Tečaj XIV. List 85. gos 1 obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 22. oktobra 1856 Konje obvarovati slepote. Večkrat se nesreća primeri, da konj oslepí. Pa veeidel je gospodar sam tega kriv, ker kcmaj ie žebč dvé leti staro se že vpreže. vanje uboge stvari gotovo toženje neusmiljenega cloveka pred njegovim Stvarnikom? Perva potreba za dobro konjsko štalo je zadostna vi- Pravi se sicer: ne, da bi ze oi«iV, »ukost; konjska stala mora saj 12 čevljev visoka biti, 11 delalo, ampak tako prostorna, da se lahko z latami v posebne stane raz le tako kakor da bi se igralo. Al kdo tega ne ve, se mlada živina vprežena togoti in skače, in se potem nar večji škodi za oči, preveč zgreje m kako k 9 Al ne kaze vsak deliti zamore. Vsaki stan mora 6 čevljev širok in 8 ali 9 čevljev dolg biti. Latna stena se terdno naredi s 5 ali 6 pavcov močnimi latami, s pragom in podbojem, in 2 pavca da danja skušnja, da se stari k mladim priprezeni konji kmali debelimi podnicami. Pod mora zadej enmalo nižji biti na svoje mlade tovarše zanašajo, v delu ulenijo, in nar večjo se scavnica v žleb lahko odteka. MH I pol- I ? težo na žebeta odrivajo? Ker je znano, da se zobje tretjem letu spreminjati začnó, se že večje zobno življe 9 h koncu drugega leta pricne: lahko obojni tedaj zapopade, kako Druga potreba konjske štale je zadostna s skozi okna. Pri tem je treba gledati, da konj îtl oba z gla- vami ne stojijo proti oknu, ampak okna morajo ali odzad vzrok zedinjen mladim očém škodovati utegne. Pervo ali od strani narejene biti. Vedna temota kazí konjem oči, zobno spremenjevanje je vselej nar ? bolj nevarno, nekaj zato ker je mlado živinče še v vsem premehkužno, nekaj pa zato, ker ravno te zobne prekucije, pri kteri oči naj bolj terpijo, še tako prenesti ne more, kakor v prihodnjem zobnem času, in jih plasne delà, plašnost pa razodeva večidel slabe oči, če konji dobro ne vidijo in ne razločijo, kar jim naproti pride v kterem se že bolj njegov život zředí in je terdneji v vseh udih. Še bolj nevarno je prezgodno delo za take žebeta, ktere imajo težke mesnate glave in majhne od mastí Tretja potreba pri konjski štali je t. ktero ta živina posebno ljubi. Ta pa ne obstojí samo v pravem snaženji kónj, temuč tudi posebno v vsakdanjem kidanji gnoja kar se toliko zalité očí, ali ce je clo njih mati šlepa gnjenje k slepoti že na svet přineslo. bila lej stori ce se vsaki dan zgodi 9 je zebe na- To vsakdanje kidanje se posebno zavolj očí ne more zadosti Drug prav pogosten vzrok je v hlevih (štalah) Konj ce ske štale so pri nekterih kmetih silo napčno narejene; bi oči njih kónj železne bile, bi nekteri pred ali pozneje oslepiti mogli. Konjske štale so večidel prenizke, in kar je še hujše, priporočevati. K snažnosti se tudi šteje pometanje pajčevine, ktere hudo škodljivo soparico nar bolj na-se vlečejo in sploh vsega prahů in nesnage. šega, kakor če se jim vsaki dan očí z gobo v merzlo vodo Tudi ni za oči konjske nič bolj namočeno zmijejo Zunaj b kenj in tako brez svetlobe. Hipoma zdravju vedno v • t pride večidel revna živina iz velike temote na sončno svet-lobo, in kaj tako nagel premen mehkužnemu pogledu škodovati zamore, se lahko razume. Očesna punčica, ki se v temi močno raztegne, se mora zdaj mahoma stisniti, in tako mora vsega tega veliko pomaga k k v konjski štali, kterega pa v nizkih, temnih in stuhnjenih stalah ni. Z c. pogled na zadnje oslabeti temu pride se velika ne t. Naj se konji še tako pridno snažijo, češejo ali štriglajo, vendar vse to ne bo nič pomagalo, če morajo konji cele mesce na vročem gnoji stati, posebno pozimi, kadar vse luknje zamašijo, da cio