakovati več, kot pa samo propagandni hrup. Ta teden bo imela OZN priložnost, da okrepi svoj vpliv in ugled ne samo v turo d • Predsta -i . ons ivr/cjancic ter načrt lennaia -«! jugoslovanskega ve- njega fusianištva na Dunaju. S. F ;----------- K°ča Popovič bo vodil našo delegacijo Kocjančič ter načrt za ureditev problema Sred- da je bil sklep o Favzijevem po- vsem svetu.« vzhoda. Hammarskjold tovanju sprejet glede na to ker Državi,? ; U’ avg (Tanjug). -čevP tr * retar za zunanje za-Yoric t°5a p°P°vič odhaja v New 'e§acii Vod.ia jugoslovanske de-Cpru,„ , na Izrednem zasedanju thestn?i!ne skuPščine OZN. Na-stalni Voditelja delegacije bo OZN Pfsdstavnik Jugoslavije v gaCji °brivoje Vidič, člana dele-misiii Pa bosta svetnika v stalni Vork,, JJUg0Rlavije pri OZN v New „ "11 dr ru S. F. mnogo pričakuje od politike »višje diplomacije« in je prepričan, da bo prišlo do zasebnih razgovorov s predstavniki velesil, pie-den se bo začela debata. Glavno zanimanje je danes osredotočeno na reagiranje raznih delegacij na Hammarskjoldov načrt o ureditvi zamotanega polo- bodo problemi Srednjega vzhoda v središču pozornosti Generalne skupščine. Vladi blizu Stoječi krogi danes izjavljajo, da bo delegacija ZAR vztrajala na tem, naj bi bila debata v Generalni Azijsko-afriški predlog za rešitev krize New York, 11. avg. (Reuter). — Zvedelo se je, da nekatere članice azijsko-afriške skupine dežel OZN iščejo načine, kako bi prek Generalne skupščine organizirali sestanek na najvišji ravni. Obstoji skupščini osredotočena na ureditev glavnega perečega problema ull u uicuitvi Lmiiuictuuga Srednjega vzhoda, namreč umika ^ He7pie žaja na Srednjem vzhodu. Arne- tujih čet iz Libanona m Jordana, možnost da bodo nekatere dežele Spričo položaja na Srednjem zahtevale, naj Generalna skupsči- vzhodu ti krogi poudarjajo, da na priporoči šefom vlad ZDA, vse arabske dežele in vlade žele ZSSR, Velike Britanije, Francije mir na tem področju in si priza- j in Indije, da bi se sestali v svrho devajo preprečiti, da bi postalo rešitve vprašanj Srednjega vzhoda, to področje arena mednarodnega Če bi ta predlog dobil ustrezno tekmovanja ali torišče hladne j podporo, Generalna skupščina ne vojne. Arabske dežele se bodo bi sprejela konkretnih sklepov. riški delegat Lodge je izjavil, da so Hammarskjoldove ideje »konstruktivne«. Diplomatski krogi se strinjajo v mnenju, da se bo večina zahodnih delegacij pridružila temu mnenju in pazljivo pro BelovskiF' ^uro Kinčič in Dimče učila načrt, vtem ko tisk in radio i ZAR napadata Hammarskjoldov Odgovor Hruščeva Macmillanu Ko ’ avg’ (Tamjjiž). —j Velike Britanije na Bližnjem in viacj„ tje predsednik sovjetske j Srednjem vzhodu in da bi z razna pp^Kruščev danes odgovoril govori o dozdevni nevarnosti pred nekakšno »posredno akcijo« Hruščev — predsednika britan-7. av„ac*e Macmillana z dne Zakaj ta> .ie navedel razloge, gala -^sovjetska vlada predla-šeine pucanje Generalne skupnega ^ namesto seje Varnost-čen0 S,Veta- V odgovoru je re-jasnii ie 'z poslanic in po-iz Dn.,v^a^e ZDA, kakor tudi howerja*Ce- Predsednika Eisen- iasno, prevalila odgovornost za nevarni položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu na druge dežele. Hruščev je poudaril, da je sovjetska vlada v takšnih pogojih prišla do sklepa, da je za čim hitrejše ukrepe za prenehanje agresije nujno potrebno ne sveta, sklicanje Varnostnega z dne 25. julija postalo' marveč izrednega zasedanja Geča«' a 50 mislili samo na skli- j neralne skupščine. Hruščev je n°stn °bičajnega zasedanja Var-1 pripomnil, da je tudi sovjetska lastnieia sveta z vsemi njemu j vlada upoštevala, da je Gene- nega potna?! fiktivnimi stranmi in sedL,r.i ^Vostmi spričo njegove 6 ^stave. j stankii Ve^’ po Dullesovem se-lija , z novinarji z dne 31. ju-rečen® Postalo docela očitno, je odgovoru, da se je vlada tudi v znatni meri utrta pot za nje y°dk>čila za takšno zaseda- sklicanje konference najvišjih Uči]a arn°stnega sveta, da bi pro- državnih voditeljev zahodnega in a§resivne akcije ZDA in vzhodnega bloka. uprle sleherni ureditvi tega vprašanja, ki bi bila vsiljena od zunaj. Hammarskjoldov načrt je zadel v Kairu na precejšnje^ kritike. Današnji »Al Saab« piše, da »Hammarskjold povsem pozablja na ameriško intervencijo v Libanonu in podpira fantastično zahtevo po nujnosti zaščite Libanona pred morebitno agresijo kake sosedne arabske dežele«. Časnik poziva Generalno skupščino, naj obsodi akcijo ZDA in Velike Britanije, ter poudarja, da je moč problem Srednjega vzhoda urediti samo tako, da se velesile ne vmešavajo v zadeve teh dežel. Današnji zahodnonemški časniki pozitivno presojajo predloge generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda o ureditvi pro- ralna skupščina najbolj reprezentativni organ. Na koncu svoje poslanice Hruščev izraža prepričanje, da bo Generalna skupščina kos na logi, ki jo čaka, s tem pa bo Predsednik republike Tito je pred dnevi obiskal nexatere nase otoke. Na sliki ga vidimo skupaj s soprogo in spremstvom med sprehodom na Lastovu > Predsednik Tito med Dalmatinci Predsednik republike s soprogo in s svojim spremstvom je v nedeljo obiskal se nekatere kraje v Dalmaciji in se pogovarjal s prebivalci o njib problemih, -včeraj pa se je vrnil na Brione Brioni, 11. avg. (Tanjug). Po obisku Mljeta, Lastova, Korčule, Zlarina in Iža je predsednik republike Josip Broz Tito davi prispel na Brione. Zlarin, 11. avg. (Tanjug). — | Zlarin in druge naše otoke in da Predsednik republike Josip Broz j bi bil srečen, če bi jih lahko obi-Tito s soprogo ter člana ZIS Ivan skal vsako leto ter videl na njih Gošnjak in Slobodan Penezič so , živeče ljudi. Poudaril je, da se obiskali včeraj otok Zlarin. Tja ! mudi med ljudstvom, da vi- so prispeli s Korčule, kjer so sij dl-kak°šziv^al . j Predsinočn^m ogledali tudi mesto j katere prebi- Vdaluko. Kakor na vseh otokih,^ so nekoč živeli bolj zunaj ki jih je nedavno obiskal so tudi na svojih tleh, so da- na Zlarinu priredili predsedniku ’ Umik ameriških čet ? Bejrut, 11. avg. (Reuter). v boljšega življenja. Per- postali žrtve vsi preoivaici so prisil v pnsta ■ cnektum nrehivalrev Dalmacne kulturno-ume Malone ne zdai možnosti hitrejšega na- vojni. Na ladji »Jadranka« so predsednika Tita pozdravili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. V njihovem spremstvu je predsednik Tito s svojim spremstvom obiskal Mali Iž. iz katerega je med narodnoosvobodilno borbo padlo 270 prebivalcev. Tu so si visoki gostje ogledali spomenik padlim borcem. V Velem Ižu je predsednik Tito govoril s predstavniki občinskega in okrajnega ljudskega odbora o položaju družin, katerih člani so padli v vojni ali pa so fašizma. V domu kulturno-umetniškega društva ameriških vojaških krogih se je ' nlniLnif.m in ! spektiva prebivalcev Dalmacije, kulturno-umetniškega društvi zvedelo, da se bo v nekaj dneh vzklikanjem pozdravih svpiega * ,je samo tu- ,v Animaciji, kjer »Siogii« je sprejei roditelje^ pad »skoraj gotovo« umaknil bataljon ameriških čet iz Libanona. V wa- shingtonskih krogih izjavljajo da zanimanjem 0 ledal proučujejo načrt o umiku 2000 ,----------, ameriških vojakov iz Libanona. dragega gosta, jevne zadruge, kra- PO PRVI PETINI MEDCONSKEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V PORTOROŽU Averbah in Petrosjan v »rumeni majici« ovič odrinil Talja z vodstva in se z Gligoričem prebijata proti vrhu Po obisku kateri si obdelovanje; koral, je odšel predsednik Tito peš proti vili »Makale«, kjer je na vrtu dobre štiri ure govoril z otočani. Med kosilom, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju, je predsedniku Titu nazdravil Jerko Kaloper. V imenu prebival- imajo vse možnosti, da se razvi- i lih borcev s tega otoka in se za-! jajo. Predsednik Tito je rekel,! nimal, v kakšnih razmerah žive. ^ z da je med obiskom dalmatinskih j Občini Veli Iž je podaril 800.000 otokov opazil, da je moč njiho- | din in obljubil, da se bo zavzel vim prebivalcem pomagati tudi j za ureditev nekaterih vprašanj, z malimi sredstvi, da izkoristijo ki so mu jih pojasnili. Ob pri-pogoje in se razvijejo vzporedno) hodu predsednika Tita je nasta-z ostalimi našimi kraji. Poudaril j lo na Velem Ižu pravo ljudsko je, da mu je zelo ljubo, da v rajanje, naši deželi ni moč najti nobenega kraja, kjer ljudje ne bi vedro gledali v svojo prihod-bi bili dosegli Portorož, 11. av- 1 nes že po prvih potezah doka-gusta. — Sinoči so zal, da je položaj sijajno anali-do 22. ure, ko na- ziral ter je v 56. potezi zlomil stopi čas preki- odpor Talja. S to zmago je Ma-nitve, končali šest tanovič odrinil z vodstva Talja. partij. Szabo si Iz prvih štirih kol je Matanovič je opomogel po zbral 2,5 točke in tako prebolel prvih porazih ter start, ko je s problemskimi po-v IV. kolu v le- tezami moral reševati kritične pem slogu prema- partije iz prvega in drugega kola. gal Shenvina. Dr. Gligoriču se je obetala zmaga Filip in Olafsson proti Sanguinettiju. Toda analiza sta s ponavlja- | je pokazala, da je končnica samo njem potez izsilila remi, za kar sta se nasprotnika remi, ker si nista že po nekaj potezah tudi spora-upala kaj več tve- zumela. Neikirh se je brez na-nevarni poziciji. Rossetto daljevanja vdal Averbahu, Mata-ljeac kUub kmetu več zadovo- novič in Olafsson pa sta sklenila hotn V^delil točko z Bronstei- remi. ?ici ’ZaUetnom»i V fi!Vni0k0"fi Lanen, ki je včeraj žrtvoval «rialr>o izauhn n if« 1 ^ damo v partiji proti Neikirhu, x igrala .F! ^ $e v današnjem nadaljevanju do- »?s?vni stiswT^r T, Z ^gel lepo zmago. Sherwin_je v cev Zlarina mu je želel prijetno nost in kjer ne bivanje na otoku in ga povabil, lepih uspehov, naj še večkrat pride v goste. V | Po kosilu se je predsednik svoji zdravici se je predsednik, Tito s svojim spremstvom odpe-Averbah in Petrosjan 3, Benko Tito najprej zahvalil za sprejem, ljal proti otoku Ižu pri Zadru, 2,5 (—), Gligorič, Matanovič, potem pa je v daljšem govoru ki si ga je tudi ogledal. Ta otok Bronstein, Talj, Panno in Olafs- med drugim rekel, da se je že je znan po veliki udeležbi pre-son 2,5, dr. Filip in Fisher 2 itd. dolgo pripravljal, da bi obiskal bivalcev v narodnoosvobodilni Poslovilni obisk ameriškega konzula r^vni qt;cu3 • , , . • ••• segei lepo zmagu. ouciwm je v Fisher izSubil^damo in nadaljevanju premagal De_Greif-Fii«,:.31- Averbah fa, Panno pa Cardosso. Partija Fisher — Rossetto je po 71. potezi končala remi, prav tako pa tudi partija Cardosso—Sangui-netti. Po IV. kolu sta prišla v vodstvo ruska velemojstra Averbah in Petrosjan ter tako oblekla v so turnir nadaljevali napeti in zanimivi šahovski dir- nvanjem prekinjenih par- ki v Portorožu »rumeno maji- ^bstrn “,cloan je pripomogel hirskj f č°tr,-e ničle v tur- na<)rrw ek- Petrosjan je v hiann 1crn P°'ožaju proti Pach-7. ”U damo Ko obrambo proti tnisu:''’, Je prekoračil čas raz- , JEZ in izsubil' t-j^igr; PaCh“ žrtvoval »»»*,"' llk»' Vet;12-tIk in iv' kola. Med de- co«. Med naslednjo vodečo sku-via^l prek>njenimi partijami je'pino sta se uvrstila tudi naša PozIp!- na.ivečje zanimanje za velemojstra Gligorič in Matano- nočnu Matanovič—Talj. Ob si-1 vič. Za ta uspeh zasluži najlep-Žni j’ Prekinitvi je bilo po splo- še priznanje zlasti Matanovič, dalw Pričakovati da bo na- ki se je zares velemojstrsko re-jevanje dalo samo neodločen šil iz najtežjega položaja. Iat- Matanovič pa je da-1 Stanje po četrtem kolu: Hmelj v Savinjski dolini je dozorel letos nekoliko prej, kakor navadno. Začela trgatev. — Berite članek o tem na četrti strani našega lista se je velika Ljubljana, 11. avg. (Tanjug). Ameriški konzul v Zagrebu Ell-wood Milton Rabenold, ki odhaja na novo službeno mesto, je prišel danes na uradni obisk v Ljubljano. V dopoldanskih urah ga je sprejel na poslovilni obisk podpredsednik Ljudske skupščine Slovenije dr. Heli Modic, v imenu Izvršnega sveta Slovenije pa se je poslovil od njega Tone Fajfar. Ameriški konzul je bil tudi na poslovilnem obisku pri podpredsedniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Jošku Gorjancu. Prostovoljno delo v Vzhodni Nemčiji Berlin, 11. avg. (Reuter). Predsednik vzhodnonemške nacionalne fronte, prof. Erich Correns je izjavil, da bo 35 do 40% vzhodnonemškega prebivalstva mobiliziranega za prostovoljno delo v svrho razvoja dežele. Prof. Correns je dodal, da je namen te akcije doseči, da bi Vzhodna Nemčija do leta 1961 dosegla življenjski standard, kakršnega imajo v Zahodni Nemčiji. VREMENSKA NAPOVED za torek, dne 18. avgusta Pretežno sončno vreme s prehodno povečano oblačnostjo, zlasti v alpskem svetu krajevne nevihte. Zjutraj po kotlinah megla. Temperature ponoči med 11 in 16, v Primorju 19, najvišje dnevne do 30 stopinj C. Nad Poljsko in Skandinavijo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki počasi slabi in se umika proti vzhodu. Naše kraje je dosegel močno oslabljen frontalni val, ki je sprožil nevihte. Drugi frontalni val bo dosegel zahodne Alpe in bo povzročil jutri nevihte. PROBLEMI ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Vedno več potnikov, vagonov pa ne Spričo povečanega turističnega prometa so železnice le s težavo kos nalogam potniškega prometa — V vsej državi bi potrebovali še 700, v SloAeniji pa še 136 potniških vagonov Ni prijetno, če se moraš, zlasti v tej vročini, stiskati v prepolnem vagonu, ko že tako lije znoj s človeka; če si, v zadnji minuti pred odhodom vlaka, planil, razen tega še v neudoben, komaj za silo preurejen vagon, je še huje. Ljudje, ki potujejo te dni na dopust ali pa po opravkih, imajo zato dokaj pripomb na rovaš železnic. Povprašali smo v gospodarskem oddelku Direkcije železnic v Ljubljani, da bi slišali še drugo plat zvona. | Po novem voznem redu vozi vlak na progi Ljubljana—Kranj, ki odhaja iz Ljubljane ob 7,25, kar 70 minut, medtem ko je lani vozil 55 minut. To povzroča dokaj nejevolje potnikov. V gospodarskem oddelku Direkcije železnic v Ljubljani so nam o tem posedali to-le: Prej je bil na tej progi pred- .. , . . „ viden motorni vlak, ki vozi hi- Potniški promet se naglo po- vrzeli z izpopolnjevanjem orga- treje zdaj je namesto le tega večuje, so nam odgovorili. Leta mzacije da bi bolje izkoriščala uvedena parna vlek ker ni do_ 1938 so slovenske železnice pre- kapacitete. V vsej državi manjka motornih vlakov. Ta vlak se peljale 13.800.000 potnikov, leta kakih 700 potniških vagonov, da •< na veC postajah križa z dru-1952 že 23,900.000, lani 32,939 000, bi zadostili zahtevam novega voz- v;aki zato so postanki dalj- letos pa že