Ixhaji trikrat na teden ▼saki torek, Četrtek in soboto. | Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicaee S^.oo. Za Ev- = roDo $3.«;o. Za Chica- I sro $ STEV. (No.) in2. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER, 28, 1Q22. LETO (Vol.) VIII. SOVIET VLADO ZA NEW YORK IN Z. D. 26. de Yorku /. kovskesr; embra sn se zbrali v New ar-topniki in plačanci Mos židovstva iz Xe\v Yorka in deloma tudi od drugod na eno-dnevn k« nveuciio. pri kateri so se posvetovali, ali bi ne kazalo zaveti v AnuTiki s pripravami v.a sovjetsko vlado "proletarijata" (pravilno ži-dovstvai. 1 ■»t 1:1 ie konvencija tako-zvane Worker's Partv. delavske stranke, kajti židje vedo, da bo sa mo dela\ stvo. katero bodo motri i toliko preslepiti, da bodo po njegovih ramrth /le.-.li kvišku do nadvlade, kak' r v Rusiji. — Baie st» bili tam tudi slovenski Mihvauški Trotzki-ievi podrepniki zastopani, kakor tudi nasi Lawndalski. katerim se je ta pot baie plačala z milijonskega fonda. katereca ie dal slovenski rdeči nezavedni delavec za sloven>ko svobodo. Ludwior Lore, urednik New York Yolks Zeitunu". nemški Žid, ie vodil zbor« »vanie. Zborevalci so vsi priznali, da se ie zborovanje sklicalo na paravnost-ni ukaz Trotzkvia v/. Moskve, ki jim ie dal tudi vsa navodila, kako naj začno s tem delovanjem. Ker ie o tem zborovanju izvedeli) tudi časnikarstvo iti je bilo preveč zastopano po svojih poročevalcih, se je sklenilo - navidezni>. da bo sovietni misli več škodovalo tukaj v Ameriki, kakor koristilo, ako bodo h* nadalje sprejemali navodila iz Moskve. Za to naj se jih več ne sprejema. Premeteni žid je mislil, naj se sprejema toliko raje rusko zlatnino in drujre dragocenosti. Tudi so se posvetovali, ali bi ne kazalo nanovo vzbuditi komunistiš-ko stranko, katero je vlada zatrla zzs časa vojske. Tudi tukaj si niso upali zborovalci dosti sklepati. Zid Lore it- slednjič ostro prijemal skrivno sovjetsko vlado radi nienih uradnih okrožnic in cirkular-iev. kjer \ se preveč naravnost povedo. kaj hočejo, posebno, ker povedo. naravnost, da hočejo v Ameriki enako postopati, kakor na Ruskem. s klanjem nedolžnih žrtev in s popolnim uničenjem naroda in dežele. Zato še ie na ni etrov predlogr sklenilo slednjič, da se bo v prihodnje: "več delalo in manj pisalo." kateri predloe ie zlasti Chicaški delegat \els Kjar podpisal. Ta se je zlasti pritoževal, da "mi smo bili ie preveč po časopisju: To nas ie uničilo. To ie sproti uničevalo naše delovanje. Vsak naš korak so "buržo-aski'' časniki na doltro in široka priobčili in predno smo o r^šiH. Sveti Oče papež Pij XI. je izdal za božič prvo svoje pastirsko pismo, encikliko. ki ie vzbudila po vsom svetu vsesplošno zanimanje. V tem pismu sveti oče kaže vsemu svetn. kako vse, kar ie dobrega na svetu propada, tako .da vsa znamenja kažejo, da smo v dobi vsesplošnega propadanja in nazadova- Ka- Naiprei našteva vsa posamezna :.ia. ki stiskajo svet in ga gledajo j nesrečnega. Potem našteva vzroke ! teh zlii. < »lavni vzrok je pač pomani-| kanje pravega pojmovanja naukov I krščanstva, nauka ljubezni. Nato pa j kot moder zdravnik človeškega rodu in najvišji učiteli na svetu z veliko bistroumnostjo podaja zdravila bolnemu človeškemu rodu. po katerem edino more ozdraveti. Ker bomo o tem važnem pismu še večkrat spregovorili, omenjamo za [danes samo. tla h koncu naznanja, da bo leto