nikdar dobra sapa in no-ben dan v hlev ne pride. Vsak vé dobro iz skušnje, kako v štalah dolgo časa nakupičeni gnoj ne le samo nos žali, temuč tudi še bolj neprijetno v cioveške oči grize. Kako škodljiva mora taka ojstra soparica, ktera še huja po za-deržani scavnici postane, mehkužnim očém žebetovim biti 9 ce se tudi škoda, ktero ta gnoj kopitom in vsemu zdravju uboge živine napravi, ne pomisli Zdravniške stvarL Pomoc, kadar v cloveka ali živino treši. Strela, tisti nebeški ogenj, ki ga vsak človek pozna, možgane — al čutnice včasih tako silno pretrese, da je vsaka živa stvar mahoma mertva in je nobena človeška pomoč k življenji obuditi ne more, če ogenj tudi ni života posmo-dil. Takrat pravimo : „strela je cloveka ali pa živino ubila". Vselej pa ne ubije strela, včasih le hudo omami, da je od strele zadeta stvar mertvi podobna, pa ni mertva. Vselej je tedaj pomoci potreba; pa hitra mora biti pomoč, in zdravnika ni vselej pri rokah. Povémo tedaj na- šim bravcem nekaj 9 kar 9 kakor angležki zdravilski časnik Zadnjič se mora tudi unanja sila k imenovanim vzro- deržavah Amerike • v, v • • . • v r« ni v Medical-Times" pripoveduje, sploh rabijo v zedinjenih kom prištevati, namreč suvanje in tepenje po očéh, posebno 9 in je že mnogokrat pomagalo. z bičem ali gajžlo. Prav po živinsko in grozovito hudobno ravnajo nekteri ljudjé, posebno njih kakor so sami vajeni, kadar se hlapci, s konji in tako tepó, eden druzega posebno po glavah tolči, tako delajo tudi s svojim konjem, in ne tepejo samo z bičem večkrat po očéh, temuč tudi, če uboga živina se le majhno ustavi, presilno naloženo težo vleči Cloveka ali živino, v ktere je trešilo, po li vaj o % merzlo vodo po celem životu tako dolgo, da se človek ali živina sopet zavé, ako jih ni strela do mertvega ubila. Pomoč je, kjer je ljudém voda pri rokah, prav lahka, zato jo povemo tudi našim bravcem, dajo poskusijo v nesreći. B. 9 pridejo v nar vecjo togoto, in tepejo brez vsega usmiljenja z bičnikom ali gajželnikom konja po gla 9 in kako lahko Polt Poltno izcvetje. tje (spušaj koži) 9 priliko: garje^ se pri tem okó poškoduje. Če konj z delom preoblozen in kraste 9 lišaj srab itd. nadlegva mnogokrat cloveški život v 9 se zraven neusmiljeno tepen, ker nima moci, voz iz blata ali v breg potegnil, da prav stoče in ječí, ka kor človek v britkosti joka in stoka 9 da bi težak Je pa različno po barvi, podobi, širjavi; obséda le nektere ude ali celi život; terpí včasih le malo dní, včasih pa se ali ni tako zdiho- polti derži terdovratno leta pa leta. Taka poltna nadloga 340 je večidel cvet, kterega kořeni na in uzrok sta v notrajni in plodivnosti pa je k zato se v vediškem spisu T drobovini našega života. Ljudjé menijo pa, da je le kak tiriya-Brahmaua-tu 1J solnce velí: Ad kapâd to je, poverhen madež na polti, ter ga odpravljajo navadno le z kozel enonozen, der einfussige Bock, kteri izhaja v iztoku navadnimi zdravili, ker vidijo zlo le na vunajnem životu, razveselijoc vse stvari Tako ravnanje je pa sila napačno, kajti večidel rabijo ljudjé neprikladne mazila, kakor jim tote v roke dohajajo, ali ka- Anquetil <2 terd i da je v tempeljski korsne jim kdo nasvetuje; ali pa imajo sebe in druge take našel k koza. pelj k z imenom Mend Menda pa je rudeča na kteri Sur ja, to je, bog indiški solnca 3 jase bolnike v zakurjenih sobah ali v posteljah debelo odéte, jim V Sanskritu pomeni __i?______i! X___:____ ____i „ .1 „ i. : i,„ i__________iror^l.