v prvem polletju nega reda, v Sloveniji pa 136 naša železnica je namree 0d- 17,376.497 potnikov. V poletnih potniških vagonov. V Sloveniji yisna ^ od mednarodnih dogo-mesecih število potnikov še na- potrebujemo za reden Promet 727 vofov dg voznih redov brz0_ rašča. Najbolj so obremenjene potniških vagonov, medtem ko je j k Hkrati je treba m. proge Zagreb—Ljubljana Jeseni- na razpolago le 591 vagonov. Na .Q y Direkciji žeieznic, ce in Zagreb—Ljubljana Reka. Direkciji železnic pravijo, da so da ^ proga Ljubljana—Jesenice Letos je namreč domačih in tu- zato prisiljeni uporabljati tudi 'Strpana s prometom ter jih turistov precej več kot prejš- 42 preurejenih tovornih vagonov, h£ ič£kujem0 olajšavo le 2 nja leta. Razen tega uporablja v skrajni sili pa še 20 takih to- elektrifikacijo progei kl bo p0 železnica kakih 5 dni v mesecu vornih vagonov, v katerih so na- perspektivnem planU) podobno 118 vagonov za prevoz mladinskih meščene s,amo navadne klopi. Te kot proga Ljubljana—Postojna, brigad, vsak dan pa tudi 10 do zasilne v^°ne uporabljajo na končana do leta 1961 15 vagonov za prevoz otrok v po- lokalnih oziroma stranskih pro-čitniške kolonije. gah. Pripominjajo pa, da je v ne- Število potniških vagonov se katerih drugih republikah ta pro-ni povečalo skladno s številom blem še težavnejši, potnikov, ker je imel v prejšnjih v prjhodnje se obeta nekaj iz- J letih prednost predvsem razvoj boljšav, pravijo v Direkciji že- j industrije. Železnica je zato sku- jeznjc v Ljubljani. Petletni per- j „ _ _ šala vsaj za silo zapolnjevati s^n^pl^^^M^nic Vge kaže dft bo ,etos turistični promet rekorden - V Bohinju trikrat večji promet ! stva tudi za nabavo potniških va- . ... ... . Alkd Spominu sirijskih gonov, vendar tudi v tem obdobju Beograd, U. avg. (Tanjug)^ — prometu v gostinstvu v^prvihJSe- gleda o^ _ _r is J M. Z. Naposled le nazadovanje življenjskih stroškov Od aprila do julija je indeks življenjskih stroškov popustil od 111 na 104 V zadnjem času kaže gibanje Kakor je v prejšnjih mese- kor so novi krompir, zdj^, indeksa življenjskih stroškov cih podražitev prehrane prven- radižnik, __mujeta nižje štiričlanske delavske družine, stveno povzročila naraščanje ostalih živil zaz mego jn doki ga objavlja Zvezni zavod za življenjskih stroškov, tako je ce“® 1 Vg“ kaže> da se bo statistiko, naposled le zadovo- tudi sedanje popuščanje pripi- 'ob novi letini to P°' ljivejše gibanje. Od lanskega sati predvsem pocenitvi pre- -čanje nadaijevalo. V zvezi z avgusta do letošnjega aprila se hrane. To je razumljivo, saj £nižanjem prometnega davka se je ta indeks stalno dvigal in je predstavljajo stroški za prehra- Je p0cenii0 tudi olje za 20 din. v tem času narasel od 97 na 111 no približno polovico vseh iz- ;Ljno se bodo morali poce-(pri čemer je vzeto povprečje za datkov štiričlanske delavske n-t. tudj mesni izdelki, ki 7A lansko leto kot 100). V aprilu, ko družine. Kako pa so se v zad- mesece nikakor ne slede Poce* je indeks dosegel najvišje sta- ^lh mesecih znižali stroški pre- nitv- šičev in svinjskega me • , . .. . , . hrane, nam kažejo naslednji po- „ +__ „„ drje na visoki ravni nje, so bili zivljcnjsk! s roški ■ ^ stroškov ^knr v začftkuTeta, ko je ^ kar za 13 % višji kakor v istem prehrane> ki Je v aprilu dosegel kakor v začetku le^ ^ 3Q% mesecu lanskega lete. najvišje stanje 116 (lani v aprilu vi*.j, t se kaže nekakšna sla- maju se je to dviganje ustavilo ^ 9?' J junija nazadoval ^“kontrole in oziroma smo prvič po daljši do- 112 v iuliiii na ie nadalie bost. nasega tri iških izbi lahko zabeležili lahen padec “ “J 99 'v mesnfizdelki so indeksa na 109 oziroma j iansfcem juliju), vendar pa so vkiiu£eni v sistem te kontrole, mJU 108; Y bili pretekli mesec stroški za ^^^f^avlra e neupravičeno secu pa je ta indeks po najno- hrano fe vedn0 za 7 % višji medtem ko f vejsih podatkih popustil kar za f . , - . t mesecu dviganje cen, m izdel- 4 točke na 104. Tako so bili le- KaKor lam v lstem mesecu- brez učinka, kadar cene tos v juniju življenjski stroški Pocenitev v zadnjih mese- kov ne ustrezajo vec z v primeri z lanskim julijem le cih se nanaša v glavnem na se- cenam surovin, v na. g še za 4 % višji. zonske kmetijske pridelke, ka- meru prašičev in mesa. Naj lepša pričakovanja junakov V nedeljo popoldne so priredili v Slnju 243. tradicionalno sinjsko alko. Na Slnjskem polju se Je zbralo kakih 20.000 ljudi. Tako Je Sinj obnovil spomine na vlteštvo in hrabrost svojih davnih prednikov, ki so leta 1715 premagali 12-krat močnejšega sovražnika. Močna turška vojska pod poveljstvom Serasker Mehmeda Je leta 1715 bržkone še ne bo moč v zažele- Po podatkih Turistične zveze Ju- stih mesecih lahko pričakujemo, videti, da se domači turisti naj- x nem obsegu odpraviti težav. goslavije o številu turistov in da bo letošnji turistični promet dlje mude v zdraviliščih (povpreč- _ rekorden. V prvi polovici letoš- no 11 dni), potem pa v primor-njega leta je naraslo število noč- skih krajih (povprečno 8 dni), nin v primerjavi z istim ob- Tuji turisti se spričo razvitega dobjem lanskega leta, ko je turi- turizma in kolektivnih potovanj stični promet spričo ugodnih po- ne ustavljajo v enem kraju tako gojev dosegel najvišjo raven, za dolgo. Turisti iz Češkoslovaške, ' kakih 15 °/o. Tujih turistov, ki so Avstrije in Nemčije se mude v v tem času prispeli v našo deželo, enem kraju najdlje kakih 5 dni, Lukavac, 11. avg. (Tanjug), - ‘premoga iz Raše. Uporaba tako ie bilo v primerjavi z lanskim ostali tuji turisti pa približno V koksarni »Boris Kidrič« v Lu- velikega odstotka domačega pre- letom pnbli^O.OOO^več.^,^^ samo dni. Več domačega - mani tujega V koksarni »Boris Kidrič« v Lukavcu proizvajajo sedaj koks iz mešanice, ki v njej prevladujejo domači premogi oblegala utrjeno mestece sinj. samo kavču so začeli te dni proizvajati moga, zlasti lignita, pomeni ve- ...... Hornist v nrimorskih 500 sinjsklh junakov Je več dni od- koks z znatno večjim odstotkom lik uspeh. Prizadevali si bodo -e število nočnin v bijaio srdite napade blizu «ooo do domačega premoga kot doslej V nadalje povečati odstotek doma- P* le narilo TOVP^Čno zob oboroženih Turkov Sest dni in prvem polletju tega leta je bilo čega premoga. Zdaj so proizvedi Tuli turisti se zanimajo šest no&i se je bila neenakomerna pri proizvodnji koksa 27% do- že 20 ton koksa iz nov« mešanice, w bitka. Dne 14. avgusta pa so slnjski mačega premoga, ostalo pa iz tu- junaki odprli mestna vrata in navalili jine, V glavnem ZDA in SZ^ Maj g|(gv|e trŽiŠkih pltmillCeV skih ~ republik" Samo skozi Beo .------- na sovražne čete, kl so se v parne- pa je to razmerje znatno spreme- | F j u j j nohtni važno tranzitno! rizu. To publikacijo iizdaja Medna- nem begu umaknile. Turška vojska, njeno: 70 % domačih surovin, Planinsko društvo Tržič je te ” Fvrono 1e: rodni odbor zgodovinah ved la Lau- na fiiHh Ort rfnmnčih *iiro- središče za Srednjo Evropo, je ^ z gmotno pomočjo unesco mude tudi v glavnih mestih ljud- Jugoslavija v mednarodni zgodovinski bibliografiji Beograd, 11. avg. (Tanjug). Bibliografski lnStltut FRL-J v Beogradu je prej el naj novejšo mednarodno zgodovinsko bibliografijo, Id Je Izšla v Pa- if „,i 30% pa dni »Mio »-letnico obitoi«. ^“lo iSaŽglgttž.iaBR K« '8SS& ropa, je v neredu bežala, za njo pa vin uporabljajo pn proizvodnji Ustanovljeno je bilo v takratnem , snnooo domačih in* in humanitarlstične študije ter Izhaja so hiteli slnjski junaki. Na bojišču je koksa okrog 50 % lignita iz Kre- nemškutarskem Tržiču, v najtež- ” ... ' j že od leta 192«. v zdaj objavljeni ««l xo*». .ko, 1% tote.il*. .mol. ln 13 % Jih pogojih. k],r jo N.m« gTUh vrhovih pozno v n« ff- SVvSvS ko trttoSS' Jugoslavija prva zmagala Jugoslavija Zadar, 11 avg. j(.„,Hini lrro.ovl V npHplio vev »vu Jugoslavija, čeprav ne vselej redno, s nat V nDOlOvu » reli številni kresovi. V 3 kakor tudi za Arandelovac (92 “/«), v naj novejši bibliografiji so objavije- g organizirali športni dopoldne je društvo razvilo svoj R d (M 0/.s Rlpd /74 }n ni podatki o vet kot m znanstvemn s so ga orgam ^ , vaie prapor, ki mu je kumoval direk- Bu^o (84 .) 1Bled (74 /c) 1 % I- ^Italije, juvansiun iguuuvi- = — T4.Qii4g D«** narjev, od predzgodovine tn arbeo- = ekipe Jugoslavije, ltauj > .g. Iz uradnega statističnega pre- legije do najnovejše zgodovine. g Marina in Zahodne NerT7j;<> Včeraj je bil na Koma otočju prvi evropski sani ^ nat v ribolovu s ^ so Makarsko (71 »/o). «.n«. S^> tor tovarne »Peko«. Razvitja prapora so se udeležili: član Zvez-mest nega izvršnega sveta Boris Ziherl, tajnik Ljudske skupščine dr. Mi- Beograd, 11. avg. (Tanjug). — žili najprimernejšo obliko oseb- ha Potočnik, predsednik Planin-V Zvezni prometni zbornici je nih dohodkov za sleherno pro- ske zveze Fedor Košir, Tone Bu-bil danes sestanek predstavni- metno panogo. Gradivo, ki ga čar, Miha čop, zastopniki občine kov vseh panog prometa, na ka- bodo proučili, bodo predložili vseh slovenskih planinskih dru- , M S Prav tak° IZ torom P„hr.vnP.v.li vpr.S.nJ, Zvezni fri.ni'komisiji, ki Ji bo itev in kr.J^mih organizacij. ™- £ SS JSŽ I SS? J5SS” J? ««* Enotni kriteriji za določanje minimalnih osebnih dohodkov v prometu Posvetovanje predstavnikov vseh panog prometa Osnovni kriterij bo analitična ocena aelovnih 1 bili tr>3e H V vsaki ekipi so yinKO 43.000 obiskovalcev na Gorenjskem seimu | h drugi je bil Stanko pa Sinoči so v Kranju zaključili Ogledalo si ga je 43 tisoč obisko- = nrav tako jz Zadra, v zvezi s tarifnimi sporazumi in koristil pri sestavljanju osnutka Slavnostni sprevod z veliko mno- no-potrošmški sejem. Priredite- ^7idS tuiih turiStov DiX 1 ?kipn P.nakrir!S j ekiP tarifno politiko v prometu. De- zakona o minimalnih osebnih žico ljudi je obiskala zanimivo in »1 in razstavljal« so lahko za- “™orfoah tujih hiristov^ DroD Jugoslavije, druga 31 te. jansko pomeni ta razprava uve- dohodkih, in Centralnemu svetu bogato planinsko razstavo v Tr- dovolj ni, saj je letošnji sejem ^Twv sLiem so obiskali 1 Mar'"a„J Vhodne Nern' ljavljanje sklepov Zvezne tarif- Zveze sindikatov, ne komisije, da je treba določanje enotnih osnov za tarifne pravilnike, nadalje vsklajevanje sedanjih tarifnih postavk in uveljavljanje premijskega sistema in drugih osnov osebnih dohodkov prepustiti dogovoru med Zvezo sindikatov, strokovnimi združenji in ustreznimi zbornicami. Predstavniki sindikata prometnih delavcev, združenj in prometnih podjetij so že v drugi polovici julija sklenili, da bo analitična ocena delovnih mest osnovni enotni kriterij za sprejemanje tarifnih pravilnikov. Poudarili so, da je treba tarifno politiko o prometu vsklajevati glede na osnovna delovna mesta. Ta mesta pomenijo osnovo za določanje minimalnih osebnih dohodkov ter podlago za določanje tarifnih postavk za ostala delovna mesta v prometnih panogah. Na današnjem sestanku so dokončno proučili tudi točko-valne tabele, ki jih bodo uporabili pri analitični oceni delovnih mest. Ker pa naj bi bili v tarifnih sporazumih zapopadeni tudi ostali elementi dohodkov — delo po normi, premije itd. — bodo proučili tudi te in predlo- žiču. Pojasnilo k članku o nesreči na gradbišču »Tehnike« V Članku, ki smo ga objavili v našem listu ob hudi nesreči, ko se Je zrušil zid pod drvarnicami Vajeniškega doma ter pokopal dva delavca, smo med drugam navedli lz^ vleček Iz delovnega dnevnika, v katerem Je projektant-statik ugotovil, da te podbetoniranle v redu Izvršeno in po naCrtu. Prejeli smo pojasnilo, da se nanaša ta ocena o izvršenem delu 1« na podbetoniranje Vajeniškega doma ln hiše na Gosposvetski ue-stl št. 4, nikakor pa ne na podbetoniranje porušenega zidu. V tem pojasnilu je tudi reCeno, da Je podbetoniranje zidu, ki se je zrušil, Izvedlo samo podjetje »Tehnika« brez Vfaklh načrtov od strani projektanta ln brez njegovega privoljenja. Čez sedem let: 32.000 avtomobilov na leto Program povečane proizvodnje imajo v tovarni »Crvena zastava« že pripravljen, odobriti pa ga mora še Zvezni izvršni svet Potniški avtomobili »Zastava «00« vrst vozil. P* tudi pri tem zadeva mer tovornih, terenskih ln potniških so se prikupili našim ljudem. Ce- na preceii**'^ težave. »1400«, postopoma padale, dokler ne dalje več Jih vidimo po uašln mestih. Gl-d- je Ing. Nikolič rekel, bodo dosegle logične ekonomske Zlasti mnogo Jih prihaja iz tovarne da s' ne VmIo občutno znižale tudi cene. Po njegovem mnenju bo ve-»Crvena zastava« v Kragujevcu. Naš ko -"'Arna obratovala s polno IJal avto »1400« leta 1965 dva mlll-dopisnlk Je 'naprosil glavnega lnže- zmogljivostjo. Potem bodo avtomo- jo*v> Ing. Nikolič je poudaril, da Je nlrja te tovarne Ing. Branislava NI- bili »600« približno po 750.000 din. naša avtomobilska Industrija, čeprav kollča, naj pove nekaj o nadaljnji Tovarna pa Je najmanj kriva, da je je šele na začetku razvoja, pomemb-prolzvodnjl teh avtomobilčkov. Ing. cena tako visoka. Sestavne dele mo- na tudi zato, ker vzpodbuja razvoj Nikolič se Je ljubeznivo odzval proš- ra namreč drago plačevati. spremne Industrije ln pravzaprav nji in je govoril najprej o proizvod- Na koncu Je Ing. Nikolič rekel, diktira njeno kakovost. nem programu v zvezi ■ proizvodnjo da bodo cene drugih vozil, na pri-avtomobilov nasploh. Podjetje »Crvena zastava« Ima v programu proizvodnjo štirih tipov vozil: poltonskl tovorni avto, teren- N. K. skl avto ln potniški avto »1400«. Odobren Je že program proizvodnje 32.000 vozli letno, ln sicer 71.000 potniških, ostali pa bodo terenski ln tovorni. V proizvodnji potniških vozil ho prevladoval «lp 'M««. Takšnih avtomobilov bo izdelala tovarna 20.000 letno. Potrebno Je samo le soglasje Zveznega Izvršnega sveta In leta 1965 alt 1966 bo tovarna že dosegla tolikšno stopnjo proizvodnje. Tako velika proizvodnja bo seveda terjala tudi obsežne rekonstrukcije tovarne. To delo se Je te začelo. Podjetje Je dobilo prvi del posojila v znesku 900 milijonov za adaptacijo ln ureditev avtomobilskega dela. Povpraševanje pa avtomobilih te znamke Je pri nas zelo veliko. Največ Ima podjetje naročil lz Slovenije-Ekonomiste Je to presenetilo. Ce bi napravili analizo reitlnih plač. Je rekel Ing. Nikolič, najbrž spričo cen ne bi prodali nad 200 avtomobilov letno. Plače In dohodki pa se ne krijejo. In zato vodstvo podjetja računa, da bodo prodali letno 3000 do 4000 avtomobilov »600«. Doslej Je Izdelala tovarna že kakih 2000. Letos so jih planirali približno 2500, ni pa verjetno, da bi jih izdelali nad 1500 Razlog Je v deviznih stroških v zvezi z uvozom sestavnih delov, kl Jih doma le ne Izdelujemo. Zato podjetje letos ne bo doseglo proizvodnega plana. Nanesto planiranih 5200 Jih bo Izdelal samo okrog 4000 vseh • - v Pogled v montažno dvorano »Crvene zastavo« 50 milijonov. Sejem so obiskali g trta pa ekipa Zahodne N tudi mnogi visoki gostje iz Slo- g ki ni ui0vila niti ene n venije ter razne delegacije iz s drugih republik. lllllllllllllllllllllllllllllllllll! SratS11SjboVSSŽ Potres južno od Beograd Beograd, 11. avg. (Tan:^ v razdelili in trgovsko strežno osebje denarne nagrade. Osebje so ocenjevali li JAparati Seizmološkega z^ob vaU aSne listične ter Cit- Be^adu so zabeležili 9. na strokovna komisija. pol enajstih začetek Jf"pcr 170 km južno od Beograd - g Doseženi komercialni uspeh tresni sunki so trajali Ka ggI1,0 na sejmu je bil zadovoljiv. Mnogi minut. Iz istega središča, s0 razstavljalci pa so obljubili, da precej šibkejše potresne sun bodo prihodnje leto spet raz- zabeležili aparati 10. na stavljali. Tako je bila zaključena 12.30. Središče potresa je ' tres letošnja največja gospodarska Pešterski gorski planoti n3-prireditev na Gorenjskem, zdru- pa niti v središču najbrž n je žena tudi z mnogimi kulturnimi pravil večje škode. Trpela ^ in športnimi prireditvami. stara poslopja, na katerih s K. C. pokale stene in stropi. Sumljivi sprehodi prek meje Kriminalistični organi so spet stopili na prste »črni*11 trgovkama, ki sta hotefi služiti s tihotapljenje111 ln drugimi osebami, prepo?