ni-'v zopet sveto leto in da za to leto sklicuje vesolni cerkveni zbor vseh škofov in nadškofov (sveta. i K sklepu pa opominja vse verni-|ke. tiai se obrnejo v goreči molitvi I h Kralju miru za mir in sicer za pra-,vi mir. ne za mir. kakoršnega so nam I na papirju dali državniki, temveč pravi mir v srcih, mir med narodi, ko se bodo narodi zopet poznali med seboj kot bratje, ko bo zavladala na svetu prava krščanska enakopravnostmi ljubezen. -o- NEMČI1A PRIHA1A Z NOVO ZVITAČO. Nemčija ie presenetila svet s posebnim pozivom na vse velevlasti, v katerem prihaja s posebnimi nasveti. kako naj bi se zagotovil svetovni mir vsaj za prihodnjih ^o let. Besedilo tega "nasveta" še ni znano širši javnosti. Vendar toliko se ve. jda predlaga, naj bi se združile Nem jčiia, Anglija. Francija in Italija s 'posebno pogodbo, da bodo ohranile I med sehoi in v Evropi mir s tem, jda bodo vzdržale meje vseh držav. Ikakorsnc so danes. Ta nasvet ie 1 Nemčija po svojem predsedniku Cu-lno predložila tudi naši vladi v jWashingtonu v potrdilo oziroma, predlaga, da naj bi bile Združene j države nekak posredovalec med te-jmi velesilami, ki bi prinesle ta pred-jlog vladam in jih pozvale, da ga spreimo. Y kolikor so poročevalci raznih .časnikov mogli izvedeti, ie Francija odločno proti temu nasvetu in ga j ne spreime in se o niem tudi ne ma-;ra posvetovati. ' Francija ga smatra samo za premeten način, kako se hoče Nemčija ogniti, da ne bo treba plačati vojne odškodnine. Ko bi se države zvezale. da ne bodo za trideset let spremenile nobenih mej. bi se pa Nemčija" uprla, da ne plača več odškodnine in Francija bi ne imela nobenega orožja več, s katerim bi mogla Nemčijo prisiliti, da plača. KRATKE NOVICE. 'BIVŠI ŽUPAN DR. — Glasom najnovejših poročil i/.! Lausanne so Tjjrki dovolili grškemu patriiarhu. da sme ostati v Carigradu pod pogojem, da se ne bo nik-1 dar vtikal v politiko, ki se bo tikala direktno Turške narodne ali ver-' ske politike. — Zavezniška reparacijska komi siia soglaša, da se podaljša Nemčiji MCKOIN PRISTAŠ KLANOV ARETIRAN IZ JUGOSLAWJE. Has t rop, La. 27. dec. — Governei države Louisiane Parker je včeraj izdal posebno sodnijsko zaporno povelje. da se bivšega Mer Rouge dr. McKoin-a sodnijsko termin za predpisano odškodnino, ki zasleduje in istega pritira nazai v bi morala biti plačana dne 1=;. ianu- državo Louisiano. kier b< > dajal o-arja kl*^. sebno pred poroto odgovor radi 11- Ameriški korespondeut. ki ie obiskal irskega republikanskega vo-iditelja Emon de Valero v niegovem j skrivališču izjavlja, da Valera ima |še vedno trdno upanje, da ir>ko 'ljudstvo bo v kratkem spremenilo ;svoje nazore, po katerih je bilo za- ;peljano k pristašem Irske proste dr-jžave. Tudi upa. da bo 1 r - k 1 narod pri prihodnjih volitvah glasoval < '1 ločno za republik. — Nemčija ie baje formalno vpra-išala vlado Zdr. Drž., da nai formi »"a i v Evropi slično četvorico. kakor i< ie v Pacifiku in da nai se na enaki .podlagi zaiamči Evropejski mir. Ta j pogodba nai bi se završila mej An-igliio. Francijo. Italijo in Nemčijo. J ter nai bi >e imenovala "pact štirih velesil." — Prezident Harding s«.