-; « A ;. dh Hodenu in pa „Bock" vlivajo vina ali clo žganjice v gerlo, da bi kakor menijo, m pravijo nevedneži, poltni cvet „ven izgnali Tako početje je pa sila nevarno ter škoduje močno bol-niku: kajti člověk, ki ni zdravnik, ne prevdarja nikoli, teine more vediti nikoli, kdaj da ima se poltni izcvetek po notrajnih zdravilih izgnati, kdaj pa je le treba maziljanja, ali vunajnega ozdravljanja sploh. Nasledki nepazljivega mazanja so pa mnoge bolezni, ktere zatem notrajno drobje napadaju: bodlaji, naduha , za-duha, mertvud, kerč in velikrat nagla smert. Nasledki nepazljivega izteranja (če se bolniku dajajo vroč čaj venski veli m od d n d hi mud in sicer, kakor Benfey razlaga, se kozel wegen seiner Samengemeiige" primeri slov. i d i Hoden1" in pa m und bik Tudi v staro egiptišk znana. Herodot imenom M en de píše, da so jeziku je bila ta beseda Egipćani o častili P pod ših basnoslovcev izvirno Pan pa je bil po preiskavi naj učenej l V božanstvo 6) in Jabloň ski razlaga ptiško besedo mend z or » lied, Zeuguiigskrafr4 lz teh primér vid il Zeugun da so si stari narodi d vino solnce radi pod podobo kozla predstavljali8). Tako raz žganje, da bi se prav potil) so pa taki, da človeški život umimo zakaj soinčno božanstvo Korsa ima kozlova roga. elabijo, da sokovi njegovi i posebno kri, se raztopé in gnjiti Vročnatega letnega solnca znamenje pa je bil pčs f začnejo, in da konečno nastopi dera ali jetika. Bolj gorko se zdaj se pri Slovencih veli cas naj večje vročine pesji ko imamo bolnika, bolj terpi po najmanjšem prepihu; če se god; tako se razjasnuje, zakaj soinčno božanstvo Korsa ima takrat le duri ali vrata odprejo , odvmakne se poltni cvet, kar se tolikokrat pri osepnicah godi. tudi pesjo g lavo. Pa stari narodi so si solnce tudi mislili kot zlato Naj bi ljudjé v poltnih boleznih ne zdravilarili samí, kri lat ega ptica, kteri sane !)) (drake) teme razkavsa, posebno naj bi ne mazarili nespametno. Ako že hočejo kaj in zato najdemo orla, ka nj uha, sokola za lastine soluč v « _ _ _ f Am v • • « • • •! 1 V . 1 a \ mrm • i • ^ 1 • i V . . __ storiti. so mlačne kopelji, domá napravljene, še najbolji pa nedolžni pomogleji ; one pomagajo gotoveje od mnogih mazíl, in če ne pomagajo popolnoma, nih božanstev 10 s ko Egiptiski solncni bog Horus ima konj glavo , in slovenski solnčni bog Radogost ima so vendar ne hujšajo zlo. kola na glavi 11 i sirokaldejski solnčni bog Bál pa se veli N i s r o h od n i s r orel. Dodati utegnemo taki kopelji nekoliko mjila, kuhanih otro-bov, pepela ali kuhinske soli; naj se garjev ali grintov bolnik v tej vodi koplje, omiva in čedi, in to enkrat ali dva- orla ali sokola na rokah. Tako zapopademo, zakaj Korsa ima kremplje ptiča Zakaj pa še konjske slovanska solučna Starozgodovinske certice. krat na teden; pa naj zderžava se tudi svinjetine, preki- noge? Konj je bil v basnoslovji vseh starih narodov znam slih in preosoljenih jedil sploh; poskerbimo pa tudi, da bol- nje solnčnega božanstva. Imata niku v posvet pride kmali doveden zdravnik. J. Š. bogova Svetovit in Radogost, ima ga perzijanski Mi- thra 12) in v Vendidadu 13) se solnce velí naravnost berzi rovem hat jene Thiere zu Symbolen, welche sich durch Scharf-blick, S ch ne 11 i g k e i t, War me und Kraft auszeich- , als: Habicht, Ad 1er, Rabe. Hund, Lowe, božanstvu Korsa. Spisal Davori b Terste nj a k. V pesmi ruski znani pod imenom „Slovo o plku Lepo opazuje pisatelj članka „Mithra" v Wetze-cerkvenem slovniku: „Mithra, der Sonnengott, 14 nen Igorovem" se imenuje božanstvo Krs (Chrs), in sicer Pferd". stojí : n Vseslav kniaz vlkom ryskaše iz Kyjeva doryskaše Tako ste tudi konjske nogi pri solnčnem božanstvu do kur Tmutorokania velikomu Chrs o vi vikom put pre- Korsa izpričane. (Konec sledí.) ryskaše" 1 , to je: „Vseslav knez v noc kot volkbezal, iz