°* vSe v Trstu brez pravega razloga, -Je kazalo na to, da Ankica n« kaj, kar oni ne bi smedi zjj Toda, nič ni tako skrito, bi postalo odkrito. „ n®**0! Očitno je bldo, da gre “ voljeno trgovanje. Za naM™ ta*® Ko Je bilo Slovensko Primorje priključeno k Jugoslaviji, se je mnogo Italijanov od tam odsoltlo v Italijo, namesto njih pa s« Je v te kraje začel priseljevati živelj iz notranjosti naše države. To preseljevanje Je bilo posebno močno v Kopru, Izoli ln tiranu. Med mnogimi, kl Jih Je norma- U5„,„uc. ____ len tok življenja ln dogajanja zanesel v Trstu so potrebne M«:. cvS tja, pa so bili tudi taki, ki so to bi bilo normalno. Toda tudi ra® priliko izkoristiti v čisto Speku!antske te črna trgovina vseh oblik » namene- tega se dinarjev v Trstu Ankica Ivankovič, sicer doma iz brani. Prav ta okolnost pa J Zagreba, se Je pred časom za stalno kovičevi olajšala delo. , F* naselila v Piranu. Računala Je, da 01 s pomočjo Lukinove Je Y, n»' kot stalna preb;valka obmejnega tihotapLla naš denar. Tam ''ijjsK0 kraja dobila propustnico »VS«, ki bavljale najrazličnejše g»lan,\m1Jiv5 daje pravico prostega prehoda pren blago - lepega izgleda a državne meje v Italijo. To pa bi bila kvalitete. Vedele sta da Pr «er 1, odlična možnost za tihotapstvo in » blago vrže naj večje dobičke nr-tem za dober zaslužek. slabo, ga je moč poceni nabavi^jo Tako Je modrovala in računsJa Je lepo, ga je moč hitro Ankica. Prepustnico Je res doblila in spraviti v denar. Jo v polni meri začela Izkorišča«. Po- . . vezala se Je z Milo Lukin, po rodu Prekrižani računi t!ce«n Iz Zadra, ki sedaj tudi živi v Piranu. Trgovina Je cvetela. V 1“= j 1» Dogovor je bil hitro sklenjen in tr- 6asu sta pretihotapili govima se Je začela. več ste tisoč din blaga. Tod« # f Organom kriminalistične službe iz bil šele začetek, veliki dobički,, kri' Kopra j* obnašanje Ivankovičeve šele obetali! Vmes pa 90 AO' poslalo sumljivo. Stalna družba z Lu- mlnalistlčm organi in Milici klnovo, zaupni pomenki med njima Itid prekrižali račune. Zgrešen cilj se ni spustil I Macmillan Hjjj čai ,°ns,k0 Stališče, ko se je vra- njuni razgovori zelo koristni, Sla !?.Ankare> iz Aten ' na se sporazumela o tem, da bi bili če- ----------pa je pri- prav ni moč pri tem reči, da se v , , da se bo Grčija obrnila njuna gledišča v vsem ujemajo«, rode v* CipFa na Združene na- Razen tega da je v ankarskem tolie kaže, da to dvoje naj- uradnem poročilu rečeno, da sta Ma1 juje dejstvo, da je sobesednika drug drugemu pojas- Anka obisk v Atenah in nila svoja mnenja, poročilo samo dišče? z/10va P°kazal, da se gle- ugotavlja odkritosrčnost v razgo-toillan dežel ne ujemajo. Mac- vorih. Prsko ° pi?7-adevanje, da bi ci- Težko je bilo pričakovati, da ftrtve ,vpra®anje premaknili z bo to kratko Macmillanovo poto-$a(j0 5,?C| ko je njegovo s čimer se Ciprčani in Grki ni-da b; "j,tel° iz Londona. Prvič, koli ne bodo mogli strinjati. Mac-turgkim ?d*1°d°m na razgovore s millan je menda skušal ob tej Pričal h n Z ,§r®kim kolegom iz- priložnosti nastopiti z načrtom, hotna’. n3egova vlada nene- ki odlaša dokončno ^vzdušje na nem Pobude na mednarod- otoku. Toda, kolikor so Atene izbil dabi U’ njegov cilj je pričale pripravljenost, daobpred- šla^nn ll-zafa!e’ v katero je za- vih pogojev upoštevajo tudi veščeni atenski krogi menijo, da se bo Grčija obrnila na Združene narode z zahtevo, naj bi ciprsko vprašanje vključili v dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Pričakujejo, da bo grški predstavnik v New Yorku Pa-lanas v kratkem uradno zahteval vključitev tega vprašanja v dnevni red. bil da h” njegov cuj je pričale pripravljenost, aa od preu- Zadevo • sku^a' spraviti ciprsko hodni izpolnityi nekaterih njiho-šla Do ‘^.zagate, v katero je za- vih pogojev upoštevajo tudi o trod . avi britanskega načrta takšno možnost, toliko je Ankara bii' ^a0r?!n^u- Tretji cilj pa je sodeč po vsem, spet izpričala neprava r- prePrečil, da se raz- popustljivost, ne nar° ,ClPru prenese v Združe- Macmillanovo potovanje, do nikak0 na ^a’ ki za Angleže katerega je prišlo v vzdušju pre-to ]\ia n.iso ugodna. Če so bili mirja na Cipru, po vseh znakih •liso UrCmillanovi nameni, se pač sodeč, ni omogočilo nič drugega, se nan e„sničili, zlasti ne tisto, kar razen »-neposredne izmenjave Tu ,as® na Ciper. mnenj«. Glavna trenja so ostala r°&lo n **aj skopo uradno po- in treba je pričakovati, da bo soju in Tiraz§ovorih s Karamanli- Generalna skupščina pripomogla, se Ma Menderesom potrjuje, da da se ciprsko vprašanje premak-kai. j- ?11ilanu ni posrečilo tisto, ne z mrtve točke in približa ure- imi za podlagi kar Sovega ]e ^il neposredni povod nje- ditvi v skladu z upravičenimi žari. ° v Atenah in Anka- htevami Ciprčanov, vlad . v rtienan in anKa- mevami Ciprčanov, na 1 v if'1 dveh predsednikov Ustanovne listine OZN. Atenah je pokazal, da sta' D. Tr. Vprašanje Cipra spet pred OZN? Grška vlada se je po zadnjem obisku Macmillana v Atenah in Ankari prepričala, da po tej poti ni mogoča konstruktivna rešitev — Protislovni britanski komentarji o uspehu Macmillanovih razgovorov Atene, 11. avg. (AFP). — Ob- j gledišč z Macmillanom. Glede gr- ške zahteve v OZN izražajo mnenje, da bo Grčija zahtevala, naj bi vključili v dnevni red samo »ciprski problem«, vtem ko bi grška vlada svoje stališče podrobno pojasnila pozneje, ko bo to vprašanje že vključeno v dnevni red. Predsednik angleške vlade Macmillan je po razgovorih v 50 F=Jkm Rifdkgrpcrso Ya!uia Vah laka* A kan tu Kvremcr Lapitos Kytr$a Famagusta Nikova 7* efka Kinusa ( / PsiO-cCO* 61unfuas n Kambia Kuk ha Dekefrcr TURČIJA 'Lbrnaka Le F k a ra■ Kf-rmcr Epi skop/ '^Z^Vasiliko LJmasol -Pafos Akror/rt ZRAEL:|(^) »Daily Herald« pa trdi, da je Macmillan na tem potovanju dosegel neuspeh. -Times« piše, da vzlic pesimizmu grških predstavnikov kaže, da je bil dosežen med Macmillanom in Karamanlisom načelen sporazum o glavnih linijah programa, po katerem bi določili prehodno štiriletno obdobje miru in konstruktivne dejavnosti Cipru. Konservativni »Daily Telegraph« piše, da je Macmillan dosegel v Grčiji soglasje glede Milijon obiskovalcev v jugoslovanskem paviljonu Pariz, 11. avg. (Tanjug). Jugoslovanski paviljon na bruseljski svetovni razstavi si je doslej ogledalo milijon obiskovalcev. Milijonti obiskovalcev je bila gospa Vivian Leonder iz Velike Britanije. Predstavniki jugoslovanske sekcije na razstavi so ji izročili darila. Svetovna razstava v Bruslju se je začela 17. aprila; tedaj je bil jugoslovanski paviljon med prvimi, ki so jih pravočasno dogradili. Zasedanje v Ženevi Ženeva, 11. avg. (Reuter). -Znanstveniki osmih dežel na mednarodni konferenci strokovnjakov v Ženevi so danes nadaljevali Tu pravijo, da je prišla grška Atenah in Ankari odpotoval v vlada do prepričanja, da na pod- \ London. Ker sta Macmillan In lagi razgovorov predsednika an- | Menderes končala razgovore prej, gleške vlade Macmillana v Ate- I kakor je bilo pričakovati, politič-nah in v Ankari ni moč doseči j ni krogi menijo, da v Ankari niso konstruktivne ureditve ciprskega Podrobno obravnavali bodočnosti problema. Obveščeni krogi tudi otoka. dveh stvari — da se na otoku j delo v tehnični skupini. Zdaj raz-vzpostavi red ob podaljšanju pre- j pravljajo predvsem o številu in mirja in da Grčija ugodno sprej- | razporeditvi mednarodnih postaj me angleški predlog o samoupra-! za kontrolo morebitnega sporazu-vi na Cipru. Tudi konservativni! ma o opustitvi poskusnih jadr-»Daily Mail« izraža prepričanje, skih eksplozij. Pričakujejo, da bo da so sadovi razgovorov v Ankari konferenca strokovnjakov zaklju-in Atenah »dokaj pičli«. čena ta teden. POLOŽAJ V ALŽIRIJI Ofenziva upornikov na področjih Orana in Varsenija — Hudi spopadi tudi v okolici Alžira opozarjajo na to, da med razgovori v Atenah ni bil dosežen na- Sinoči sta se v Atenah sestala grški zunanji minister Averoff predek v obravnavanju tega pro- j in ciprski nadškof Makarios. Gr blema, pač pa je grška vlada po- ški diplomatski opazovalci izra- zdravila možnost glede izmenjave NOVA KONSTRUKTIVNA POBUDA laponska bo terjala ir?St^ev Jedrskih poizkusov — To vprašanje naj bi obravnavali neodvisno od §ih vprašanj, povezanih z razorožitvenim problemom — Britanski časniki o delu strokovnjakov, ki proučujejo vprašanje nadzorstva nad atomskimi eksplozijami statistično neugotovljena, vsekakor pa je razločno označena kot takšna«. H. avg. (AP). Poučeni zna.« V zvezi s konferenco atom-je japonsko skih strokovnjakov Vzhoda in stavilo ministrstvo dokončno se- Zahoda, pravi časnik, da je od hteva °snutek resolucije, ki za- tocj »posvetil žarek upanja«, kajti 2>j. Ta ocStlt6V jedrskih eksplo- kot kaže> so se strokovnjaki spo-Ponska d^ k-.bi predložila ja‘ razumeli o načinu odkrivanja n^danju ^Ja ?a pri,h0 «ie™ atomskih eksplozij, s katerimi bi ? N neodvkn ^ 5 skupščine bu kršen morebitni sporazum o %>v, ^J*n° °d druglh..,p opustitvi poskusov z jedrskim dr°čju sProzl11 na orožjem. Niso se pa sporazumeli i Japonst- tve‘ o tem, koliko kontrolnih postaj k°jšni0 Predlog določa ta-jbi bilo treba ustanoviti, in tudi f^Usov °pust>tev atomskih po- ne 0 tem, kako daleč naj bi bile ar>ja v , nedoločen čas. Vpra- te postaje od področij, na katerih ^Usnih z ustavitvijo po- opravljajo atomske poskuse. -Če ___ _ _ _ ?bravnavai? „ kLh. eksploz!j bi bi se strokovnjaki sporazumeli deželama ni moč urediti s strelja-j?fašanj °d drugi , tudi o tem vprašanju,« zaklju- njem marveč samo s sklenitvijo as&N«!? o%pr“5^!sur‘&d„rpSs,g.bub^-r ^odnnSzVumblhkraUn^ 1U1Čne SklePe" . mentarnf skupini straže Ton žajo zaskrbljenost spričo nenadnega zaključka razgovorov med Macmillanom in Menderesom. Hkrati poudarjajo, da v Ankari ni bilo moč skleniti nobenega sporazuma, razen če ni angleška vlada izjavila, da bo skušala doseči razdelitev otoka ali ustvariti pogoje, ki bi po sedemletnem obdobju omogočili razdeliti otok. Današnji angleški tisk se vprašuje, kakšne sadove je rodilo potovanje predsednika vlade Macmillana v Atene in Ankaro. Konservativni časniki izražajo prepričanje, da so med razgovori v Atenah in Ankari dosegli samo nekaj napredka v obravnavanju ciprskega problema. Laburistični Pariz, 11. avg. (Tanjug). V zadnjih 48 urah je bilo v več napadih alžirskih borcev na raznih področjih Alžirije ubitih ali ranjenih nad 80 Francozov. Ofenziva alžirske vojske je bila najmočnejša na področjih Orana in Varsenija. Uradni predstavnik francoskega poveljstva je potrdil, da so Al-žirci gospodarji celotnega področja v trikotu Orleanville—Frende— Omal in da je to področje popolnoma odrezano od ostale Alžirije. Voditelji francoskih kolonistov so pred dvema dnevoma pozvali vrhovno poveljstvo, naj »celo za ceno velikih žrtev« začne operacije proti Alžircem na tem področju. Časniki pa poročajo o podobnih oporiščih upornikov na pod- MNENJE NEHRUJA Umik tujih čet naj bi bil začetna točka na izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN ročju Constantina in Velikih Ka-‘ bilov. V zadnjih 48 urah so Alžircl izvršili ogorčene napade na Francoze tudi v okolici mesta Alžira. Tu so iz zasede napadli pet francoskih motoriziranih kolon. V Biri na področju Velikih Kabilov so alžirski komandosi napadli francoske žandarje. Na področju Saida—Meseria je francoski vojaški vlak zavozil na mino. Uničeni so bili lokomotiva in 18 vagonov. Francosko poveljstvo trdi, da je v operacijah na ostalih področjih padlo v zadnjih dveh dneh 111 upornikov. Podatkov o izgubah francoskih sil, razen o izgubah v bojih pri Orleanvillu, niso objavili. fianr - sP°razum, hkrati pa Bočil; fcsaVl^’ korake, ki bi omo-črta n ^Prejšnjo uresničitev na- L° razorožitvi. C,ana°šn1rn’u U' av§' (Reuter). — 2arjair> britanski časniki opo-*nans. na zaključke v poročilu at°msup ne^a odbora OZN o ^ajo 7arn, sevanju in se zavze-n- . to> da bi opustili atom-^iovešt,Us®- “Times« piše. da se t'ieni) j® še nadalje igra z og- »Manchester Guardian« se od- gresa, ko je komentiral zadnji ločno zavzema za opustitev atom- incident na pakistansko-indij-skih eksplozij in piše, da je »ne- ski meji. Nehru je rekel, da ti varnost, da bi si tudi druge de- spori niso važen problem, požele kmalu zaželele preizkušati, ravnati pa jih je moč samo s se-atomsko orožje, tako velika, da Stankom predstavnikov obeh vlad. ja danes najbolj važno, da bi čimprej sklenili sporazum v okviru OZN«. New Delhi, 11. avg. (IIS). — drugič, ali presoja položaja kaže Obmejnih sporov med dvema na možnost, da bi Indija pomagala urediti pereča vprašanja. Ti dve načeli spoštuje Indija tudi v sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu. Potem • ko je ugotovil, da se je položaj na Bližnjem vzhodu zboljšal, je Nehru rekel, Murphy ni pesimist London, 11. avg. (Tanjug). - j spremljali z znatno pozornostjo, Posebni odposlanec predsednika pišejo, da je napravila nanj glo-ZDA Robert Murphy je davi odpotoval iz Londona, kjer je imel j s Selwynom Lloydom razgovore o položaju na Bližnjem vzhodu. Pred odhodom ni izdal nobene izjave o teh razgovorih. Poučeni krogi