- pripravlja. da uradno odgovori senatorju Borahu. ki agitira za svetovno eko- 111 o rov. ki so se dogodili v Mer Ron-ge avgusta 1022. Par ur zatem je bila policija mesta Baltimore \ Marvland obvešče-| na o izdanem povelju, in dr. Mc-I Koin ie bil priiet in oddan posebnemu detektivu, ki ga ie takoj od-\<-deI na vlak za v Louisiano, kjer I ')o postavlien pred poroto vred S bivšim šerifom Burnett, ki ie tudi sokrivec omenjenega umora. * Občinstvo v Mer Rouge je nekoliko razburjeno." to je oni del, ki ; simpatizira z Klani. Ker je sedanji vojaški poveljnik, ki ima v oskrbi iavni red v Bastrop in Mer Rouge v skrbeh, da znajo nastati spopadi mej vojaštvom in Klani je vsledte-ga naprosil governerja Parkerja za nadaline dve stotnije vojakov, ki i bodo dospeli na lice mesta vsak čas. ; (ioverner Parker vstraja na popol-' noma nepristranskem stališču, da se V Prepad je padel v nedeljo v Kamniških planinah jurist Josip Turk. ()bležal ie mrtev. Primanjkljaj mesta Maribora znaša za leto ^ milijone, 078 ti- ; soč. dinarjev. Dohodki so pro računani na } miliione. 6^1 tisoč, župana mesta, t v-, u*r- „ -t- ^mj^m 1 -v i f Di«. ^o p., zdatki pa na 7 mi 11 >»rtov.. 610 tisoč. š62 Din. =;o p. Novi Wranglovci dohaiajo. Spodili so jih Turki z Galipola ob Dar-j danelah. Sedaj jih bomo pri nas re-, dili. naši liudje bodo pa stradali. Tatvine po kmetih se vedno bol? množe. To je znamenje, da naša : varnostna služba ne deluje dobre-kljub znatno pomnoženemu osobju. j Yzrok tiči mend? \ tem. da so o-j rožniki tako slaT;o plačani. da ne morejo vzdržavMi rednih patrulj. Bogoskrunstvo. \ Som bar j 11 so iugofašisti napa':': neko hišo. na kateri ie bil grb s križem. Na križ so iugofašisti stre'iali in ga uničili. Oblasti br in z iugofašisti primerno obračunale, če tega ne bo zabranil Pribičevič, koga'- pristaši so iugofašisti. Domačina v kot, tujca k mizi. *'S1. ( m 1 - • » senatorja La Follette in McCormick 1 arker ,K>CeTn s^st^vati prave a-in odločno zahtevala od vlade, da ta- ' koi odpokliče vse Ameriške \o tisoč dolarjev v eotoviru. " 1 a C h, ca go v Rochester. | merava ODOziciia zahtevati strogo V Ottawi. 111. ie-bil ubit te dni hJ1"' l/ 1 S" ^ '"Ti z£skV preiskavo proti brodarskemu sindi- id ovale m nase n,egov sled. Pred kat ker ie ,c_l:i baie uničn nad DO_ par dnevi ie baie zopet izginil m |lovico rečnega brodovia .ki ga ie sin- dikat dobil od države zastonj. -o- GRSKA IN CARIGRATSKI PATRIARH. Kakor znano ima grška cerkev svojega poglavarja, svojega patriarha še vedno v Carigradu. Sedaj turška vlada zahteva od grške, da nai odpokliče patriarha in nai ga ima doma v Grči i i. Zavezne vlade so odločile, da nai ostane patriarh v Carigradu in Grčija se sedaj sklicuje na to. Turčija pa pravi, da ii nič mar. kai so preje Zavezniki sklenili. Sedaj so oni zmagovalci in Grčija premagana, sedaj Turčija lahko sama narekuje Grčiji kar hoče. 152T a^ ŠIRITE LIST "EDINOST"! premogar lohn Rrackett v premo-gorovu. ki je last od Spring Yallev Mining Co. Utrgala se je nad njim j težka plast kamna, ki ga ie na me-; stu ubila. — -V Iowa Citv ie požar uničil učni zavod, ki ie bil last Alpha Tau i Omega bratovščine. Škoda se cen» i okoli .?o tisoč dolariev. — Mesto San Francisco je poslalo te dni v Washington peticijo, katero ie podpisalo skoro tri četrtine meščanov, da nai se dovoli mestu prodajati lahka piva in vina. — V Rapid Citv, S. B. ie eksplodiral tamošniemu posestniku W. G. Bieckelhaupt rezervar za olje. Poleg tega. da je sam ves opečen, mu ie eksplozija razdejala skoro tudi polovico njegove hiše. ' — Blizu mesteca North Fnglish