Kyjeva dobežaldo kuropetja do Tmutorokana velkemu Cher su kot volk cesto predbežal". Dr. Weber „Indische Studien" str. 96. i Anquetil Zend-Avesta I. 249. To božanstvo se tudi razun oblike Ker s (Chers) pri kronistih pisano nahaja v obliki Cors. Chors, Corsa, Ch or sa. Pri Wahrmundu -) je to božanstvo zrisauo in 3Ï Nikl as Mull e r „Glauben der Hindu" str. 559 4 11 Den fey „Griechisches Wurzellexikon" II. 43. Herodot II. 46. Glej Fr. L sicer v človeški podobi s pasjo glavo, s kozjima rogama, ) Jablonsk i „PantheonwC I. 2*3 človeške roki imate orlove kremplje, noge pa ste v sto- s) Tudi Indra se veli Mešand System der griech. Mythol u kar oštroumni Kuhn v der palih k o n j s k e. Tudi v Wollmerovem ;i) basnoslovskem slovniku je to božanstvo zrisano. Pred božanstvom je viditi ognjen plamen. Ogenj pričuje, da je Korsa božanstvo luči, in res je vlastitostih. Kakor so mit Widderhoden versehene" přestavil. in razložil, da ta izraz die allbefruchtende mânnliche Kraft des Himmels" poznamlja. v to ne samo po imenu , temoč tudi po Glej Kuhn na omenjenem mestu. Zvedel sem po dopisih iz Ceskega , da je na Českem se dosti rodbin z imenom Indra. In druh itd. in zares sem med popotniki najdel v graškihletošnjih novinah: Wenzel In druh. c. k. žandar, Indra, c. k. inženir imena božanstev Vineta, Koleda, Perku n ariske do-mačnice. tako tudi je Korsa. V staroperzijanskem jeziku 9 Glej „Grazer Zeitung" Nr. 191. 192. V staročeskem jeziku se veli sán, sen, drak. V fari novo pomeni khôr, khûr solnce 4 cerkveni blizo Celj kmet z imenom Senegaćnik. in sicer Zavoljo oblike Korsa, Korša primeri osebne sloven v dolini, v kteri še dnešnji den so znane povesti od sán lindvortov in ji po nemski pravijo Lindwurmg Hne vsa, Jarsa, Mursa, Dokša, Jaksa i ske imena: L u p š a itd. Tudi vlastitosti pričujejo. da je Korsa ali Korša božanstvo solnca. Solnce ima lastnosti rodivnosti, znamenje rodivnosti senov b e n. i toraj Senegaćnik— Lindwurmgrabner od sén d wurm . in g na Stirskem Graben 10 Radogostovega sokola najdeš po gostem na rimsko-slovenskih kamnih. glej Muhar „Gesch. der Steierm." I. Abbild. Tafel IV.. Tafel XI tudi kamnu vzidanem v stěno St. Lorenškega ta 11 Glej u Slovo o plku Igor." ed. Hanka str. 34. rovža v Stranicah blizo Konjic. Glej Weber „Indische Studien" III. 355, Max Dunk er „Gesch 2) Wahrmund „Relig. Moscov" Nr. 3. 12 des Alterth." I. 59. Nar Xenophon Anab. IV. 5. Dionys 40. 495, 528 3) Wollmer „Myth. Lex." 2. Auflage Tafel XXVIII T3Ï Vendidad XIX. 91 4 Pott „Etym. Forsch." XLIV. 14 W in W » 93. Kirchenlexicon" von Mith 341 Narodski in jezični otoki med Slovenci. 1. Kočevarji. Od Kočevarjev mi tukaj ne gré ponavljati, kar je sploh znano, in že mnogokrat popisano. Iz zgodovine naj povza-mem le to, da je kočevska zemlja kdaj lastnina bila oglej-skih patriarhov, kteri so se od leta 10T7 šteli za markeze ali mejne grofe krajnske dežele; leta 1247 je pa patriarh Bertold Kočevje dal v najern Frideriku Ortenburškemu, v kterega rodu je ostalo do leta 1421 , je potem na celjske grofe prišlo, in leta 1456 na cesarja Friderika IV. Zastran sedanjih stanovavcov se sploh pripoveduje, da so nastopniki frankonskih in turinskih družin, ktere je cesar Karl IV. ortenburškemu grofu podělil za naselitev krog leta 1350; vendar ta reč ni še zadosti spričana, in nekteri Kočevarje mislijo za ostanek starih Gotov, kteri so skozi Krajnsko polovali proti Italii; morebiti se bo vse bolj pojasnilo, ko pridejo pisma ortenburških grofov na dan, kterih izdajo nek Dr. Tangel v Gradcu pripravlja. Dokler več ni mogoče, naj bi se pa jezik kočevski bolj po jezikoslovnih» postavah pretehtoval, kar