v Londonu pa pravijo, da je Selwyna Lloyda podrobno seznanil z rezultati svoje misije v Iraku, Libanonu in drugih deželah Bližnjega vzhoda, zlasti pa z razgovori, ki jih je imel v Kairu s predsednikom Združene arabske republike Naserjem. Britanski listi, ki so Murphy-jevo misijo na Bližnjem vzhodu ->News Chronicle« pravi, da je »nevarnost eksplozij vodikove ;erega moči še ne po-1 bombe, ki grozi svetu, morebiti Ko je presojal mesto Indije v razgovorih o mednarodnem sodelovanju je Nehru poudaril dve glavni načeli indijske vlade: prvič ali zainteresirane dežele zahtevajo navzočnost Indije, in da bi morala biti začetna točka razprave na izrednem zasedanju Generalne skupščine umik tujih čet s tega področja. Ko je govoril o notranjih Golda Meir v Londonu London, 11. avg. (Tanjug). — Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je davi prispela v London, kjer bo imela z zunanjim ministrom Selwynom Lloy-dom razgovore o položaju na problemih, je Nehru poudaril,1 Bližnjem vzhodu. Ob prihodu na da bo indijska vlada nadaljevala londonsko letališče je izjavila, prizadevanje, da bi se povečala ' da bodo razgovori glede na za- proizvodnja živil, da bi se spri- ‘ nimanje Velike Britanije in Iz- čo težavnega deviznega položaja raela za probleme Bližnjega ’ da Murphy ni pesimist glede ure- njihov uvoz zmanjšal na naj- j vzhoda »zelo koristni za vse to ditve sedanjega položaja na Bliž- manjšo mero. I področje«. | njem vzhodu. Robert Murphy bok vtis odkritosrčnost članov nove iraške vlade, ter poudarjajo, Ko Jffieriju^ s° se pokazali prvi znaki, da začenja ud gosP°darstvo počasi prebolevati naj-^rija arce sedanje recesije, je jeklarska indu-takoi ' znova podražila svoje izdelke, kar ^°vih „ lzzvalo, prvič, bojazen, da bo prišlo do sledjCa°?P0darskih zastojev z daljnosežnimi po-2ares ne Vtako da s' gospodarstvo še dalj časa ^iitike n . °Pomoglo, drugič pa kritiko vladne Sv°bodnp ga odnosa do recesije in teorij o Slavni n , gospodarstvu, kar imajo mnogi že za ^ejšega °i/a,n^ Problem ZDA. Po mnenju liberal-Probletr. !la demokratov je to »najbolj pereč New York, avgusta PISMO IZ N E W Y O R K A Hk notranje varnosti* a*Ur>iinni 36 tud> vodilna družba za proizvodnjo Spr i' p°dražila to kovino. bfžčasriJ5.Podražitve jekla in aluminija se bodo tazUčni~i 'i1 to naJbrž občutneje — podražili tudi ^dkar ’ ^i so jih sicer prepolna skladišča, Pt'a rti zafel° tržišče izgubljati povprečnega ?a gosnn,i;.avtornobilov pa vse do raznih strojev ®aia v čašu'S*Va’ C8'° najcene'^'*1- ^se *° se seln. -..ost n ko so živila izredno draga, brezpo-^ilijon Pa Je silno narasla — najmanj kakih pet ]e treba elavcev sploh nima dela, pri tem pa z*asti v u Pošte vati tudi da je mnogo delavcev, t^jšali jY*°mobilski industriji, kjer so zelo '• da j ,yn* teden, le delno zaposlenih. Pa 2 2natrm aJ® tudi druge industrijske panoge zmanjšano zmogljivostjo. I^ast * ^a3 mn*° 3e- prav resno vprašanje, kakšne so Do za zmanjšanje brezposelnosti, če ?°vih ppl ,1 avtomobili nove produkcije spričo ^ manj dosegljivi in se bodo 'fiobiij , . v skladiščih kopičiti neprodani avto-°krog 8oo'oooh ^ l3i'° ze v začetku tega leta ^di saminle število gospodarskih strokovnjakov slaba znamenja in napoveduje more- Še vedno negotovost Ameriška jeklarska industrija je podražila svoje izdelke in izzvala strah pred novimi gospodarskimi zastoji bitno nadaljnje povečanje že tako zelo pereče brezposelnosti, nadaljnje zmanjšanje proizvodnje, širjenje tako imenovane »stavke« potrošnikov — ti bodo pri kupovanju čedalje previdnejši, vedno manj bodo posegali tako po avtomobilih ali kateremkoli blagu trajnejše vrednosti ter manj izkoriščali bančne potrošniške kredite. Pri tem prihaja do izraza povečana potreba, da bi poiskali neke začasne izhode pravzaprav z negospodarskimi ukrepi kot surogati dejansko gospodarskih rešitev. Med takšne činitelje sodijo državni izdatki, kakor so izdatki za povečanje oborožitve, ki že danes presegajo nad sto milijard dolarjev. Državni dolg mora pri tem nenehno naraščati z vsemi neprijetnimi posledicami, ki izvirajo iz tega in se negativno zrcalijo bodisi v gospodarstvu nasploh, bodisi v sklopu državnih finančnih problemov ali pa v obojem skupaj. Vedno večjo bojazen povzroča tudi staro vprašanje gibanja cen in mezd. Delodajalci — predvsem veliki kapital zaradi svojega izjemnega položaja na trgu — in njihove organizacije so vztrajno dolžili sindikalne unije kot dozdevne krivce za vzdrževanje in krepitev inflacijskih tendenc v ameriškem gospodarstvu. Sindikati pa mislijo povsem drugače, namreč, da unijam v resnici ne preostaja drugega kot da se nenehno borijo za višje mezde, ker lahko velike družbe negospodarno zvišujejo cene, pri čemer imajo pred očmi profit, povečane dohodke vi- sokih uradnikov, ne pa tudi potrebe ameriškega gospodarstva v celoti, potrošnika in predvsem delavca, ki je zaradi nenehnega naraščanja številnih vrst blaga najhuje prizadet. Sindikati obtožujejo veliki kapital, da pretirano izkorišča pogosto izraziti monopolni položaj, vladni politiki pa očitajo favoriziranje takšnih teženj ter trmasto filozofiranje o tako imenovanem svobodnem gospodarstvu. Zanimivo je, da se glede tega strinjajo s sindikalnimi unijami tudi manjše industrijske družbe — na primer »American Motors«, katere predsednik je hkrati z Rutherjem v začetku tega leta ostro napadel tri najmočnejše družbe v avtomobilski industriji (»Ford«, »General Motors« in »Crysler«) ter jim očital monopolizem, od vlade pa zahteval, da prepreči samovoljno diktiranje cen na trgu. Ruther pa je tedaj prvikrat prišel na dan z zamislijo o delavskem in potrošniškem sodelovanju v delitvi dobička, kar bi posredno pomenilo tudi določen vpogled v poslovanje velikih družb, hkrati pa tudi delno začetno pravico do soodločanja. Vse to se je zgodilo pred najnovejšo podražitvijo jekla, ki utegne sprožiti pravcato verižno reakcijo podražitve industrijskega blaga nasploh. Po zadnji vojni se je jeklo dražilo iz leta v leto. Samo leta 1949 in 1951 se ni podražilo, v vseh ostalih letih pa se je cena iekla povečala povprečno od 3 do 9,34 dolarja. Pred najnovejšo podražitvijo je znašala cena jekla približno 146 dolarjev za tono. Zdaj se je zvišala za novih 4,5 dolarja za tono. To je takoj izzvalo ostro reakcijo organov za boj proti trustom pri ameriškem pravosodnem ministrstvu in senatnega pododbora, katerega naloga je, da preprečuje operacije monopolov in združevanje trustov. Senatni pododbor je pod predsedstvom senatorja Kefauverja uvedel preiskavo. Predstavnik vladnega organa za boj proti trustom je v pododboru izjavil, da je docela jasno, da so družbe, ki so začele ena za drugo dražiti svoje izdelke, vse hkrati začele to akcijo in da so manjše družbe, pri katerih se je vse začelo, ravnale dejansko samo po načrtih velikih. »United States Steal« in »Betlehem« sta dve največji vodilni družbi v tej industrijski panogi v ZDA in običajno sta ti dve prvi zviševali cene. Tokrat so jih najprej zvišale nekatere manjše družbe na koncu seznama osmih največjih, toda to v bistvu nima nobenega posebnega pomena in ne spreminja značaja akcije monopolov. Demokratski senator Kefauver ni samo načel vprašanje, ali je dopustno takšno ravnanje med seboj povezanih velikih družb, marveč je poudaril tudi potrebo, da republikanska vlada bolj odločno poseže vmes. Videli bomo še, ali bodo sledile nadaljnje takšne akcije, kajti po poročilu vladnih organov manjka nenavadno važen element za pravni pregon: otipljiv dokaz, da so se družbe dogovorile o podražitvi. Stvar pa je zelo resna glede na to, da gre za eno bazičnih industrij, s katero sta povezana dejavnost in ravnanje velikega števila drugih panog, medtem ko drži osem vodilnih jeklarskih družb v svojih rokah — kot ugotavlja Kefauverjev pododbor v študiji o koncentraciji kapitala v ZDA — tudi do 87% celotne ameriške proizvodnje posameznih vrst iekla- Blaaoie Lazli NAPREDNE SILE SO ZMAGALE Kmetijska zadruga je takšna, kakršni ljudje jo uprav-^J0 Brez boja naprednih, socialističnih sil s koristoljubnimi silami ni napredka — Zadružniki podpirajo vztrajnejšo in odločnejšo stran Kmetijska zadruga Pesnica je družnih sredstev. Nastala sta dva bila leta 1951 na robu likvidacije, tabora, na katera so se razdelili Prejšnje poslovno leto je zaklju- tudi odborniki. Na čelu napred-čila s 700.000 din izgube. Ker so nega je bil upravnik Kipa, na ljudje — sedaj je težko ugotoviti, čelu nasprotnega pa nakupovalec ali navadni člani ali tisti, ki so sadja. Nekateri odborniki so oma- i zadrugo molzli — želeli ohraniti hovali med njima, kakor da ča-1 Upravnik Kmetijske zadruge Pesnica Tomo Kipa pri opeki, ki jo dela zadruga sama v bližini svojega doma za zidanje novega skladišča. Le-zadruga ni zadrugo še naprej, so sprejeli kajo, kateri bo odločnejši in moč- mogla dobiti ope- novega, mladega in hkrati odloč- nejši. Podobno vzdušje je bilo nega upravnika Toma Kipo, ki je med zadružniki, ki še niso razu- Ke v noDeni bm' prišel iz Maribora. Zgubo iz meli pravega značaja tega boja. nji opekarni, do- prejšnjih let so krili s čistim do- Zakaj je hotel imeti uslužbe- j , hodkom enega leta, v naslednjih nec zadruge - nakupovalec sadja I p ' letih pa so ustvarili 10,626.000 din - odločilen vpliv na vodstvo, ni j drag. Z izdelavo raznih skladov. Po gospodarski težko uganiti. Mimo domnev ima- opeke v lastni re- moči in delu je sedaj Kmetijska jo tudi otipljive dokaze. Velik boj .... . .. zadruga Pesnica med najboljšimi se je vodil za premijo nakupo- j prihranila v mariborskem okraju. valcu pri odkupu sadja. On je . kolikor bi morala Boj za razvoj zadružništva v zahteval za vsak odkupljeni kilo- ! nia?»ti ,a Pesnici ni bil lahek. Staro vod- gram sadja dinar premije. Neka- stvo je sprejelo novega upravni- teri odborniki zadruge so ga pod- zadrugi za njene potrebe. S to v korist vseh, so jih podpirali ka predvsem zaradi tega, da bi pirali. "En dinar pri dvajsetih odločitvijo si je zagotovila zadru- vedno bolj. V zadnjem času ni zadrugo obvaroval likvidacije, za- dinarjih (kolikor je bila odkupna ga okrog pol milijona dinarjev več odkritih spopadov čeprav se družmke pa rešil plačevanja na- cena), kaj pa je to!- so govorili, dohodkov. nekateri morda še niso sprijaznili stalih izgub. Večjih načrtov ni Niso pa upoštevali, da bo zadruga Izbojevana je bila velika zrna- s hitro rastjo zadruge in izgublje- Dobra bera etnografov v Halozah Nedavno se je v okolici Stoperc Posebnost svoje .^on, mudila tričlanska etnografska ekipa krajih »ljudsko pravo«, » ' avlce, pod vodstvom kustosa etnografije ki določa prevžltkarsKe v pri ptujskem muzeju tovarišice odnose med sosedi in ssv J06e Milke Meze. Ekipa je Imela namen Skupno delo pomeni pot ^ rt zbrati in zapisat, etnografsko gra- dov pri Posamezn?mdivsain Take 5 ture v teh krajih, ki so z narodo- so n,hT razdelitev bdelani pravo« urejuje tudi za Po zaključenem delu še je Vrnila gmajnske zemlje in >pravo« v 0a se je _______ pisnega_ stališča kaj skopo obtjelani pravo« urejuje nimivo Je, da s,e 3e, °bdr' številnih zapiskov in predmetov so nekaterih odtenkih se * poga*x ekipa z bogatim gradivom: razen iaio. Ekipa Je o tem zbrala gradivo. nekatere zanimivosti tudi fotografi’ rali in napravili risbe. Področje Halo® od Stoperc pa do podnožja Boča je gozdnato In ga tudi imenujejo Gozdnate Haloze. Hišice so raztresene po oddaljenih gričih, naseljenost je manjša kot v drugih delih Haloz. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom, sadjar stvom in živinorejo. Vinogradov je malo. Konec prejšnjega stoletja jih je bilo več, pa je prišla nadnje trtna uš. Ekipa je obiskala te kraje ob žetvi in zbrala ter zapisala razne stare izraze pri poljskem f - r ■. _,h navao. »- delu. Zanimivi so recimo zapiski bu ni kakšnih poseDrun rozšir- o postavljanju žita v kopice, ka- di ljudska pesem ni pre ,u)cajjnJl tere ustrezno oblikam imenujejo Jena. Tembolj pa so^ wu in »štrgljače«, »statve« ali »v deda dja- ljudje privrženi vraže ljneu ne«. Zanimali so se tudi za stara pravljicam. Veliki go^a razšir- orodja in priprave. Ekipa Je pri- svoj vpliv pri tem: ta* J,ovce, v nesla s seboj košnlce iz časov, ko Jeno verovanje v nocn ;n žeti, &o imeli čebele kar na prostem na vile, ki pomagajo ljudem p nabraj» policah, posebno narejeno kljuko ter v coprnice. E"1?