v Iowa se ie ponesrečil Hartel Si-fournev. uslužbenec tamošnje Ice Co. Padel je pod strojno žago. ko je žagal led na potoku. Žaga mu je prežagala lobanjo in ponesrečenec ie par ur zatem umrl. — V St. Paul. Minn, so te dni ponoči vlomili banditje v tamošnjo Državno okraino banko. Telefonisti-nia iQ-letna Miss Haefner je bila obveščena o vlomu in ie hitro pričela klicati na vse bližnje stanovalce. ki so prihiteli na lice mesta in pregnali bandite. — V Waupon, Wis. ie zgorela do tal tovarna za vozove in kočije. Škoda se ceni nad 100 tisoč dolariev. odšel nekam proti jugu, da sc skri ie in odtegne oblastem, ki ga zasle- j * • , , , - , - teri tak-le kriminalec pripada. Pa Tako delam lahko samo tisti kri- ! ovoHmn včasih da se ho Dravica minalci, k> ph scitno v ozadiu moz- izkazala pri takih ,e ymdeh m pod ie niegovega prepricania. oziroma takii politični veljaki tiste stranke, h ka- |ar, :imi okoliščinami se ne more nik- - r SAMI SEBI KORISTITE Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek 'Edinosti/' ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo .na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošiljale skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene, ki jih je mog-oče dobiti na borzah. VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam: 500 — kron .......... $ 1.So 1,000 — kron ..........§ 3.35 5,000 — kron .......... $16.25 10.000 — kron .......... $31.50 Italijanskim liram: 50 — Lir ........... $ 3.20 1 cm) — Lir ............ $ 5.85 500 — Lir ............ $28.00 1000 — Lir ............ $56.00 Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust. Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu v tem listu. . 4 jkj i. ■ J&iki Lio I ZA 5LOVEN5MNAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO • * Issued three t week every Toes-day, Thursday and Saturday. Subscription for I nited States fesce] Chicago) per yea $3.00, for Europe $3 50. For City of Ch cago $3-50. • • ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO ILL UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q Wjesloya tlači) \Slogajači ® do napr ika «jc cdinosc EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comnany. 1S49 W. »and Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION._ Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Meja zasebne lasti in kapitalisti. Kakor vsaka stvar na svetu ima že od narave svoje meje, pravtako iih ima tudi zasebna last. Vsaka stvar mora imeti svoje meje, kjer je zapisano do tukaj in ne naprej. Te meje podpira v najvišji meri pravičnost in njeno pravo, ki določa stvarem njihove meje. Tako ima od narave in pravičnosti začrtane svoje meje tudi zasebna last. Na podlagi pravičnosti samo opravičeni obdržavati za sebe samo to, kar nam po naravi in pravičnosti pripada. Ce si osvajamo kaj drugega, kar nam ne pripada, t .» bodisi to kar si osvajamo, ta ali ona tvarina, prekoračimo mejo pravičnosti in temu logično grešimo črez božjo in naravno postavo. Zalibog, da teh mej zasebne lasti ne pozna dandanes že nihče več "Xigri" katerih » - -—g g IZ SLOVENSKIH NASELBIN, tt izikega ar duševnih revtžev. ki so radi neizkušeni nasedli na vaše limani- Barberton, Ohio. —Martinčku Barbertona: — Nas Martinček, vidi da ie vse mirno zleze iz luknjice in začne skakati naokoli kot mlado tele. Pustili smo ga pri miru in