dandanašnji ni tako težko, kar se stara nemščina tudi v šolah bolj razlaga. Naj se kdo loti tacega delà, komur je kočevski govor bolj znan, naj ga pre-iskuje po enakem načinu, kakor bomo povedali od čičev-skega jezika. Naj pregleda tvarino jezikovo : ali so besede vse nemške, ali niso tudi slovenske, in sicer koliki del, ali so besede staronemške tega ali unega nemškega rodů; na pr. gangerl, vrag, faxen, šale, je tudi ncmškim Koroš-cem in Štajarcem znana beseda; fro v se snida v staro-nernško fro ve, gospa; kačen, g r uzen, moten so slovenske besede. Ravno tako bo pogledati treba na oblike kočevskega jezika; žie hont, imajo, žie arbeitent, delajo, je staronemško ; plakatzen, nakatzen kaže na slovensko obliko; kranzla, venček, je sploh gorejno-nemška oblika, krânzchen je dolejno-nemška; stari gotiški jezik je imel tudi dvobroj, kar je morebiti treba pomniti. Kdor tedaj hoče kočevskemu jeziku bolj do konca priti, ni dosti, da pové nektere besede ali stavke, temuč naj nabere slovnik saj bolj rabljenih besed, zraven naj tudi sostavi imenske sklone in glagolske pregibe; korenike in končnice besed ; to dvoje bo dalo celoten pregled jezika. Takošno preiskovanje bo bolj pojasnilo narodnost kočevskega ljudstva, morebiti bo tudi sploh preiskovavcem staro-nemščine ugodno. Ilicinger. Drobtinice za kratek čas pa tudi za poduk. Bog daj bebcom pamet! Mislil bi, ker smo dočakali časov olike in premedenosti, da ni več vraž, traparij in abote na svetu. Ali žalost in jeza cloveka spreleti, če spremisli, da še zmiraj vodijo priproste za nos! — Stari pregovor je sicer: „s trebúhom za kruhom". Al ta pregovor ne daja pravice, da bi se smélo za trebuh slepariti in za vsakdanji živež trapaste ljudi za nos voditi. Menim, da ne bo od več, ako od goljufnih rokomavharjev, vlačiigarjev in potepúhov ktero povémo. Ni davno, kar se je bil neki potepúh v naše vasi pri-klatil, in sleparil priproste ljudi, da vé ozdravljati mnogoverstne neozdravljive in najhujše bolezni. Bahal se je zdravnika, da mu ga ni versta na svetu. Jésti, piti in dnarjev je od kmetov dosti dobil. Vse je vrelo k njemu, ga za svèt vpraševalo, zdravila od njega jemalo in mu véro stavilo, da bi clovek, ki vé kaj so goljufi, jeze skopernel. — Ali vendar, bodi ga Bog zahvaljen! se tudi med priprostimi ljudmi človeček dobi, kteremu, če se tudi po šolah ni modrijanstva učil, vendar le materna lučica sveti, da le Bog, ne pa ro-komavharji, vé čudeže delati. Zgorej v misel vzeti rokomavhar se po bajtah potiko-vaje in baraje kmali zvé, da ima přemožen sosed že več let bolehno ženico, ki nič na noge ne stopi, in dal bi, Bog vé kaj! ako bi mu jo kdo na noge spravil. Ta gerdún to zvedši ne oprezuje dolgo, ker zdelo se mu je, da prilika je ugodna, kake potokone v svoj žep dobiti. Přiletí na vso sapo k možu bolnice, in se mu nudi za vrača, ter terja 5 rajnšev za trud in ozdravo. Al mož, kterega še niso šetne lizale, kar ga sončice obséva, mu modro odgovori : „ozdravi mi ženo in postavi mi jo na noge, ne le pét, temuč sto rajnšev je tvojih; pred ti pa cempera ne dam! — Nikar ne misli, da sem na glavo padel. Moja žena je pametne vrače imela, al nihče ji več pomagati ne more, ko živi Bog. Ti lajhar gotovo tudi ne. Ze zdavno vlečem na svoje ušesa. ali bo že kmali kak kruljevic po naši vasi skakati začel, pa ne morem nič pričakati. In ko bi jez sosedom kaj zapovedati smel, bi nam ti že ne lajhal več po seli. In toliko ti vendar svetuj em, da mi jo kmali iz sela pobases, ker utegnilo bi se ti kaj prigoditi. In če nihče več pameti nima, ti hočem jez pot posvetiti". Vlačugar vidi, da mož nima ravno slame v glavi, se