® i.e(jicini, 0 za prenašanje sena po hribih, leso precej snovi o ljudski i jjval;. spleteno iz proti a. ki je služila za vračanju in zagovarjanj sušenje sadja, 150 let staro posodo Vse podatke so dobili 0 teh Nadalje so proučili ^ obrt, ki je bila "fkoč podat. bana, posebno tkalstvo. Tu ki o ljudski prehrani so zei g mi vi. Etnografi so ^edKl & načinov pripravljanja štnUM ^ sira, raznih pijač in drug ki jih počasi pozabljajo Raztresenost naielij Jg liu . ve mešajo melodije slovenskih in * hrvatskih narodnih pesmi Zli- < vajo se druga v drugo; zdaj pojo »Od Celja do Žalca je ravno polje«, pa spet »Ja sam Varaždinac, Varaždinac mlad« .. Pesem za pesmijo, dokler ne zaspi vsa dolina, ki tudi ponoči diši po dozorelem hmelju. Franjo Krivec strokovnim vodstvom Kmeuj naia stituta iz Ljubljane' uko nocej stf0J' reč praktično dokazati Pr5 °,',mitivn ne obdelave semlje pteu P ro5n°- .»trdno ” Ker v Križevskl zadrti«1 za pse-ne vedo, katera sorta Italijan .mo''- ni ZANIMIVA IN POTREBNA NOVOST Mala filozofska knjižnica PRVA DVA ZVEZKA: GOLDMANOVA RAZPRAVA »HUMANISTIČNE VEDE IN FILOZOFIJA« IN THOMASA MORA »UTOPIJA« Zanimanje za filozofijo ne se- je zares potrebna in z »Malo filo- bolj, ker lahko primerja Morave janja tam kjer zgožčenoinoen-»nikdar in nikjer vzelo široke zofsko knjižnico« utegnemo sto- nazore in poglede s teorijo m dar dovolj pregledno posreduje >e, v^trlZmfotkikS- ptzJlen korak naprej ^ prakso današnjega znanstvenega in razlagaMorove lenost včasih kar im pt p h mire Prva knjiga »Male filozofske socializma. lozofske ideje m Kjer oam j |“® izven vrst tistih, ki se smo- knjižnice«, Goldmannova razpra- | »Utopijo«, kije bila spisana v svojo kritlČM^zornost^komu^^ y ukvarjajo z modroslovnimi va »Humanistične vede m filo- latinščini, je prevedel prof. Jože Kalanji. Kakor pravi K Jaspers zofija«, je s svojo metodološko Kosar in svoj lahko čitljivi, jasni J« kos »fii0Zoja« že v slehernem razčlembo in s strukturalnimi in vestni prevod opremil s pre- ?tr°ku, ki prizadeto vprašuje »za- osvetlitvami temeljnih problemov potrebnimi opombami, brez ka- m »kako«. Okrog odgovorov družboslovno podprte filozofije terih bi bila bralcu neumljivapre- ^ neStete »zakaj« in »kako« se prinesla znanstveno zainteresira- neka podrobnost « tem spisu, ki tudi zanimanje bralcev ti- nim bralcem nove in podnetne ima - kakor sleherno človeško zojs,co nieruiuru hz°Ukih knjig Seveda ne sme- poglede v današnjo filozofsko delo-tudi svoje časovno deter- ta, da bo »Mala filozofska knjit- U0 Pozabiti Ciceronovih besed o problematiko. Druga knjiga nove minirane podatke m misli. Sploš- ni ca« opravljala na tem področ- Smu&h . ^iteronovm oesea o iwn™ »TTtnniia«. no podobo Morove dobe, njega ju pomembno poslanstvo. b in njegov najznamemi-> stični teoriji tega angleškega humanista. Tako prevedena in tako opremljena slovenska izdaja Morove »Utopije« izpopolnjuje našo še vedno zelo nezadostno filozofsko literaturo in obenem obe- touuih uiceronovih besed o prouiemunrtu. "■'v1««' j , ? Piti absurdnostih, Tei jih naj- zbirke, Thomasa Mora »Utopija«, no podobo Jemo v filozofskih spisih. V da- ki je izšla pred nekaj dnevi, je samega in nji rlnUi • r.» in mnlnne nrinn- t.P.lsr SV1S j?371}} (Jobi se je filozofsko miš- po svoji vsebini in malone pnpo- tejši spis pa je orisal v dadj-Ien3e že močno odvrnilo od me- vedni obliki namenjena že mnogo šem predgovoru V o jm Milič. Pomičnih blodenj in m? n ih inte- i širšemu krogu. »Utopija«, ena iz- sebno zanimiva so Miličeva tzva- Prizor iz filma »Crni biseri«, s katerim, se bo Jugoslavija udeležila beneškega filmskega festivala, toda izven konkurence IpM-nifi blodenj in raznih inte- j širšemu krogu. »Utopija«, ena iZ' ; Stilističnih špekulacij in se med vrhunskih stvaritev angle-.t-tneknilo na znanstveno pod- škega humanizma, je klasično 1 ^ vsem tem pa nas morajo delo družbene filozofije, veliko- enctarle zanimati pota, ki jih je potezno orisana vizija sveta, ki godila raziskujoča in kritična bo po odpravi zasebne lastnine . °»eska misel v preteklosti, zato in nasprotij med duševnim m te-,Ja filozofsko literaturo sleher- lesnim delom, torej po uvedbi naroda pomembno tudi izda- ! brezrazredne, komunistično ure-br?le njenih klasikov, zlasti v do- jene družbe, zagotovil množicam J* izborih in s kar se da na- , ljudi lepše in srečnejše življenje. "™im. komentarjem Problem človeške skupnosti, ki uJ ^eteklosti so slovenske za- : tfo je Thomas More, sam vpliven J,.f Posvečale kaj malo pozor- državnik, proučeval s stališča no-tUrJ Rajanju filozofske litera- vega tipa države, »edine, ki jo ip .* ^ d,obi graditve socializma smemo upravičeno imenovati til tudi t0 spremenilo; tako je , resnična državna skupnost«, je Cankarjeva založba izdala 1 zanimal že antične mislece, reše- . jT,01}« vsa temeljna filozofska vali so ga po svoje razni zgo-rn. ^lasikov marksizma-leniniz- dovinarji in filozofi, toda naj-de!n tudz marsikatero drugo globlje ga je osvetlil Thomas Mo-C ^ obogačuje zakladnico fi- re v »Utopiji«. Pri lemnas ne °tske misli v slovenski besedi, more motiti utopična oblika, ki iZ fdnjem času smo dobili kar jo je dal svojim razmišljanjem o tJJlloz°fski knjižnici: Prvo, je družbi prihodnosti in tudi ne pn-(Pln* izdaiati Slovenska Matica mes nazorov, ki kažejo, da se Descartes in v pripravi More ni mogel povsem ■ sprostiti •Mro s)> drugo z naslovom nekaterih značilnih vplivov svo-Zla f!loz°fska knjižnica« pa je j ega časa in okolja. Čeprav je .uariouiln n ______;___ ____*Trtnniia« stara, nrecei čez 400 TittlSAS mt. Samoniklost in svežina DANE ZAJC: POŽGANA TRAVA, SAMOZALOŽBA 1958 Kljub temu, da se je pesniška sebi bogato usedlino pesniškega na pesniškega izpovedovanja. Ra-tvomost Daneta Zajca že uvelja- doživetja. zumljivo more biti tudil, da se ta- vila ne le v slovenskem, pač pa Njegova Požgana trava zato kemu čustvovanju na dnu pn tudi v jugoslovanskem kulturnem pomeni prelomnico z vso tisto družita nezaupanje m cinizem območju, smo ob izidu njegove poezijo pri nas dandanašnji, ka- do vsega nesmiselnega v zivlje-prve zbirke doživeli podobno pri- tere duhovni očetje so verzifika- n ju, ki je pesnika samega že v jetno presenečenje, kot nam ga torji brez lastnih pesniških ko- rani mladosti pahnilo v vrtinec je dano doživeti ob slehernem od- renin in brez lastnih tal, iz ka- pogorišč in smrti. Dozdeva ^ se, 'kritju. Kajti šele ta drobna knji- terih bi mogli srkati sokove za da je pesnik svoj upor namenil žica nam je dala v celoti spoznati svoj obstanek ali razvoj. Zajčeva proti življenju v celoti, proti vse-to v slovenskem slovstvu posled- poezija vsa ta tako imenovana mu, kar ga obdaja, v vsem je njih let izrazito samoniklo in »moderna« poskušanja zanika, našel sestavine velikega nesmisla, svežo pesniško tvornost. Dane razkrinka in razvrednoti njihovo Življenje pa vendarle m tako, Zajc je nedvomno pesnik, ki je epigonstvo in njihovo vero v zlasti ne v družbenem sistemu, znal svoj globoko čustveni svet, lastno veličino, aktualnost in kot se poraja pri nas. Upor proti svoi smisel za pesniško podobo umetniško zrelost. Kajti pesniško življenju in času — hijeni, uni-in lepoto verza lepo vskladiti v delo avtorja Požgane trave ne čevalcu —je tembolj neobjektiven, prostem verzu, ki ga je — skoraj pomeni papirnatega posla za pi- če se zavedamo, da je prav on ' v Ceioti mogoče imenovati mo- salno mizo, zaprto v brezzračje tisti dejanski upornik proti ne- VTO IM j 4 ! dernesa. Njegove pesmi ne za- pod cilindrom — pomeni mu iz- človečnosti. Zdi se, da se Dane ' zvene naivno ali z literarno brez- poved in nujo. In kot tako po- Zajc tega ni zavedal in m videl čutnostjo kot zazvene pesmi raja pravo poezijo. ničesar drugega kot svojo osam- mnogih njegovih sovrstnikov, ki zblrka Je razdeljena v pet ciklov, lien°s1; hPnLledat iim ip edini namen, biti za vsako v celoti dovolj smotrno, čeravno so majhno hotenje, da bi pogledal J Aill JC - _._: Im mlealitA udlnteno •• aUmam 7/3« nn /3 n i VI *10— Ustn« ,, I ^a Knjižnica« pa je ___________ JVfovila Cankarjeva založba. »Utopija« stara precčj čez ™ ® iim Je edini namen, biti za vsako v celoti dovolj smotrno Čeravno so majnno mnenje ua ui . '“tem kn h r, let je vendar v svojem bistvu TT, . J J n+prarneea doea- pesmi čustveno in miselno uglašene £agu v obraz. Zdi se, da je nje- zdajaln !, «■ Sl0venska Matica iei, je venuur j Naslovna stran Morove »Utopi- ceno na konici literarnega ooga ^ moSnQ enovlto struno. Dvomiti pa nesem Dovsod tam kier ie Piert«, , 3a’ obsežnejša dela iz sveže napisano de. o, t . Rodinovim »Mislecem« janja. Kajti Dane Zajc ima v gre da so upravičena očitanja tistih, S°v P P . r,’or,ioroi fii ^rksističnp Hnhe hn »Mala grabi tudi današnjega bralca, tem • je mu zamerijo ozkost motivov in prenehala biti izpoved neposred- ian?ska knjižnica« Širša zani- enosmernost čustvovanja. Trditi .M nega čustvenega doživetja, za- t- Za •, »3/i11 avinvii- kga za filozofijo z deli manj mi ,5a: traktati, razprava-iei! »j,0ri krajših člankov in ese-«tarei*°ž0^s^e vsebine in sicer iz Samo k in sodobne literature. Ijenih teh vabljivo oprem- Proiui.Zy.ezkov, ki jih krasi re-tia nnej01'10 Rodinovega »Misleca« kazaia n} strani, bo že na zunaj la ,ali gre za starejšega ali p°d°bnega avtorja. ftice« jLani *Male filozofske knjiž- tnl. * Sel.P Tl n rt c« /■? nrrner Ollfl hn LIKOVNA UMETNOST V MAPAH IN MONOGRAFIJAH da so upravičena očitanja tisun, »------------ '.F. . . ", ki mu zamerijo ozkost motivov in prenehala biti izpoved neposred-enosmernost Čustvovanja. Trditi bi nega čustvenega doživetja, za-mogll prej nasprotno. Prav ta zaklju- , neknlikn nesniško neob- Cenost je tolikanj značilna za Zajca zvenela nekoliko pesmsKO neoo kot pesnika, da deluje zelo skladno in jektivno m neprepričljivo, Zdi se Izklesano. Najbolj prvinska značilnost cei0( (ja je v pesmih te vrste S te poezije je simbolizacija čustva, nje- —..nin čusiveno nriiaaoienostio re— na vklenitev v podobo. Čustvo pa je SVOJO Čustveno prilagojenostjo re do zadnje kaplje prepreženo z gren- signaciji zašel predaleč v odkla- kobo, z resignacijo, s tisto najhujšo njanje, ki mu ga je narekovala vseh bolečin *■* s spominom, ki žge, a mp^nnclfa litprarns srpdins ki se ga ni moč oteti. V središču Zajčeve mescansKa merama sreaina, ki ▼ iti / i i / ijla mA - • - — - — — ' poezije je cikel pod naslovom Pogo- se je sama imenovala »uporniška« „ rišča; to je poezija o smrti - o smrti jn v kateri se je znašel; izkori- V nekaj odstavkih bom spregovoril, nenlh (po 800 din) in z reprodukci- srbskih likovnih umetnikov. Razen tega vsega, kar je bilo. „ stila je niegovo pesniško čustvo- P -onega avtorja o nekaterih Študijah, monografijah in jami opremljenih knjižic, ki so posve- je izdaia pred^ letom, .ni s podira peC. Pesek zasipa klet. Trta vanje v svoje namene; naredila »I °gram »Mnlp filnrnfske kniiž- mapah sodobnih in starejših jugoslo-i Cene delom Fedorja Vaiča, Antuna grafij, posvečenih slikarj J, Je podivjala. Vodnjak se seseda Po- ga je za navideznega upornika n*e«, 1.1 , . male fuozofske knjlZ mapah soaoDmn Mrttike Marilana Detonija, Zlatka Pri- Krstiču, Paji Jovanoviču, Jovanu BI- siednji zid se kruši. Osat raste v kotu, .. - * k M ie „ tak T, Jeie počasi dozoreva, bo vanskih likovnih umetnikov, ki so Mčtike, MarlJa"a “ 1eIltfu Savl sumanoviču in Marku kjer e stala miza. Tihi pogovori zve- Pr°t> našemu Casu, Kar pa je za n« ’ bodo ti zvezki vriteanili zadnje Case izšle na srbskohrvatskem ce, Franeta Simunovica in Eda Mur- jeiicu, savi suman č3r oeetov komolec na mizi. O mrtvi Zajca vendarle nekoliko čudno. l jarn° Ožji Irno filo-ofsko re- jezikovnem področju. Res je. da so tiča. Razn teh so v začetku letošnjega Celebonovlču ter kiparju Sretem Sto oče: Rdo bo zakunl na ognjlsču. Kdo I Ne glede na vse to pa je zbir- razgledanih Hudi marveč umetniške razstave tisto, kat najbolj leta pri isti založbi izšle štiri grafične janoviču. P™* drtm je zMožba bo izkopal izpod njega obraze mrtvih ka tu jn vzbuja Rimpati]e vseh čutu žo Plast izobražencev ki množično povezuje likovne ustvarjalce mape, vsaka z osmimi prilogami, in -K°smos- v ®eo8rn^ 1 ,nanl hrvat- Žlahtno je Zajčevo pesniško čustvo- tistih, ki SO brez obzira na idej- sn da notreh,nr svniem z občinstvom Sama dela pomenijo sicer linorezi Alberta Klnerta, seri- grafijo dr. Matka Peiča o znani hrvat vanJe zazvenelo v clkl LJubezen. v ne osnove neke poezije zmožni ^Vanju velikih problemov najpristnejši stik umetnika z gledal- grafUeivanaPlcha tolitogra^eZelk skl akvarelistld in s are Sa zelo^eposS8. ^Bitt t»£ * »«em dojemati pristno pesni- m lahko omenim, da bo še v ^ ognju. ^P~-rd ^nljivi ohllv- ■ X , X D ie dokaz ustvarjalnega bo-, Pri Matici hrvatski je izšlo obsežno letos pri -Nolitu- izšla monografija ognju tvojega življenja, goreti, goreti, y R Skrltr r^1 in če le mogoče s Beogradu, je dokaz ustvarjalnega bo I ™ “ 1 A)ekse Celebonoviča o znani srbski zgoreti in biti pepel. . Tudi v lju- verza. Tol,* tn° življenjsko tematiko gastva naših Ukovnikov. Z razstavni- enciklopedijsko aeio ur. XT ,«in»bi bežni je spomin na pogorišča. Otoi- . i, t ci iv * r> i a Sna filozof sin litZnti.rn nom mi katalogi pa |e že večji križ. V tušiča -Umjetnost u slici«. Gre za ob- slikarki Nadeždi Petrovič, v zalo nosti ne more premagati, celo bolj je RAZSTAVA SLIKARJA ^_J«020fska literatura nam ml kata og pa je ze večji gled svet0vne likovne umet- -Magyar So- v Novem Sadu mono- neti. | RltnilA SIMČIČA . tem pogledu vsa čast Sloveniji. Zlas P , b , . iez grafija Miodraga Protiča ob šestdeset- Zajčeva poezija je polna strasti. V KIJ Ulj A olJVIUlUA v Beogradu Uhajajo primerni in res nosti na več kot 700 Btianeh in s ce g u g Knnmvtča četrtem ciklu, naslovljenem Jutra, je v pritlični dvorani Nebotičnika Je l/ zn občinstvo informativni katalogi s 700 reprodukcijami. Jugoslovanska letnici slikarja Milana Konjo , lzbruhnUa najmočneje. Tu se je re- v soboto odprl razstavo svojih del K VI fio. * • občinstvo . j likovna umetnost je še posebej obde- medtem ko ima dr. Miča Bašičevič že signaciji nad življenjem pridružil upor Rudi Simčič. V primerno dekorirani l^nllQP tn V0V11P Studijo o umetniku le ob najpomemb- likovna umetnost je se po pripravljeno monografijo o »likarju - upor proti brezčutnosti in prazni- dvorani ie razstavljeno kar lepo šte- / '(S C IH f (u V lf (T nejših razstavah. In vendar Je ta sicer .lana po narodnih skupinah. P 1 .. umetnosti ni. . . Mraz po prepadih, kjer se zvija vilo slik, nekaj akvarelov, tihožitij, ,niM nnnularizacila umetniškega ust-S Razen tega je zagrebško Društvo Savi 9umanoviču. Likovni umetnos megla v kiobčič zlobe, v klobčič sla- aktov v olju ter karakterističnih po-^Ejp-r . _ druga pop j . htstoričara umjetnosti izdalo kot svolo posvečajo več pozornosti tudi nekatere bosti, v klobčič histeričnega smeha, dob iz rabskega taborišča. Zanimiva JELI SMO V OCENO varjanja v današnjem času naravnost “storičaraumjetnostiizaaio ^ j sarajevski -Izraz- in T, .irior izhaia lz resienaciie tehnika in kombinacija barv dajeta sli- nujna in posebej primerna prav za prvo knjigo monografijo dr. Kruna retnje ziasn »a i nrinašata , P? ■ = IZ resignacije kam nekQ lzra2Ito karakterističrjost flsl £.0n>as More. utopija Preve- seznanlanle širokega občinstva z U- Prijatelja o renesančnem kiparju -Letopis Matice srpske • ki p in je v skrajni konsekvenci eno ter dokazujeta znaten napredek v pri- naTWbe naP's” J0*e Košar' kc^Tim fenomenom Monografije in Ivanu Duknoviču, ki je v svetu znan tudi reprodukcije, in pa beograjsko z njo Toda kakšne so nie20ve merjavi s prejšnjimi avtorjevimi deti. s B napisal VojiA Milič. Prevedel ™ h n,klh so bod imenom Giovannl Dalmata (1410- -Delo-, Id v vsaki številki prinaša v ,d , JažssLrupuas sr ir — ss: s st«««— - —»»: stsr« ~ -.