nihče mu ni nič rekel v up&nju, da se vendar enkrat umiri. Ker nima menda še popolnoma razvitega pogleda ali bolje možganov ne vzame nobene smeri. Tako se primeri da se zaleti zda i v t etra zda i v onega Kot vsako nadebudno mlado tele ce. rniti pozornost na-se. ]c, jili vlečete za 110s. V splošnem Da pa njegovi dopisi smrde po od-j ne boste naredili katoliški veri mno-padkih se .ni treba čuditi. \ zeti <>,. škode. če odtrgate od nje suho moramo v ozir dejstvo da Martin- j perie. od katerega nima Cerkev no-ček biva le nekai korakov od mest- U-ne koristi s tem njej še samo ko-ne "dumpe" in pa od kanafci kate- j ristite. ker očistite njeno delo, da rega voda ie zelena in polna nesna- lažje poganja iz sebe sveže vejevje, ge. Prav pogosto plavajo tam tudi j Da pa ima Mulek prvi patent na mrtvi psi in mačke. In povrhu vse časnikarske race tiai navedem samo ira tega stanujejo vse naokoli njega1 to le. da ie zadnjič zapisal v Prone drže posebno svet«*, da ie v Pennsvlvania neki Bradlev. 111. — Naša naselbina se ie spet pokazala tako. kakoršna ie: dobra, edina, verna. Ni nas veliko, pa smo složni, ne samo v mišljenju, verskem in narodnostnem, ampak tudi v dejanju in javnem nastopu. Dr. Zamien. ki se ie te dni mudil pri nas. ie izjavil, da je naša naselbina najboljša, kar jih ie še srečal na svojih potovanjih po Ameriki. Mi smo ponosni na to priznanje in le Bog daj, da vedno ostane pri tem! Ne živimo v razkošnem izobilju, pa nam tudi nič hudega ni. S poštenim delom si služimo svoj vsakdanji kruh. ki nam ga s lad i globoka za-dovolinost družinskega življenja na trdni verski podlagi. Vsi trdno držimo k svoii far i in svoji veri: v tem ie skrivnost vse sreče našega družinskega življenja! To si lahko opazil v petek večer pred Božičem: kot en mož ie prihitela vsa naša naselbina k sv. spovedi, ko ie došel med nas slovenski duhovnik Rev. Srečka Zamien. Drugo jutro smo tudi skupno pristopili k angeliski mizi. pa tudi še na sveti dan. \ soboto zvečer smo pa pohiteli korporativno k zanimivemu predavanju o čudnih razmerah v starem kraju med in po vojni. Nad dve uri nam ie slikal predavatelj kar ie sam preživel in izkusil od početka vojne pa do danes. na svetu. Najmanj jih seveda poznajo bogatini, ki skušajo na račun tr- 'na snago. Najbolj značilno za naše- sodnik supil s pestjo v obraz obto- ...... Martinčka pa je obrazu. Gotovo je bilo, da bosta nesmrtna v širnem kraju, da jih Hodsko ne bo pozabilo, kakor ne pozabi Lomikarja, Kozine, ruskega carja in njegove vojske, Francozov in Roblove Mance, ki je re šila cel regiment — in še drugih junakov (velikih in malih), v dobrem in slabem. Čez nekaj časa bodo goflbvo pripovedovali; morda že pripovedujejo na preji stari mladim, stariši otrokom verno povest, čisto resnično. o dveh trmoglavih bratih Porazilih iz Klenči . . . Toda tisto leto je težila še druga skrb Hodsko, zlasti njegove zgornje vasi. Poletje je bilo, kakoršno mora biti; suho: jesen pa ni prinesla navadnega deževja. "Spomladi zamaži — v jeseni zapraši,'- so se tolažili kmetje z znanim kmetskim rekom, ko so sejali uzimino kakor v pepel i:i m no-brez- posestvu, ki je je bil dobil čisto; dolg, ki ga ne bo izbrisal! J-F—«• —J- -c vec pooijan podlasic in skovirjev, ampak gleda- še bolj kot lastni so se odtegovali Porazilovim tuji ljudje. h Z ,,.cem' Polnim skrb., na mišje luknje v jarkih