naglo iz hiše pobere, pustí bolnico ležati in 100 forintov v moževi mošnji, in da mož ljudém rogovile kaže, da so tako neumni, rokomavharju véro staviti. Od tistega časa je bilo potepuhovo poštenje ob tla, in ko vidi, da ga vse po strani gleda, pobere kopita in jo potegne rakom žvižgat iz vasi. Kaj mislite, kako se je obnašal po seli ta potepúh, dokler ni bil staknil tega moža? Zavoljo nedolžnih ne smém tega očitno povedati. Vsak pameten clovek naj si sam pri sebi to domišluje. Posebno takrat je gerdavž po hišah raz-grajal, kader ljudi ni bilo doma. Ob, nedeljah in praznikih mu je bila nar bolj priložnost pri roki. Oh, ko bi vsi ljudjé po kmetih takošne pameti bili, kakor zgor imenovani mož, bi takošnega gerdúna sami iz sela spokali, ali pa svoji gosposki ovadili. Takošen cigan, kakor se mu prilika primeri, je vse, kar kdo hoče. Bolj neumne ljudi, ko naletí, bolj jim ušesa viha, nosove krivi, in spraznuje mošnjice. Zdaj jim kvarte meče, zdaj prerokuje prihodnje reči, zdaj jim srečo ali nesrećo oznanuje; zdaj za zaklade (v zemlji zakopane dnarje) pripoveduje. Jim obéta, če jih kopati mika, škrata, ki ko maček na dnarjih sedí, z rotenjem odgnati. Zdaj za tatú vé, in za vkra-deno blago, in da mu prismode bolj verjamejo, tudi še kake latinske ali gerške knige, kterih še brati ne zná, sabo vlači in iz njih laže, da se vse kadi. Tudi vrač je, če kdo hoče. Pa kaj ! tudi copernice vé preganjati. Njivo, če noče roditi, otroke, če nočejo sesati, zgubljeno mleko materam, no-rost, to ali uno nesrećo, vé on oddelati. Coper od hiše ali cloveka odgnati je njegova nar manjša skerb. (Dalje sledi.) Novičar iz avstrijanskih krajev. Od celjske okolice 19. okt. Mila ljudém in poljščini jako ugodna je bila letošnja jesen. Topli dnevi pa ne hladne noči so lepo dozorile ljubo ajdino in sinjklato grojzdje ; pervo so kmetovavci že poželi ter pospravili v shrambe, drugo berejo vinogradniki ravno zdaj po brajdah in prisojnih gorieah. Mesec oktober je vreden letos imena „ví no tok", ki mu ga dajajo tukej ljudje: kajti vino toči letos da je kaj, in prav imenitno sladčico, in toto prav obilno. Vino-rejcem pomanjkuje bačev in sodov, v ktere bi vlivali vinoplodni pridelk; pospravljeni mošt je pa tako močán, da tù pa tam je razbil sode in njih železne obroče. Vse je veselo v tergatvi, in pokanja možnarjev po gorieah in nogradih ni konca ne kraja. Res, blagoslov nebeški je izlil se letos očitno po doljnem Stajerji, in milost božja je povernila obilo, kar minule leta po gnjilobi nekterih plodov manjkalo je hrane ljudem in živadi. Tedaj je upati tudi, da pojenja dragina, ktera dozdaj je terla uboge ljudi. Konečno še nekaj o koroško-štajerski železnici. Govorilo pa pisarilo se je mnogo , da tota bo peljana od Celovca v Maribor, vendar ni gotovega nič še; te dní je přišel pa zopet v naše kraje neki inženir, ki meri in pre-gleduje posavinsko planjavo, da je verjetno, da berž ko ne bo vendar le dirjal železni parokonj od gorotanskih livad v lepo zeleno celjsko dolino. J. S. Iz Grada v Bledu 14 oktobra. —c. Posebno praznično smo včeraj v Gradu imeli letos tretji zbor učiteljev radoljške tehantije. Mnogo prav važnega se je pri ti priložnosti govorilo, toraj upati smém, da bote, ljube „Novice" sledečim versticam majhen prostorček privolile. Zbralo se je 17 učiteljev in 7 duhovnov. Ob devetih smo odrinili, po mirnem jezeru nas je ladija zibala na otok k Divici Marii, kjer so častiti gosp. dekan sv. maso brali. Kaj lepo se je pelo v cerkvi, pa tudi na jezeru tje in nazaj se peljaje nismo molčali. Zraven svetih pesem so se slisale tudi vesele in narodske; ginljivo ste bile pete „Savica" in „Otok bleški". Vsak se je lahko prepričal, kako dobro izurjeni so naši učitelji v petji. Po sv. maši smo šli v šolo in gosp. dekan so prijazno jeli govoriti : „Prav vesel sem danes sem-kaj přišel; radostno povém, da naš trud, naše delo v pre-teklem letu hvali visoko šolsko nadzorništvo ; v imenu bla-gega našega deželskega poglavarja imam tukaj več pohvalnih listov razdeliti". — Ko so bili listi razdeljeni smo pretresovali dvoje vprašanj, ktere so do 9. t. m. učitelji zdelati in spisane gosp. dekanu poslati mogli. Pervo: „Kako se mora učitelj do svojega fajmoštra obnašati, in kaj da smé tudi on od fajmoštra po pravici pričakovati?" Drugo: „Kako se mora učitelj z ljudini domaće fare sploh vêsti?" — Pre-dolgo bi bilo vse tako pretresovati, kakor se je pri zboru godilo, povém le to: Nar poprej so gosp. dekan nektere opomnili, da niso natanko zapopadli naloge, potem so sami svoje misli razodeli. Poprijeli so za njimi grajski gosp. fajmošter besedo, dali so mnogo lepih opominov in razumevno dokazali, da, ako duhovni in učitelji svoj imenitni stan, kakor učniki in gojitelji ljudstva, vedno v sercu in pred očmi imajo, ne bo preveč težavno in zoperno z vidnim vspehom delati, težave si slajšati, v keršanski prijaznosti živeti. Kjer ljubezen zapoveduje in iz ljubezni se uboga, je vse mogoče. — Dali so zdaj gosp. dekan en oddclk iz sois ke k niži ce brati, in zdaj je ta, zdaj uni učitelj svojega souči-telja kakor šolsko dete izpraševal. To se je vsem tako dobro in hasnovito zdelo, da smo za prihodnji zbor take vaje, kakor poglavitno reč, odbrali. — Vsaka sola mora imeti vse postave, ktere o zadevah sol sleherno leto izha-jajo. Zamudno in težavno je vse prepisovati, velikokrat te-hantijski poslanec nima časa predolgo čakati. Enoglasno smo torej vsi gosp. dekana prosili, naj bi blagovolili na-tisnjene postave za vsako šolo od tehantije proti plačilu pre-skerbeti. — Veliko časa se potrati z rubriciranjem mnogo-verstnih pri šoli potrebnih izpisov in katalogov. Sklenili smo, da bo eden učiteljev vse to natisniti dal in brez dobička drugim prodajal. — Poslednjič so gosp. dekan z gosp. faj-moštrom iz Krope in iz Grada o koristnosti zaklada za onemogle učitelje, revne učiteljske vdove in otro ke govorili in povedali, koliko se je zato že po drugih krajih storilo. Vsem je zlo dopadlo, vsi so bili voljni vsako leto v ta namen kaj plačati. Poprosili smo gosp. dekana, naj bi visokočastitemu škofijstvu priporočili, da bi učitelji cele dežele k takim milošnjam povabljeni bili. Veliko prehitro so nam pri takih pogovorih 3 ure přetekle. Gosp. fajmošter v Gradu so zbor potem pogostili, in vsi so se prav zadovoljni domů vernili, vsak je rekel: Takega zbora ne bom nikdar zanemaril ; vesel sem, da sem přišel! Novičar iz raznih krajev. Ko so presvetli cesar s sv. očetom papežem letos no vo cerkveno zavezo (konkordat) sklenili, je bilo v členu X. rečeno, da se bojo vprihodnje zakonske zadeve ka-toliških kristijanov izročile duhovni oblasti. Vsled tega je oklicana zdaj s ces. patentom od 8. dneva t. m. nova zakonska postava, ktera je veljavna za vse cesarstvo in bo z novim letom 1857 moč zadobila. Z novim letom tedaj se bojo zastran zakona začele cerkvene pravice in duhovne sodnije in nehale bojo vse sedaj ve- Ijavne posvetne postave občnega deržavljanskega zakona, ki se ne ujemajo z novo zakonsko postavo. — Višje ar-madno poveljstvo je soglasno z ministerstvoma notrajnih oprav in dnarstva sklenilo, da kakor letos tako ima tudi prihodnje leto 1500 gold, plačati, kdor se hoče odkupiti od vojakov (soldatov).