««* »• • -*■«* - ----- - - ^ievn0XlKA' Časopis'za slovensko tem pogledu močno napredovali in da polna izjemnega lirizma. Hkrati so £ ai* in ,kovino. Leto V., št. 8. so nekatere jugoslovanske založbe po- knjigi reprodukcije vseh kiparjevih * filma. Atmosfera in Igra mladih go*. Dragana in nosilca glavne moške vlo- jice y Mušutištu v prizrenskem okra-jenk, kJ živijo v internatu za dekleta ge, podaji skrajno okorno, nespretno ^ te dnl na§ij lenjigo Davidovih brez svojcev, Je življenjsko preprič- in igralsko neizdelano podobo mlade- paaimov iz prve polovice XIII sto- ljiva, verjetna in v njihovih medse- ga ljubimca Vsekakor pa Je treba jetja -j*a rok0pis na zajčj. koži pred- bojnih odnosih izredno živahna in omeniti še Staneta ■ Potokarja m goJ” stavlja najstarejšo tovrstno najdbo dinamična. Zal pa dogajanje upade zeta Drenovca, ki sta. ^^rav v epi- ^ podro^jU Kosova in Metohije, čim priletilo vrabčki na ljubljansko zodnih vlogah, podala prepričljivo in J- — Drnača bHI- Življenjsko verjetno podobo svetli- trni Tir * Tr,r»T-iTT r» A rtmnr a BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL BREZ JUGOSLAVIJE Cim priletijo vrauiw i»« Jugoslavija je predložila za letošnji letališče in se mednje pomeša stil- življenjsko verjetno poaoDo filmski festival v Benetkah, kl bo od na, Jezikovna in igrailska mešanica nlčarja (Stane Potokerl^tn uslužnega 24. avgusta do 7. septembra, dva svoja številnih nasproti) in neskladnosti, ki ter prijaznega ustežbenca in očeta •n* r,« uirvi -.Poeta TOREK, 12. AVGUSTA 1958 Brez krivde krivi Drugo dejanje v »aferi Triglav« Je končano. Disciplinsko sodišče Plavalne zveze Slovenije Je Izreklo sodbo. Bolo Trefalt, tajnik PK Triglava In član upravnega odbora PZS, Je obsojen na eno leto in e mesecev Sl. julija prejel zakasnelo obvestilo organizatorja o času začetka tekmovanja, v katerem Je bilo rečeno, da bodo tekme republiškega prvenstva v 10-I boto, 2. avgusta zvečer ln v nedeljo ! dopoldne in zvečer. Je tajnik kluba, ■tik z _ _— ________„----------------Jadranom lz Triglava, na eno leto . Splita medtem Se ni bil sklenjen, prepovedi opravljanja funkcij, pla- TovariS Trefalt se Je obrnil na pod-Trlglav pa na 10.226 din I predsednika PZS. Rajka Dobroto, in i ga prosil, da bi pogojno pristal na Disciplinsko sodiSče PZS Je svojo Preložitev tekme med ?PK -Ljubija prepovedi opravljanja funkcij v pla- : Božo Trefalt, takoj’ stopil v valnih organizacijah, Urago Petrič, teh- Ljubljano. Dogovor s PK Jadr« nični referent Triglava, na eno leto Solita medtem Se ni hli Kklen valnl klub globe. sodbo utemeljilo takole: Božo Trefalt Je kriv (tako preciznih in pravniških sodb nismo navajeni v Športnih organizacijah), da je odpoklical 2. avgusta vaterpolo moStvo PK Triglava iz Kranja s I. kola republiškega prvenstva v vaterpolu v Ljubljani. Drago Petrič Je ob isti priliki, kot delegat PK Triglava na tem prvenstvu, svoje moStvo po naročilu tudi odpeljal iz Ljubljane. S tem sta oba povzročila disciplinski prestopek nena-stčpanja na republiškem vaterpolu prvenstvu. O samem dogodku Je naš Ust že pisal v sredo, i. avgusta, v članku no« In PK Triglavom, če bi bila ta dva nasprotnika izžrebana za prvo PO MEDNARODNI KOLESARSKI DIRKI »PO JUGOSLAVIJI« Senčne plati zlatega tedna Uprava viSJe Sole za telesno vzgojo v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem rednih ln izrednih slušateljev v Študij, letu 195S59. 1. Kandidati morajo imeti popolno srednjo šolo, Z. opraviti sprejemni izpit ln biti zdravniško pregledani, 3. izredni slušateiji morajo dokazati, da so redno zaposleni kot učitelji v telesnovzgojnl stroki. Kandidati naj se javijo na upravi Sole Tabor 11 dne 22. septembra t. 1. ob 9.00 k zdravniškemu pregledu. Dne 23. septembra ob 8.00 bo na Istem mestu sprejemni izpit, ki obsega: a) za moške - tek na 50 in 1500 m, skok v višino, poljubno vajo na bradlji in drogu, preskok preko koze, plezanje po vrvi na S m, spretnost v obvladanju žoge, plavanje; b) za ženske - tek na 50 m ln 800 m, skok v viSino, poljubno vajo na dvovišinski bradlji in gredi, preskok preko koze, plezanje po vrvi 5 m, spretnost v obvladanju žoge, plavanje. Sprejemna komisija bo predlagala sprejem na Solo na podlagi sploSne ocenitve kandidatove zmogljivosti. Uprava ViSJe Sole za telesno vzgojo prosi vse kandidate in kandidatke, ki se nameravajo vplsetl, da se takoj z dopisnico javijo upravi šole, Ljubljana, Tabor 13. nlzatorjem — predvsem slovenskim | funkcionarjem — med njimi predsedniku dirke Lojzetu Savomu, sekre-I tarju Ferdu Majdiču, neumornemu blagajniku Reščiču, vodji prometa Janku Brajniku, glavnemu sodniku | Slavku Prijonu in vsem ostalim, ki so pripomogli, da so lahko kolesarji pre-I vozili 1053 km z edino skrbjo - kako s e bodo uvrstili. rahlo poškodovanega, nazaj, toda mislim, da sem povedal dovolj. Sicer mi bo kdo zameril, da bi bilo o teh stvareh treba molčati, toda zapisal sem jih dobronamerno, da na XV. dirki »Po Jugoslaviji« ne bo več podobnih napak in bo lahko organizacija še boliša. V. S. Odredovec Ivan Valant je privozil na Vršič v času 3:37,35 dre. z naslovom »ZgoSčene sence«. Zato srečanje v soboto zvečer. Tovariš Do-, brota je obljubil svoje posredovanje s pripombo, da morajo na to pristati tudi delegati sodelujočih klubov. Tovariš Trefalt se Je nato obrnil na dr. Danila Tavčarja, ki Je v tem času na-domestoval odsotnega predsednika 2PK Ljubljane. Tudi tov. Tavčar je pristal na to, da bi bila v omenjenem primeru žreba tekma preložena. PK Triglav Je za preložitev tega srečanja prosil zato, ker bi zaradi srečanja s PK Jadranom, ki pa tudi sedaj Se ni bilo sklenjeno, želel nastopiti na željo ObLO Kranj (v Kranju Je plavanje šport St. 1) v kompletni postavi, medtem ko bi na prvi tekmi v Ljubljani nastopilo pomlajeno moStvo (šport sloni na mladih močeh), v ostalih srečanjih pa že prva sedmorica. Sele ko Je Imel tovariš Trefalt pogojni pristanek PZS in dokončni pristanek prireditelja, 2PK »Ljubljana«, Je z brzojavko obvestil l'K Jadran, da Je s tem tekma dogovorjena in so nato Splitčani v soboto pripotovali v Kranj. Zakoj smo tej, tako imenovani »aferi Triglav«, čeprav neljubi, posvetili toliko prostora. Odgovor je enostaven: dogovora med klubi se je treba držati. Na drugi strani pa bi se v primeru, kaj Je bolj pomembno — ob- Ljubljana, 11. avg. — Davi so odšli iz Ljubljane zadnji udeleženci mednarodne kolesarske dirke -Po Jugoslaviji«, štirinajste po vrsti, in IV. kriterija Tovarne koles -Rog« - -Okrog Tabora«. Med njimi Je bil vsekakor najbolj zadovoljen zmagovalec letošnje dirke Nevio Valčič iz Pulja ln moštvo Jugoslavije, ki je v postavi Žirovnik-Petro-vič-Valčič osvojil<5 prvo mesto. To je, kot smo že zapisali, največji uspeh jugoslovanskega kolesarstva doslej na vseh dirkah ln lahko teden od 3. do 9. avgusta leta 1958 Imenujemo zlate dneve jugoslovanskega kolesarstva. Čeprav je bila dirka v glavnem dobro organizirana, pa imamo k njej I ... , . , , nekaj pripomb: . , -°«,'itl moram še raadež na le- - predvsem gre za to, da so blil JoSnjl dirki - pogoste tatvine V koll-gledalci v slovenskih krajih, skozi ka- >_ in na 10 km Glesos 31.«.» nute- . „ .koko Evropski rekorder “loubanis Je n Je zaos 15 cm za odličnim s palico "Roiibanis^e J)1^™^ S154c5mCmza'Uič“m Morrisom Izmed ameriških **J£2*te! dosegli najboljše *< pl. 0'Brlen v krogli nielsova na 100 m z 11. . Da-morre na 200 m * 51 vies na 400 m z ovirami sekundami. 10BEE [ 1 i*®* Wa JOK -m Am Gua’ “S >| K*Wl ««w KINO »KOMUNA« Slovensko-francosld koprodukcijski film Ko pride ljubezen DRŽAVNO 2ENSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Dober začetek Štnicove Izola, 11. avg. — VI. kolu državnega ženskega šahovskega prvenstva so bili doseženi tile rezultati: Clrovič — Timotejeva remi, Nedeljkovič — Plhajljlč 1:0, Štruc — Petrovič 1:0, Ka-talinič - Radenkovič 0:1, Jovanovič -Vellmirovič remi, Lazsrevič — Kočič prekinjeno, Kitonlč - Vinceljak remi, medtem ko je bila partija Jocič — Pi-berl odložena. __ _ _ r boli velja danes osvetliti ozadje "neljube- | činskl praznik (občina daje sredstva ga dogodka, zaradi katerega sta bili izrečeni tako ostri kazni. Na tehničnem plenumu PZS, 30. marca 1958, Je bilo določeno, da bo prvi del republiškega prvenstva v vaterpolu od 1. do 3. avgusta v Ljubljani. Organizator ’ tega prvenstva, »Ljubljana«, je bil dolžan 5 dni pred začetkom tekmovanja obvestiti vse udeležence o času začetka tekmovanja, kar pa ni storil. Sele z zamudo, 30. julija, to Je dan pred določenim in dva dni pred dejanskim začetkom (zaradi odpovedi Branika), so klubi prejeli končna obvestila. Plavalni klub Triglav se Je po ustni izjavi predsednika -Ljubljane« Romana Stiha Božu Trefaltu, da bodo tekme verjetno dopoldne in popoldne — začel dogovarjati s PK Jadranom iz Splita za prijateljsko plavalno in vaterpolo srečanje v okviru praznika občine Kranj (Izjavo Je dal tovariš Stih na seji PZS). Ko Je PK Triglav za vsa tekmovanja in delo kluba) ali slovensko prvenstvo, ki je na njem moč prestaviti, lz objektivnih vzrokov, tekmo — vsekakor odločili za prvo. Mislimo, da bi to storile tudi ostale športne organizacije. Pomniti pa Je treba, da niso pravila športnih zvez zaradi pravil samih, ampak zaradi športnikovi —ger | Brzojavke—' • ZRENJANIN, 11. avg. — V prvenstveni tekmi zvezne moške košarkaške lige je v X. kolu Proleter premagal »Ljubljano« z 92:71 (41:31). 0 NEW JERSEY, 11. avg. (AP). Prvo mesto na mednarodnem teni- škem turnirju je osvojil Avstralec Mal Anderson, ki Je v Hnaiu premagal ameriškega reprezentanta Ri- , chardsona s 6:3, 6:4, 6:8, 13:15, 6:4. Minulo nedeljo Je DvobcJ je trajail tri in pol ure. Tako zveza Slovenije priredita « • . — * - _ M • »-a in «*■!n♦ —. 4 m 1 — »M n t Dubrovnika z 86.500 točkami pred »Jadranom« lz Opatije z 59.300 itd. Med posamezniki je bil najboljši Du-brovčan Stakula z 49.000 točkami. Ar-mando Matko lz Opatije je ulovil najtežjo ribo — tehtala Je 18 kilogramov. • TUZLA, 11. avg. — V prijateljski nogometni tekmi Je mostarski »Velež« premagal »Slobodo« iz Tuzle, člana II. zvezne lige, z rezultatom 5:3. Tekma Je bila zelo zanimiva. Pokal ostal Vodičanom Kolesarska kolesarsko m <»£ <1 i? Ha' * »lis (Pariški vrabčki). Igrajo Vera 616, Milan Miloševič in Stene TaJchl, Milena Demongeot, Metka Ga iuxi\»ovju la* oMiid Potokar. Tednik F. N. • 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od »-11 ln od 15 dalje. ■ »V I Za vedno nas je zapustil moj ljubi mož, brat ln stric , Jože Kreutzer višji železniški svetnik v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 13. avgusta 1958, ob 16.30 uri lz Adrejeve mrliške veže na Zalah. 2aluJoča žena Danica ln ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dolgoletni član našega kolektiva CIRIL KEMPERLE mojster remontne delavnice Na zadnji poti ga bomo spremili izpred hiše žalosti, na Češnjici, na pokopališče na Ovsiše. Delavnega člana bomo ohranili v trajnem spominu. Delavski svet, upravni odbor, uprava ln Sindikalna podružnica »PLAMEN«, Kropa dolgega finala na tem turnirju še m bilo. 0 SCHIO (Italija), 11. avg. (AP), i Na mednarodnem srečanju ženskih | atletskih reprezentanc Avstralije ln . Itailije so bili doseženi tile boljši re-! zultatl — 80 m ovire: Miisso (I) 11,S, j višina Mason (A) 167, 100 m: Leone ] (I) 11,9, 200 m: Mathews (A) 24,7. • INDIANOPOLIS, 11. avg. (Reuter). — Na prvenstvu ZDA v plavanju Je olimpijski zmagovadec Murray Rose (Avstralija) preplaval 400 m prosto v času 4:24,5 minute, kar Je za 2,5 sekunde bolje od svetovnega rekorda. Sicer pa Je to progo preplaval Conrads že prej v času 4:21,8, vendar ta rekord še nl priznan. • MAASTRICHT (Nizozemska), 11. avg. (Reuter). — Beligjska repre- zentanca Je v atletiki premagala nl- MLADI VATERPOLISTI NA STARTU zozemsko z 234:192 točkami. I II-J! mi««—— • VARŠAVA, 11. avg. (Reuter). -I »0al MOrnCH Vzhodnonemški atleti Hermann, Rit- ,, „ ____________ zenheim, Valentin m Reinagel i> po- k0lu “ladinskega®- r- p adn)em stavili nov svetovni rekord v štafeti Kom mlaalnskeRa dirko turistov ln mladincev v počastitev padlega kolesarja Janeza Peternela. Dirka Je bida v Škofji Loki na 30 km dolgi progi. Nastopilo Je 8 mladincev ln 28 turistov Kolesarsko društvo »Vodice« si Je priborilo pokal v trajno last, ker Je tudi na letošnji dirki zmagalo. Organizacija je bila dobra. Rezultati; mladinci: Peklenk (Ilirija) 45,50, Kem (Rog) 45.50, Kavčič (Ljubljana) 45,50, Perme (Rog) 48,27 itd.; turisti: Plestenjak (R) 46,5«, Kuster, Ziherl, (oba Vodice), Podlesnik (R), Hočevar (V) vsi v času zmagovalca itd.;klubis! »Vodice« (Kuster, Ziherl, Hočevar), Rog (Plestenjak, Podlesnik, Mrziikar, Mladost (Bitenc. Kavčič, Prester). 4 X 1500 m s časom 15:11,4 minute. Prejšnji svetovni rekorderji so bili cd lete 1955 Madžari s 15:14.8 minute. 0 BONN, 11. avg. (Tanjug). — Na drugi tekmi v Zahodni Nemčiji je zagrebški Dinamo Izgubil od moštva »Rot-Weiss« lz Oberhausa z 1:3 (0:2). Gol za Zagrebčane Je dosegel Matul v 80. minuti pri stanju 0:3. Dinamo je Igral tehnično dobro, toda neučinkovito. V 30. mnutt je bU laže p*1 škodovan Majerovič, ki ga Je zamenjal Irovlč. Tekmo si Je ogledajo nad 4000 ljudi. • GRAZ, 11. avg. (APA). — Novi član prve zvezne nogometne lige, »Reka«, Je premagal avstrijsko moštvo RosenthaJ Iz Pichlinga z 9:2. Prijateljski dvoboj si je ogledalo približno 5000 gledalcev. 0 DUBROVNIK, 11. avg. — N« m. državnem prvenstvu v podvodnem ribolovu Je zmagal »Jastog« iz državnega prvenstva v vaterpolu ze Jadran premagal -Korčulo« z 3:1 (2:0), Mornar pa Jug z 1:0 (0:0), medtem ko sta Mladost ln Jadran (Split) Igrala 2:» (1:1). Strojnega tehnika ključavničarje elektromehanike in normirca sprejme takoj Elektro strojno podjetje -TIKI«, Ljubljana Trata 12 3014 KINO »UNION«: ameriški barvni film »Yankee na dvom kralja Arthuira«. Igrata Bing Crosby ln Rhonda Fleming. Tednik F. N. skozi ves svet št. 8 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »SLOGA«: francoski kriminalni film »Inšpektor na delu«. Igra Nl-cole Courcel. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »SISKA«: ameriški film »Moj vohunček«. Tednik F. N. 32. Predstave ob 17, 19 ln 21. I N 0 /i premira domačega filina RAFAL V NEBO V glavni vlogi Rert Predstave ob 17, 19 in 21' ;)e vstopnic od 9-U in od 15 »LETNI KINO BE2IGRAD«: d^dJ» film »Ešalon dr. Mj;. I8r„ jnrf - IV. Poderegin. Tednik F. stava ob 20.30. Danes Prodaja vstopnic uro kom predstave. ,.seh kB*, 3 Vod » matografih MLADINSKI KINO francoski irancositi mm —in in 1». ^ Predstavi dnevno ob 10 J". ^ NO » LIT O ST R © J KINO film »Fant za vse«. PTedstava ob 20. KINO »TRIGLAV« Franc.-ital.-JugosL barvni cinemascope film »GOUBBIAH« glavni vlogi Jean Marals, Delia Scala, Jovan Miličevič, predstavi in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Sama ni vedela, kdaj se je znašla pri oknu, ki je pod njim ležal na tleh Alfred Westbury. 21. poglavje V STOLPU Niti Paul niti Grace do tedaj nista videla Alfreda Westburyja. Kot po ironiji usode se je Grace prvič srečala s svojim sorodnikom, ko je bil že mrtev. Vendar nista mogla vedeti, ali pred njima leži res Westbury. Slutila sta, da je tekel proti stolpu, se tam zaprl in Hallu ni hotel odpreti. O tem seveda nista mogla biti prepričana, še bolj negotovo pa je bilo vse ostalo. Paul se je sklonil nad mrliča, prav tako tudi Grace, ki si Se ni opomogla, saj jo je smrt sorodnika vzlic vsemu močno prizadela. •»Ničesar ne moreva storiti zanj,« je rekel Kenneth. -Ali ste o tem popolnoma prepričani?