in mejah: dolgi vec neljuba gosta na preji in drugih -takih sestankih. Celo znanci T,a.V. ™VI ^ Paletah njive, kakor da je ril krt. "Naj Ie zima pride, bo in sedli v stran, ker sta takoj začenjala o svojih pre-: ko"ec. so se toiazib gospodarji, "v luknjah se jim nabere voda, pri tisml bo mraz, voda zmrzne in po miših bo." "Ne bom prišla, drago moje dekle, nikoli več ne pridem k vam ; morda niti v Klenči ne več; slaba sem kot muha; iz cerkve bom lezla naravnost domov. Če bom umrla, ti bom volila svoje praznično krilo. Hčere nimam in fantje tega ne rabijo, ti pa imaš dosti deklet/' To je zadnji poizkus za spravo med razdraženima, sovražnima bratoma. Ni se posrečil in sorodstvo se jima je odpovedalo. "Komur ni svetovati, temu ni nomaeati — nikar nam ne govorite o njih," so odpravljali drugi Pora- . F K s i j r ne v prst. /lto ni vzkalilo, ni pognalo, zato na e prišla v cel h ro h žili donašalce poročil, kako oba brata ležeta v dolgove, kako si Martin. .. .. - , 1.7 . 1 J . . 7 J . - » . i 7ina poljskih misi kakor egiptovska siba in vsak boi ž mirni ie bil izposojuje v mestu-pri Silbersteinu na me^ce, kako ima Adam ze vknji-l __ K j , „ . J }L . žen dolg na tako lahko. Postala sta so se jih ogibali pirih in pravdah. I H H I "O drugem ne znata govoriti; človeka zapleteta v pogovor, prikimaš) 1 °(la millli Vernih duš dan in v Klenči so že obhajali Martinov samo ? glavo in že imaš poziv k sodniji; za pričo te kličejo in ti nisi pri j semenj in "žegnanjc" in deževati le ni hotelo. vsem tem ničesar mislil." so se pogovarjali in svarili sosedje in jima šli ' o bi bilo napak, ako bi padel sneg na suhi mraz. Potem bi bile mi- na sto korakov s pota. Adam in Martin si nista mogla pomagati. Na-;SI ,la gorkem kakor pod odejo in potem bi se šele množile, ravno, da so jima prekipevala usta tega. česar je bila duša polna. Po- ' A gorje, tudi,sneg ni padel. Od Papirnice je bril sever, oster ko nož. prej sta se smejala, šalila, brala knjige; v župnišče sta hodila ponje li pa vedno suh. Ni bilo človeka, ki bi se spominjal takega suhega mraza, kaplanu; vse to je minilo . . . Vsa okna, skozi katera pada luč v duše j kakor tisto leto. Gospodarji so klei in hodili po revirjih, kjer je zastaial naših ljudi. — stik z ljudmi, pogovor, petje, zabava, knjiga, molitev, cer- les. žage so stale, trgovci pa zabavljali čez gozdni nrad. Toda kdo bi kev, — vsa ta okna so bila žalobno zastrta, s pravdami zamašena. Te- j spravljal drva, če ni bilo snega! Z živino si nihče ni upal na strme hri-ma je bila v dušah bratov. Kakor so se ljudje odvrnili od njih. tako sta ; he, kjer ni bilo cest, le po snegu in s sanmi bi šlo. Tudi drvarji so se vese-tudi onadva odpadla od tihih, miroljubnih ljudi: kakor okužena ali goba- hli zinit* in računali na gotov zaslužek .Vozili so kratka in dolga drva do va sta se jih izogibala in iskala le sorodne družbe. ^ceste iii graščinske vprege so jih potem odvažale, kamor ie bilo treba. Kot "pravdarja" ju je označilo javno mnenje in bilo je. kakor, da Titrpno pri peči in čakajo na sneg nikomur nista pogledala v oči, hujšala sta, da ju je bila sama kost in : kakor na božje usmiljenje, koža: obraza sta jima bila postala lokava, prekanjena. \ Qglavi, katero i "Moj 11 o o- kaj bo iz tega*'" sta vedno povešala k tlom, so se podile le misli in skrbi, kje dobiti de t ,, ... . . »» - , ---- , .. , . . , .. . .. . . , ' , , In v tem nova nadloga. Mlini stoje. Pri Blahovih. Simanovih, da nar za * ekurz, s cim plačati sodniiske stroske m račune advokatu. kaKo - , - ,- .. . , , . . - t , • r . X)1 . , , - .... . 