— V Budimu(Ofen) bojo za oger-sko deželo napravili veliko cesarske vseučelišče za obertnijske in umetnijske véde, ki se bo imenovalo „politehnika Jožefova". — Časnik dunajské kmetijske družbe piše sie-dece: „Vse se veselí lepe jeseni — le kmetovavec ne, njemu je jesen pre lep a. Res je, da se še živina dobro pase pođ milim nebom, in da se bo zatega voljo precej klaje prihranilo, ktere se ni dosti nakosilo, ali ozimina gré prezlo na-kviško in bati se je, da bi je pervi mraz preveč ne posmo-dil; tudi mnogo merčesja objeda ogeršico in poljska miš ni nikoli tako kraljevala kot letos. Te dvé uíme ste dosihmal posebno na Ogerskem veliko škodo napravile. „Sploh veljá — pravi omenjeni časnik nadalje — napačna misel, da je letošnje leto posebno dobro vinsko leto na Ogerskem ; pošteni vinorejci pa terdijo, da ne bo vina veliko, ker je malo grojzdja bilo, in da bo vino le srednje dobrote, ker je zavolj silne suše mu koža predebela. Žalostno je — pravi še nazadnje — da se iz več krajev Ogerskega sliši od poži-gov pristav in spravljenih poljskih pridelkov, ktere zažigajo hudobni ljudjé zato, ker jim mlativnice zaslužek kraj-šajo. Baronu S in a-tu so zatega voljo unidan pri Eresinu (pod Budimom) veliko pristavo z vsem pridelkom in všemi mašinami zažgali. Podučiti take hudobne ljudi — pravi imenovani časnik — bi bilo prepočasno — le nagla sodba na smert zamore ustaviti grozno razujzdanost". — Klopka političnih homatij se čedalje bolj zamotuje. Talijanskim, gerškim in ne še popolnoma rešenim turskim (po-donavskim) zadergam se utegne še pridružiti španjska. Angležki časniki silno razsajajo zoper Narvaeza in novo španj-sko ministerstvo, — francozki se Je čudijo, da je Narvaez tako hitro naj visjo oblast dospěl, ker je malo dní pred sam cesar Napoleon se za O'Donela poganjal. Ker je gotovo, da je Narvaez svojoglaven in bo vlado po svojem osnoval, ne pa po mislih iz Londona in Pariza, se utegne ob krátkém Španjcem taka goditi kakor danes Na poli tancem. — Kralj napolitanski se ne gane ne za stopinjo; tudi av-strijanski general Martini ni nič opravil; zato je šio 12. t. m. poslednje pismo iz Pariza do kralja, naj dovoli, cesar se želi od njega. Angležka vlada terja troje: drugo ministerstvo, nobeno policijsko ministerstvo, in pa občno po-milostenje zapertih političnih hudodelcev; francozka vlada pa terja le poslednje. Kralj pa se ne gane, ker nek tudi ljudstvo hoče, da naj bo njih kralj neomejen samovladar, ne pa „kralja Palmer stona na m est nik". V nedeljo so pričakovali v Pariz odgovor kralja napolitanskega na poslednje vprašanje. Ali bojo še dolgo današnje edinstva ev rop ej skih vladarjev terpele, je sedaj važno vprašanje. Angležki časnik „Times" je v nekem posled-njih sostavkov očitno pokazal, „kam pčs taco moli", kakor pri nas pravijo, rekši: „Izvzemši Sardinsko, gospoduje Av-strija vso severno Italijo, in Francozi vladajo rimske dežele; to mora drugac biti, če ne, moramo mi na Napolitanskem in v Sicilii ravno tako gospodovati kakor Avstrijanci v severní Italii in Francozi v Rimu". S temi besedami pač ne skriva „Times", kaj hočejo Angleži na Laškem. Morebiti bo pa nov zbor v Parizu, od kterega se še zmiraj govori, rešnik vseh teh klopk. — Tri tistih tatov, kteri so nedavnej pokradli veliko dnarnico severne železnice v Parizu, so v Novem Jorku v Ameriki zasačili; bele hlače so enega izmed teh tatov izdale; že jih terajo v Evropo ; glavarja pa se nimajo. — Te dní je přišel iz Egipta v Carigrad ženin tretje sultanove hčere Ilahmi pasa po svojo nevesto; seboj je pripeljal služabuikov, pohišja, kónj in pa — celo babúrstvo (harem). Odgovorni vrednik : Dr. Janes Bleiweis. — Natískar in založnik : Jožef Blaznik.