« Paul ni takoj odgovoril, temveč je Westburyja od blizu ogledoval. Obrnjen proti oknu se je sklanjal nadenj: »Popolnoma sem prepričan,« Je naposled rekel, »vem tudi, da ne gre za samomor. Nekdo je streljal nanj od zadaj... Zdi se mi, da veva, kdo je morilec... Veva tudi, da to ni bil Joe.« »2e, toda on je bil tukaj...« »Da, in res je tudi, da je zmožen ubiti človeka. Za to pa nl imel časa, medtem ko sva ga midva čakala spodaj. Ce je že šel v stolp in se vrnil dol iz kakršnega koli vzroka, ne bi tekel po stopnicah Ttakor blazen. Prepričan sem, da ni vedel, na kaj bo naletel. Se vam ne zdi tako?« -Da« »Torej tega ni mogel storiti on, niti njegova mati. Preostaja le Hall. če odštejeva tistega, ki je spodaj v kleti, in če se ne motiva glede prvega. Drugi, kot veva, ni niti prost. Potemtakem je FARjEON # sumljiv edino Hall, ker veva, da je hotel v to sobo in da mu tega vaš sorodnik ni pustil. 2elel bi vedeti, kje je zdaj Hall!« Ce bi se bil obrnil, bi takoj zvedel; Hall je stal na pragu in prežal nanju. •Kako neki je mogel semkaj v to sobo?« je vprašala Grace. »Tega ne vem. Vsekakor je nekako prišel sem. Morebiti je vašega sorodnika prisilil, da mu je odprl. Potem je streljal. Midva pa sva prav slutila, da se je nekaj zgodilo ...« »Strela nisem slišala.« »Strel, ki naju je bržkone prebudil...« »Morebiti, vendar ne popolnoma!« »Kaj menite?« »Poglejte na uro na Westburyjevi roki. Steklo je razbito in kazalca sta se ustavila... Sedaj pa poglejte in primerjajte čas s svojo uro. Ne verjamem, da sva se midva pogovarjala več kot pet, šest minut, preden sva odšla iz najine sobe. Ura vašega sorodnika se je ustavila torej pred 14 minutami, bržkone tedaj, ko je padel, kar nama lahko pomaga iz negotovosti. Se več: prebudil naju je lahko tako njegov padec kot sam strel... Sicer pa ne stojva tukaj in ne razglabljajva. Nekaj morava ukreniti.« »Kaj naj storiva?« »Poslušajte! Ko sem vzel Joeu kola ie le-ta telefoniral, to pomeni, da imajo tukaj telefon, čeprav je Hall trdil nasprotno. Morava ga poiskati in poklicati policijo.« »Policijo?« je ponovila Grace in nejeverno gledala svojega prijatelja. •Seveda! Ali se vam ne zdi, da je po vsem tem že čas, da obvestimo o celi zadevi oblasti? Policija je sedaj bolj potrebna vam kakor meni. Samo...« jo je proseče pogledal. »... Prosim vas, bodite pametni. Ko vas bom izročil v varstvo oblastem, bi želel, da bi bili zdravi in živi. Rad bi bil prepričan, da sem opravil svojo dolžnost, a ne bi mogel biti v primeru, če bi bili ranjeni. Precej težav bova imela, preden bova našla telefon in če se Hall sprehaja oborožen po gradu. Bolje bi bilo, če bi to sam poskušal. Upam, da razumete, zakaj. Lahko bi se bolje branil, če bi vedel, da ste na varnem v svoji sobi, vse dokler ne bi policija...« V hipu je umolknil in vprašal: »Kaj je? Kaj se je zgodilo?« Grace je gledala proti vratom in razburjeno vzkliknila: »Kaj nisva pustila... Kaj niso bila odprt8 vrata?« Kenneth je skočil in stekel k vratom. Bilo je prepozno. Ključ je zaškripal v ključavnici. Hall is že tekel navzdol do stonnicah. Paula je popadla divja jeza, vendar J boko vdihnil in stopil h Grace, ki je taK0 drhtela, da je morala sesti na stol. »Zdaj pa imava!« je rekel s kolikor mirnim glasom. Vedel je, da bi jezen ne mogel trezr, t kdai' jati. To pa je bilo sedaj bolj potrebno k na' koli. Uspelo mu je ‘celo, da se je ir°nl smehnil. ln g pa vendarle Dod stolDom kje lrsk.4ns E NOVICE ^STl 12 KB ANJA | S1 't>EkleS^°R^IC“: ita;U- barvni ^ teim>>,^,R’1IZAN*: amer- fUm •sicnvno . K®0 .lvrf^ p«dstava ob 20. ,8£?o ^ ‘Delc!i y?B,?DA': “a!ij. barvm 18 m 20 c z reke*. Predstava ob 19. VEST) Z JESENIC RAZGLAS 2 BLEDA VEST' RADIO LJUBLJANA Predstavi ob 18 m 20.30. '2 TRBOVELJ ^XvlfsLo £?&; lta^ans“ CELJE ^•va«, 4 *• niški barvni a’L^nc“N^fica™eriSkl ^rvm i^»ri6kl barvni film »URI SLATINE •CjetnL '?arvr>i avanturistični jeauk dvorca Zenda«. Mj*»«‘ epj^p vnRSTl < T°rek Il?untvo lekarn ■ Metisba avgusta, lekarna »Me-Sre^a'2 ***'• Glavni1teSI?- lekarna *Plar »RADIO«: ameriški barvni clnem. I Na podlagi 10. člena temeljne ured-film »Desiree«. Predstavi ob 18 in 20. be o generalnem urbamstičn^na-»PLAVZ«: ameriški barvni fiim (Uradni list FLRJ št. 78-624/49) »Skrivnostno močvirje«. Predstavi ob eS%temtaa l958 °? prosto- rih Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vlč na Trgu mladinskih delovnih brigad št. 7/11, soba St. 14, med uradnimi urami od 8. do 18. ure vsak delovni dan na splošen vpogled 1. idejni zazidalni načrt v območju občine Ljubljana-Vlč za predel med železnico in Gradaščrico oziroma Glinščico v Ljubljani, ki ga je kot projekt št. 162 A in št. 162 B v mesecu februarju 1958 izdelal projektivni atelje v Ljubljani, 2. »pravilnik za izvajanje urbanističnega organiziranja sosesk in Idejnega načrta Vič — Tržaška cesta« z vsemi pojasnili in prilogami, ki so sestavni deli idejnega zazidalnega načrta ter 3. pripombe, ki jih Je k osvojenemu načrtu dal svet za urbanizem OLO Ljubljana na seji dne 15. maja 1958. Vse navedene elaborate je na podlagi 3 člena citirane uredbe v smislu 4. točke 26. člena statuta občine odo-sofonist Marcel Mule — 13.15 Zabavna briJ občinski ljudski odbor Ljublja-glasba, vmes obvestila — 13.30 Arije na.Vič na 12. redni seji občinskega iz slovanskih oper (Odlomki iz oper zbora ln zbora proizvajalcev dne »Prodana nevesta«, »Sneguročka«, i 24 Julija 1958 »Knez Igor«, »Ero iz onega sveta«, | ' Po preteku roka bo ObLO LJub- »EvgeniJ Onjegin« ln »Boris Godu-1 ljana.vič na prihodnji seji obravna-nov«) - 14.15 Igra trio Dorka Skober- ^ vse prlpombe in predloge, ki so neta - 14.30 Zanimivosti iz znanosti bili podanl k načrtu generalnega in - 14,45 Narodne pojo Sla urbanističnega plana in ga po potrebi ya ^J.far’ Branka Stergar, Jože Ga- spremenil oziroma dopolnil, šperšič, Cene Plevel in Bo4o Grošelj Spored za torek, 12. avgusta Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 ln 22.50. 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6,40 Reklame ln obvestila — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 8.25 Richard Yardumian: Armenska suita — 8.40 Potopisi ln spomini — Božo Škerlj: V Othellovem mestu — •' : 9.00 Pisana paleta — 10.10 Zapojmo in ° : francoski barvni zaigrajmo a) Italijanske ln francoske popevke, b) Melodije iz filma »Zgod-ftlm ba o Glennu Millerju« — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Šopek samospevov — 11.40 Heribert Svetel: Concertino za klavir ln orkester (Solistka pianistka Breda Rajhova) — 12.00 Nekaj domačih popevk — 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. ing. Rudolf Pipan: Na kaj opo-»To je lju- zarja izmera gozdov — 12.25 Ham-mond orgle v ritmu — 12.45 Igra sak trg 20. KINO »UNion kino ^“olovteTii francosko-ltallj. film . ■Partiv „e*.Arsena Lupina«. LUC Prše m riše: M. Bambič 35. Zato so vsak dan začeli dajati zmaju 36. Medtem je Luc živel pri starem lovcu, po eno osemletno deklico. Vsak dan je ki se ga je usmilil. Tam, daleč od hudega kaka mati obupano vila roke in točila grofa, je čakal pomladi in zvončkov. Lo-grenke solze. Ako zmaj ni dobil deklice, vec je spoznal, da je Lucov nos koristnej-je divjal in žrl vsevprek, tisoče ljudi in ši od njegovega lovskega psa. Lucov nos živali, dokler ni začutil na ognjenem je- ga je dvigal visoko v zrak hi nosil za ziku iskane deklice. Zreb je določil dnev- letečimi divjimi racami, da jih je lahko no po eno deklico izmed onih, ki so tisti kar z roko lovil in tlačil v veliko vrečo, dan bile stare točno osem let Tako je bil lov vedno obilen m dobro sta živela. PTUJ KINO«: domači čmo- ob spremljavi narodnega ansambla Silva Tamšeta — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 15 40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — VH. Od Ko-. ‘PARTTi1^ Ar£ena Lupina«. I krškega sedla do Jezerskega — 15.50 srščanif • franc. film »Usod- Dve skladbi za klavir F. Chopina in »UdajJSIv ' F' Lls7ta — 16W) Ura ritmov in po- '1*aiva, sovjetski barv. film i pevk — 17.10 Za ljubitelje in pozna- valce — 18.00 Kulturni pregled —18.15 Vokalna glasba v renesansi in baroku — 18.45 Domače aktualnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Sodobna slovenska zborovska glasba (Poje zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija) — 20.35 Albert Roussell: Simfonieta za godala v 3 stavkih (Orkester Radia Ljubljana, dirigent Andre Vander-noot) — 20.45 Radijska igra — Hans Rothe: Med nebom in zemljo (ponovitev). V glavnih vlogah Duša Počkajeva in Stane Sever. Režija: Tugo-mir Tory — 21.35 Ernst Dohnanyi: Valčkova suita — 22.15 Za prijatelje Jazza — 22.35 Trlo Oscar Peterson z godali. II. PROGRAM ^ i i ivi k i t 16 00 Iz opernega sveta — 17.00 b,,'"1 PEC — tdt 7„ , Ljubljanska kronika in obvestila — KLat » MESARA BU- 17.15 Otroške pesmi v izvedbi beograj- — RINGA RINGA skih ansamblov in solistov — 17.35— *Tuja dežela« B NIURSKB SOBOTE PrMnamertSki film »Klic di-^redstavj ob in jši Posnetki! Otroške _?eštevanke! fECl pp„EN TEN TINI — ECI POŠLA PATKA PRE- I 18 00 P1164111 rltmL DROBNI ____________ JK1CU Josip Završki ■uM^nniinnRii^uiiimiiuiiinniHisiiinniBiiff tzvaj« SAVE i dr. Diri oski zbor Radia Zagreb lrigent- Josin 7.avr5H OGLASI KOPALNO KAD, v dobrem stanju, kupim. Kavčič Zalka, Ljubljana, 2itnikova 3. Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov kmetij'skih zadrug pri ObLO ORMOŽ razpisuje na osnovi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah mesta upravnikov KMETIJSKIH ZADRUG: Kog, Miklavž pii Ormožu, Ivanjkovci, Velika Nedelja, Sejanci Pogoji: a) kmetijski tehnik z najmanj 3-letno prakso; b) kmetijski ali komercialni strokovnjak z nižjo strokovno izobrazbo in najmanj 3-letno prakso na vodilnih mestih v zadružnem sektorju. Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi vložite najkasneje do 1. septembra 1958 pri Občinskem ljudskem odboru Ormož. 3057 * "V, - • POZDRAVLJAJO VSE DELOVNE LJUDI, KOLEKTIVE IN ZADRU2-NIKE V OBČINI TER JIM 2ELIJO NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALTZMA Občinski ljudski odbor Videm-Krško Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski odbor ZR0J Svet Svobod In prosvetnih društev TVD Partizan Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Občinski odbor Ljudske tehnike ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO: Tovarna Celuloze in papirja, Videm-Krško Tovarna čokolade in likerjev, Brestanica — ELEKTR0, Krško — Splošna obrtna kovinarska zadruga, Videm-Krško — Trgovsko Podjetje POTROŠNJA — Trgovsko podjetje GROSIST — Trgovsko Podjetje TOBAK — Valvazorjeva tiskarna, Videm-Krško — Papirna konfekcija, Krško — Avtotrgovina, Krško — Knjigarna .in papirnica — Komunalno podjetje — Zadružno posestvo »Matija Gubec«, Leskovec pri Krškem — SGP »PIONIR«, obrat Videm-Krško — Hotel restavracija »SREMIČ«, Videm — »GRADIS«, obrat Videm — Kmetijska zadruga Videm — Kmetijska zadruga Krško — Kmetijska zadruga Raka Tehnična fakulteta v Sarajevu razpisuje NATEČAJ za naslednja delovna mesta: I. ZA PREDAVATELJE (redne in izredne profesorje ter docente) • STROJNI ODSEK: 1. mehanika — 2. tehnologija kovin — 3. osnove strojnih konstrukcij — 4. orodni stroji in strojna obdelava — 5. termodinamika — 6.*me-hanika fluida — 7. elektrotehnika — 8. organizacija proizvodnje — 9. matematika — 10. opisna geometrija. 0 ARHITEKTONSKI ODSEK: 11. mehanika in odpornost materiala — 12. statika gradbenih konstrukcij — 13. zgodovina arhitekture novega veka — 14. organizacija v gradbeništvu — 15, enciklopedija gradbeništva — 16. prostoročno risanje in akvareliranje. • GRADBENI ODSEK: 17. teoretična mehanika — 18. osnove hidrotehnike (hidravlika in hidrologija) — 19. kemična tehnologija gradbenega materiala (docent). n. ZA FAKULTETNE SODELAVCE (asistente in vodje vaj) • STROJNI ODSEK: 1. matematika — 2. opisna geometrija — 3. tehnologija kovin — 4. osnove strojnih konstrukcij. • ARHITEKTONSKI ODSEK: 1. opisna geometrija in perspektiva — 2. prostoročno risanje in akvareliranje — 3. mehanika in odpornost materiala — 4. zgodovina arhitekture, stari in srednji vek — 5. zgodovina arhitekture, novi vek — 6. zgodovina umetnosti — 7. gradbene konstrukcije — 8. statika gradbenih konstrukcij — 9. elementi projektiranja — 10. gradbene inštalacije — 11. projektiranje stanovanjskih zgradb — 12. projektiranje javnih zgradb — 13. projektiranje gospodarskih zgradb — 14. kompozicije in interijerji — 15. urbanizem in komunalna tehnika — 16. konstrukcijski sistemi —17. organizacija v gradbeništvu. • GRADBENI ODSEK: 1. matematika — 2. geodezija — 3. odpornost materiala — 4. gradbene konstrukcije — 5. geologija — 6. teorija konstrukcij (statika konstrukcij in elastostatika) — 7. mehanika tal in tundiranje — 8. armirani beton — 9. lesene konstrukcije — 10. masivne konstrukcije in mostovi — 11. zemeljska dela in predori — 12. ceste — 13. osnove hidrotehnike (hidravlika in hidrologija) — 14. rečna hidrotehnika in melioracije — 15. komunalna hidrotehnika — 16. izkoriščanje vodnih sil — 17. organizacija v gradbeništvu. III. ZA USLUŽBENCE V FAKULTETNIH ZAVODIH 1. sodelavci zavoda (strokovni sodelavci, višji strokovni sodelavci in znanstveni sodelavci) za: — hitrotehniko — geomehaniko in tundiranje — proučevanje materiala in konstrukcij — geologijo in — eksperimentalno statiko — 2. laboranti za delo pri hidrotehniških in geomehaniških poslih — 3. gradbeni risar — 4. dva administrativna uslužbenca. IV. ZA USLUŽBENCE IN 0ELAVCE V SEKRETARIATU FAKULTETE 1. administratorja — 2. dva daktilograta, I. in II. razreda — 3. dva pisarniška uslužbenca (za študentsko službo strojnega odseka in upravo zgradb Tehnične fakultete) — 4. referenta za investicijsko izgradnjo — 5. knjižničarja — 6. referenta za dokumentacijo, za dela v fototeki — 1. skladiščnika — 8. pomožnega uslužbenca — 9. dva visokokvalificirana delavca (za delo pri parnih napravah in pri strojih za obdelavo kovin). POGOJI ZA DELOVNA MESTA POD IV: pod 1: popolna srednja šola, opravljen strokovni izpit in praksa v administrativnih poslih — pod 2: nepopolna srednja šola, opravljen strokovni izpit in znanje administrativnih poslov — pod 3: popolna srednja šola z opravljenim strokovnim izpitom — pod 4. končana srednja tehniška šola, višji gradbeni tehnik z daljšo prakso — pod 5 in 6: popolna srednja šola, opravljen strokovni izpit in praksa pri ustreznih poslih — pod 7: nižja strokovna izobrazba s prakso pri ustreznih poslih — pod 8: osnovna šola 1— pod 9: visokokvalificirana delavca z opravljenim izpitom za strojnika I. razreda. Visokokvalificiran delavec za obdelavo kovin je potreben na delovnem mestu delovodje. Natečaj traja 30 dni. Ce v tem roku delovna mesta ne bodo zasedena, ostane natečaj odprt do izpopolnitve mest. Prijave za natečaj, kolkovane s 180 din, je treba poslati sekretariatu Tehnične fakultete v Sarajevu. Prijavi priložite: življenjepis, podatke o šolski in strokovni izobrazbi ter o dosedanjem delu in službovanju. Pod I, II in III/l je treba priložiti še seznam strokovnih in znanstvenih del, po možnosti pa tudi sama dela. Predavatelji morajo priložiti habilitacijska dela oziroma potrdilo o sprejetem habilitacijskem delu. 2749 IZ SEKRETARIATA TEHNIČNE FAKULTETE V SARAJEVU lu, •rOr * ■‘»n* ^iMjpuuv uiotuUKi Uudikt pravica« Ljubljena Kopitarjeva alte* 1 celelOL M>- 18I . h - —-----— .