71111 v >p«Hlnjem mlinu ne meljejo. Ni vode. V potoku je tece, da bi jo z napravui priziv. kdaj se peljati v Plzenj k okrožnemu sodiscu. katere- ■ ■ ga slovečega zagovornika pridobiti zase . . . Postala sta polagoma vaška advokata, bolj vešča postav in sodni j - stva kot njiv in gospodarstva. Otepala sta okrog sebe z besedami in iz razi, ki jih poprej nikdar niso čuli v okraju. Mirni in tihi ljudje so sc sicer odvračali od njiju, a zato so ju iskali in od daleč prihajali k njima ' i- , - , . , . t ,T1 , - , ... . . , . .. , 1 J J mlin m cele tedne traia. preden um zmeljejo. na posete tisti, ki so hoteli v eni ali drugi zadevi klicati na pomoč roko i " ' pravice. i Tu sta takoj oživela oba: Adam in Martin sta se zavedala v svojem življu, oči 'so se jima zalesketale, usta se radostno nasmehnila; z nenavadnim zanimanjem sta poslušala, za kaj gre, to in ono sta izpraševala :n takoj sta že sama od sebe, neprošena, svetovala, kako' je treba prijeti reč, kaj je treba poudariti, kaj zamolčati, koga je gnati do prisege. Sama sta se drage volje ponujala, da spremita soseda v mesto, priporočala sta odvetnike: "Ta je tič, ta te bo izrezal." sta govorila o enem, in zopet: "Ta je bedak, ta vse izgubi," o drugem, po tem, če je bil njima pravdo dobil ali izgubil. Kakor pajek svoj plen. tako sta ovijala s svojimi nasveti in besedami kakor s pajčevino vse, ki so se zatekli k njima in prosili sveta. Z zanimanjem sta zasledovala tudi tuje pravde; pri srečavanju sta izpraševala "kako stoji" ali "kakšen je bil konec" in takoj sta zopet ščuvala dalje: "Poslušaj, tega nikar ne trpi! Če bi se to zgodilo meni, za pet dni ga posadim na hladno in vsi svetniki v nebesih mu ne bodo pomagali." ■• ' * 'Seveda, trrnoglavca trmasta," je tožil nad obema bratoma sodnik v Domažlicah, ko so mu letele na pisalnik tožbe, pritožbe in ovadbe. Klenči je posta! glasovit radi svojih sporov. Kriva sta bila temu Martin in Adam. "Za ta dva bi morali ustanoviti v Klenči okrajno sodišče," so se smejali že j*o vsem hodskem kraju. Na semnjih in preji, pri porokah in nogo Inhko ustavil; mraz poje votlo, ledeni jo. Žita ni moči mleti, pol-merniki, merniki žita v progastih grobih *rečah se kopičijo pri mlinarjih. otroci in odrasli letajo izpraševati : "Ali ste nam že zmleli? Krnita 'nam je zmanjkalo, naša mama bi rada jutri pekla." Toda kolesa se ne vrte. mlini ne ropotajo. Gospodarji vozijo žito v Dolgi. da. celo v Rdeči POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor * si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. * GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to. kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je. ta : V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC s Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to f POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočani za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke. cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene-goste. LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar SOUTH CHICAGO 436 West 29th Street, Chicago, 111. Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih čre*ljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice: Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črevlje. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! "SVOJI K SVOJIM!" Anton Bakše SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing avenue. * * * * * * 4-* * * + * * * * * «1» «fi» m^t fSf$ tifi» «fi» «f« «|i» lifi» «if» «fi* «if* «|!» «ifi» lifi* tif# «fi» %|i» tlfi* * * + + * + + + + + Dolžnost Slovencev v Chicagi je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar ie za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * + * * * * + * * * (Nadalievanie s strani.) se torei i zoo ve i svoie pesmi, moj sin. neskončna ie božia milost/' No pa io ie povedal, počasi in^ razločno ter izrazito naelašuioč rk . .tem : "Kadar te muhe pikajo. Zamahni z roko. zbežale bodo Zaprlo mi ie sapo. To ni bil tuž- ; ni errof s knofom. ni bil rosi kos. to ie bil izviren čin ! Ztrrabilo me ie pri srcu. zabolelo me ie. da sem skoro zaječal. Toda me ie potrlo le za hip. Stoii mladi errešnik pred mano. z odprtimi ustmi, s takim zaupanjem upira vame svoje velike črne oči — vidim, da ni sence zleera namena v nieirovi duši: nak ! ni odgrovoren za svoie dejanje, nedolžen ie. Deial sem: "Deca, hojal! Poglejte nebo: kakor neizmeren šator iz modre svile, brez sence 111 madeža, brez L'ube razpet in na modri svili solnce. zlat cekin ! Deca, ako vreme ostane, popoldne io mahnemo v log in cai." • Ni se mi posrečil moj naklep, da na driuro polje obrnem pozornost od nesrečne pesmi. Že ie lan vid. naš starejši, ponavljal in so se mu oči svetile od nav-I dušenja: "Kadar te muhe pikajo. Zamahni z r<»ko, zbežale bodo." "Dobro ie." se ie irlasila niecova sodba. Mlaiši bratec Lev ni bil povse kos. položaju, sukal je žlico v ustih in i čakal .kako se stvar nadalje razvije. I Najstarejša. Preda, pa ie hitela oznanjat v kuhinjo: "Franek ie naredil pesem : Kadar te muhe pikajo. • ZamaKni z r<»ko. zbežale bodo." i Vzel sem klobuk in šel. Računal st-nij_čim mani trovorimo o stvari,. pre i se bo pozabila: tolažil sem se da trre le za izjemen, brezpomemben slučai. Res. sledili so dnevi, potekali tedni brez slehernih znakov recid ve in že sem bil -ki»raj pozabil na d"iro-dek. Pa berem neki večer uvodno modrost naročeneera svoietra dnevnika,, otroci se sučejo po sobi. vajen sem njih čebljanja, da jih niti ne slišim in bi n>e motilo, če bi bili tihi. žena i>a it- podplietala noeravice, kakor iib podpleta že osem let. pa se mi zdi, da ie se daleč od konca. Skice me Tenvid. naš starejši: "Atek. Franek dela pesmi." laz pokonci. "Franek. kie si?" Pokažejo mi tra. V temnem kotu ie čepelo, sirotče. sključeno r>od malo stensko mizico, tako približno, kakor da bi ea krčilo po drevesih In tako dalje. In že se mi ie prijazno o-edasil in mi razodel: "Kar semkaile v temo erem, zamižim, pa ie t>esem narejena." Prilezel ie izpod mize, kakor muren iz luknie in ie povedal : Sivilia ie lepa. Vsak se rad za nio potepa. Sraičke ie sešila. TTlaČke namočila." Sledilo ib seveda splošno odobravanje s strani mladejja poslušalstva^ enako tudi s strani kuhinje, ki ie bila odprta duri in je poslušala. Franek oa ie bil čudno razburjen, nisem bil vajen takeea. grorela so mu lica in je bil pripravljen, da se kar-koi zopet vrne v svoj pesniški brlog-. Uiel sem ea za roko in si ga no~ sadil 11a koleno. Imam