------------------- — — Notranjepolitične gospoflanKH ubnke Nazonevt >2 11 lei in Au. ir, a Kul- Tr>* m S/Ill tel »1 38’ Upr* Trubarjeve ulice telefon 22 491 ln 22-492 - Naročninskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25 telefon 22 494 Oglasni jddeleh Kopitarjeva ulica 4. »M - cviMovnlnlrf it Titov* -eatl IS telefon 22-325 - Mesefna naročnin« 250 din tulim 500 dte - Tekoč) račun <500-709—»-1S9S — Poštni oreda) 43 - Poštnina nla^nna u oMaitHSEHED maa Videli ga bodo le v južnem delu Tihega oceana Popoln sončni mrk, ki bo letos 12. oktobra, bodo videli le v enem delu Južnega Pacifika. Tam se bo zbralo precej znanstvenih ekip, ker je to edini popolni sončni mrk v mednarodnem geofizikalnem letu. Znanstveniki si obetajo precej podatkov, zato so to pot organizirali več odprav kot kdajkoli doslej. Letošnji sončni mrk bo opazovalo 12 znanstvenih skupin iz šestih držav. Američani pripravljajo kar šest posebnih poskusov. Letos bodo opazovali mrk iz raket, ki jih bodo izstrelili naglo drugo za drugo. Upajo, da bo vsaj ena izmed njih letela visoko nad zemeljsko površino v trenutku, ko bo šla lunina ploskev čez sončno površino. Takrat bodo skušali ugotoviti vire ioniziran j a na soncu. Razen Američanov bodo poslale posebne odprave v južni del Tihega oceana še Velika Brita- ,v> m ■ ■m m -m. M j***; i Mgg nija, Nova Zelandija, Švica, Japonska in Sovjetska zveza. Posebne težave so v tem, ker črta, koder bo videti popoln sončni mrk, ne teče čez noben večji tihomorski otok, čilsko obalo pa doseže šele takrat, ko je sonce že nizko nad obzorjem in ga ni več mogoče dobro opazovati. Zato bodo morali znanstveniki prenesti svoje občutljive instrumente in aparate na majhne koralne otoke. Popoln sončni mrk bo trajal komaj štiri minute. Britanski in novozelandski znanstveniki bodo na otoku Atafu, Američani se bodo namestili na Nevarnih otokih, kjer je tako težko pristati, da se bodo spuščali s helikopterji. Poprej omenjene rakete bodo izstreljevali z ladijskih krovov. Esperontski kongres Pred dnevi se je začel v za-hodnonemškem Mainzu 43. kongres esperantistov, na katerem sodeluje 2000 delegatov z vsega sveta. Za predsednika kongresa so izvolili italijanskega profesorja in bivšega rektorja univerze v Parmi. Vas brez dimnikov V vasi Bačin Dol, okraj Nova Gradiška, se ločijo tri hiše od drugih po tem, da imajo dimnike. Okoli 200 vaških hiš nima te značilne, nujne naprave. Tudi v okoliških vaseh vidite hiše brez dimnikov, vendar jih je manj. Od kod ta posebnost? Na vprašanje vam odgovori sleherni Bačindol-čan. V osemnajstem stoletju je bila vas v okviru Krajine, posebne ozemeljske enote, ki so jo organizirali za obrambo pred Turki. Prebivalci te Krajine so plačevali avstrijskim oblastem poseben davek na dimnike. Kmetje so se zaradi tega odločili za zidavo hiš brez dimnikov. Čedalje več zmrznjenega kruha Admiral Bird, znani raziskovalec ledene pokrajine ob južnem tečaju, je vedel že pred desetletji, da ostane zmrznjen kruh svež več mesecev, manj znano pa je, da neka ameriška industrijska pekarna peče že vrsto let kruh, ki ga spravlja za deset tisoče potrošnikov v ledenice, kjer zmrzne. V bližnji prihodnosti bodo tak kruh z mlekom, maslom ali jajci pekli tudi v Angliji. Novost bodo uvedli predvsem zato, ker je letos izšla uredba, ki znatno omejuje nočno delo v pekarnah. (ttoSfsifcP PODOB E /Z NARMf\ V KRVI MU 3E KAKOR DA MO 3E NA UH-L31H ZAPISAN OČETOV UGLED SE SPRAVI DORAŠČA30ČI MLADIČ BELEGA MEDVEDA KAK NAD VSO MR0Ž30 DRUŽINO RENČI, KAKOR DA 60 ZDA} ZDA3 POPADEL, IN DV TAK HCUŽČ. DA SE VELIKI BRKAČI KI 61 GA LAH*'J ZMLELI V PSAR NAVSEZADNJE ODPRAVI30 NA DRUG LEDENI OTOK. —- rjzj&ž- DHu.torf ». K'"* »Atomske lopate« naj bi spreminjale rečne tokove Sodobno letalstvo dosega čedalje večje hitrosti. Na sliki je zbranih šest reaktivnih letal »Century«, ki vsa zmorejo nadzvočno hitrost Angleška vesoljska ladja Po poročilih v listu News Chronicle je začela angleška letalska družba Armstrong graditi dvosedežno vesoljsko ladjo, ki bi se po poletu brez posebnih težav vrnila na zemljo. Ladja bo podobna letečemu krožniku, tehtala bo 500 kg, za vzlet pa bo zadostovala dvostopna raketa. Gradijo jo po načrtih inženirja Wil-liama Hiltona, ki je baje izumil poseben sistem, s katerim je mogoče preprečiti razpad vesoljske ladje zaradi velike hitrosti in visoke temperature. Pri družbi Armstrong zaposleni strokovnjaki so napravili vrsto poskusov z manjšimi letečimi krožniki v tako imenovanem zračnem predoru, kjer so zagotovili letečim objektom enake razmere, kot bodo vladale na poti po vesolju. Pri poskusih je bila v predoru temperatura 30.000 stopinj, hitrost zračnega toka pa je znašala 13.000 km na uro. Velikansko rušilno moč atomske energije je možno uporabiti tudi v čisto mirnodobne namene. To splošno resnico je potrdila tudi nedavna mednarodna konferenca za radioaktivne izotope, ki je bila v Parizu in na kateri so bili objavljeni 9 številni zanimivi podatki. Tako že govore o »velikih atomskih delih« v bodočnosti, o »■atomskih lopatah«, ki bodo lahko preobračale celine. Takoj je treba reči, da so te možnosti še v povojih, toda zelo verjetno je, da bodo nekega dne postale stvarnost. Na nekaterih točkah zemeljske oble je relief dokaj neizrazit, tako da bi zadostovale čisto majh-jne spremembe, pa bi lahko pre-I usmerili tok rek. Sestri umrli od strahu V angleški pokrajini Northum-berland se je v »hiši sto skrivnosti« pripetila čudna reč. V stanovanju so našli mrtvi dve sestri. Po mnenju policije sta obe umrli Ime vasi po naiti Naftni vrelec v medjimurski vasi Peklenlca, doslej največjem in najbolje raziskanem naftnem področju v Jugoslaviji, ni posebno močan, kar lahko ugoto- j vimo te po tem, da je tam za- j poslenih pri nafti le pet delav-1 cev. Po tem vrelcu pa je vas dobila ime. Nafta je namreč tam tako težka in črna, da ji Medjimurci pravijo »pekfil«, ker so menili njihovi predniki, da prihaja nekaj tako črnega in neprijetnega le iz pekla. Iz tega »pekla« se je razvilo tudi ime Peklenica, ki je prvič zapisano leta 1788. Caplja na trnku Ribiči pripovedujejo o svojih doživljajih skromneje kot lovci s puškami, čeprav se tudi ob trnku primerijo nenavadne reči. Nekaj takega se je pred kratkim zgodilo ribičem iz Novega Sada, ki so lovili ob donavskih obalah blizu Sremskih Karlovcev. Lovili so ves dan in še ponoči: eden izmed njih je vedno pazil na trnke. Sredi noči je ribiče zbudil nenavaden krik. Peter Horvat je stekel z žepno baterijo v rokah k trnkom in opazil, da je vrvica zelo napeta. Vzel je v roko palico, sunki so bili nenavadni; sklepal je, da se je ujela na trnek kaka druga Hval. Ko ga je izvlekel, je opazil živo čapljo. Ugotovili so, da se je na trnek najprej ujela ribica, ki jo je čaplja pogoltnila hkrati s trnkom. Čaplja je imela na nogi kovinast obroček z nekaj številkami in z napisom »Budapest«. od strahu, ker je zdivjal njun pes čuvaj. Sestri Margaret in Florence Mitchell sta že več desetletij živeli sami zase. Florence je nekoč rada pripovedovala o svojem prijateljstvu s pisateljem Shawom. Beli pes Moss je bil njun hišni ujetnik. Nikoli ga nista puščali na cesto, kar naprej je bil zaprt v »hiši sto skrivnosti«. Po mnenju policije je pes zaradi ujetni-škega življenja zdivjal. Ko je v Dvojna lokomotiva Kombinirano Dieslovo In električno lokomotivo za potniški In tovorni promet je izdelala neka zahodnonemška železniška tovarna. Večji posnetek kaie novo lokomotivo, na manjšem pa vidite spodnji del kombiniranega stroja. Puščica označuje električni kontakt, ki se po potrebi prekine. Stroj ima 1750 KM l navalu besa tekal po številnih sobah, sta se osamljeni sestri tako prestrašili, da sta jima odpovedali srci. Na truplih niso našli sledov kake druge poškodbe. Sosedje so opazili, da se vrata »skrivnostne hiše« niso odprla že pet dni in da nihče ne jemlje mleka, ki ga je mlekar puščal j pred vrati. Stražniki so vdrli skozi okno in so najprej z revolver-skimi streli ubili podivjanega psa. Ljudje so se že nekaj let spraševali, od česa pravzaprav sestri živita, ker nista hodili nikamor. Florence je včasih pripovedovala, da ji je Bernard Shaw pisal trideset pisem in da ji je pošiljal tudi cvetje. Margaret je bila nekoč učiteljica. Včasih je hodila nakupovat, zadnjih 25 let pa sploh ni več spregovorila s sosedi. Sestri sta imeli v hiši vedno po enega psa. Vsi so bili beli, vsem je bilo Ime Moss, prav kot temu, ki jima je prinesel smrt. Skrajnosti v priimkih Podpisi mnogih Jugoslovanov, zlasti Srbov in Makedoncev, lahko zavzamejo precej prostora, ker so priimki precej dolgi, zlasti še, če je imel kateri izmed prednikov pred svojim imenom še kako turško besedo, na primer kara (črn). Tako se nekdo piše Karamatija-ševič. Druga skrajnost pa so zelo j kratka imena. Po vsej verjetnosti jima rekord 60-letni kmet iz hr-vatske vasi Žemenje, ki se piše ' Jože Rk. * * " ^ -i* . m* ■ V Srednji Aziji, v Rusiji in v Sibiriji je nekaj rek, ki se v glavnem stekajo v osrednje področje, na katerem so Kaspijsko morje, Aralsko morje in Bajkalsko jezero. Na vzhodni obali Kaspijskega morja je pitne vode tako malo, da jo je treba dovažati tja z ladjami. Nedaleč od tod pa je velikanski rečni sistem Ob-Jenisej, v katerem je več vode kot v Nilu. Spričo teh dejstev so sovjetski znanstveniki zasnovali tako imenovani »načrt Davidov«, ki predvideva izgradnjo velikega jezu na Obu in velikanski presek, imenovan »Turgajska vrata«. Skozi ta presek, dolg okrog 900 kilometrov, bi voda reke Ob, ki je doslej nekoristno tekla, v Severno ledeno morje, začela »hraniti« Aralsko morje, to pa bi se skozi Izsušeno dolino prelivalo vse tja do Kaspijskega morja; tako bi reka Ob tekla 4000 km daleč. Mimo ogromnih hidroelektrič-nlh zmogljivosti (5 milijonov kilovatov samo pri prvem padcu pri »Turgajskih vratih«) bo nova reka namakala ozemlje štirikrat večje od Francije, omogočila bo obdelovanje 25 milijonov hektarov ledine, da ne omenimo dejstva, da bo na tem ozemlju zraslo tudi 20 milijonov hektarov gozdov, kar bo posledica spremenjenega ozemlja. Ze zdaj govore o gojenju bombaža na tem področju in celo o ureditvi kavčukovih plantaž. To bo eno *zmel^i^era' orjaških podjetij, ki ga toIr,' vajo uresničiti z uporabo -; ske energije. „„-»«10 lr Padel je 21 m globoko Norman Mydle iz Brisbana je čistil okna v šestem nadstropju in omahnil. Po naključju je prišel spodaj mimo zidar, ki je nekaj . popravljal. Mydle je padel nanj j in ostal živ, le kosti sta si oba | polomila. granate. Zakaj ne bi, se jejo strokovnjaki, atomski . ^ porabili za utiranje P°u prek celine!? .. Te velikanske načrte m uresničili brez težav tedaj. ko se uresničili Drez težav . gin- bo znanstvenikom napodi3®* bo znanstveniKom a os#' steinove formule posrečil ^ tako imenovano p°p°ln° ,onsS' tegracljo materije v »v. ^ bombi«. Zdaj izkoriščajo> pr $ ljemju urana komaj 11 v0(ji' energije, medtem ko se P tiDK> kovi bombi sprosti samo energije. , -na11' Spričo vsega tega mn°gi jjft stveniki in strokovnjaki da ni prezgodaj govoriti neuporabi atomske energij lika dela te vrste na vseh c Možakar, ki ga bo posnela ska kamera, je naš roja“■ slav Ledinek je začel W p kariero v Mariboru Pred cj-rtji"' timi leti v šoli Milana r ška. Zdaj je prvak e>‘ linskega gledališča Schi ter, razen tega pa iska igralec in reden g«st . n,st«' televizije. Pred kratkim je> ((jt pil v novi verziji . oK iz Ria«, zdaj pa se mudi " t, sku v domovini. M mogr^ $ nastopil v nekem kopr skem filmu Posrebreni okraski Z nekaj pripomočki lahko to opravite sami • vet ut' l Kemični proces traja r3zt^ j odvisen pa je od 80Sj° tov, ^ pine, od velikosti Pr^temPeI?e Morda ste si kdaj zaželeli, da I tanko plast srebra bo ena kar do- ^osa srebra in *u vozite, ns bi imeli posrebren kak okrasek, volj, v nasprotnem primeru pa ture v okolici. Ce op značko ali pribor. To lahko ure- jih potrebujete več. i baterija obrabi še preu dite sami. Pripravite posodo iz n . predmetih dovolj deD izolirnega materiala, najbolje . Pray sukrbno morate Povezati plast( vključite novo stekleno. Ce nimate take pri roki, oba P°la baterije. Kovinsko pali- | Na podoben način la“/Jj8te lahko uporabite navadno porce- co> na katero je pritrjen kos sre- | mete tudi pozlatite, P°™^ ^ 1 lanasto skledo. Vanjo nalijte či- bra. ie treba povezati s pozitivnim j kromirate, le s to ra"1 ’0stre* ste deževnice, ki naj je bo toliko, polom žepne baterije, t j. s kraj- I treba v vodi raztopiti ® 6r<^ da se bodo predmeti povsem potopili v njej. Nato v tej vodi raz- boste topite kakršno koli srebrno sol. negativni Najprimerneje je uporabiti sre- elektrodo, brni nitrat (Ag NO 3), ki ga dobite v lekami pod imenom »la-pis«. Cim gostejša Je raztopina, tem hitrejši bo prenos posrebri-tve. Predmete, ki jih hočete po-srebriti, pripnite s tanko žico na kovinsko palico nad skledo, ven- I dar tako, da ne bodo nikjer gle- > dali iz vode. Na drugo kovinsko palico pritrdite kos srebra. Ta je lahko kakršenkoli, na primer star srebrnik, pa čeprav ni iz čistega srebra. Predmetov, ki jih hočete posrebriti, se bo prijelo le čisto srebro, vse druge primesi pa bodo ostale na dnu posode. Zdaj potrebujete še žepno baterijo. Za majhne predmete in za šo elektrodo. Predmete, ki jih posrebrili, priključite na pol, torej na daljšo ne kovine, namesto ko,nl20 pa pritrditi na palico o vino, s katero name5®-t vleči okrasek ali predn* kos srebra- bolere n8 preinstl ki J hočemo posrebriti iepns baterije