f J ist 10 % ¥ I / - Tečaj L. f • 'X' I iske I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr, in za Četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogla vrsto za enki 8 ki za fl v a krat 2 kr za trikrat 15 kr. (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 4. marca 1892 Mi sicer danes še ne vemo, kdo se bode poganjal vse Politiški oddelek. M ............................................................................................................... Vse leto Deželni zbori. niso zborovali deželni se lani sedajjto so^e sešli, ne_m veseli. Znani Schönerer je nekoč trdil, da se tresejo av- za odborništvo, pa tudi ne vemo, bode li konservativec ali naprednjak z nemško pomočjo prišel v deželni odbor, ker Nemci podpirajo sedaj edno, sedaj drugo slovensko stranko, da se tako katera preveč ne opomore. To se je opazovalo že pri raznih volitvah v Ljubljani in na deželi. ebno naveli, da bi hoteli tega ali onega žaliti. str i j ski odi tiče Slovanov v kakor to se snide državni zbor, ali kar še v večji meri lahko rekli o se de- temveč einem •za to, da dokažemo, da tudi v kranjskem iramo nikakor nismo Dobro odar • # dokler stranki prelmšTita, želnih zborih. Noben slovanski narod v Avstriji se ne more veseliti deželnih zborov, če prav premisli svoj po- deželno razporom delata sad tega postopanja še tako jasno nemški liberalizem. kaže. bode ložaj. Mladočehi se sicer potegujejo za večjo avtonomijo in bi marsikaj, s čimer se sedaj bavi državni Iz povedanega je pač jasno, da mi Slovenci od de- zbor, radi dali deželnim zborom; ali to pač prihaja le želnih zborov nimamo nič dobrega pričakovati v poli- od tod, ker premalo resno preudarijo sedanje politične tičnem oziru in da je pač čudne pojme o politiki moral pokazal v bodoče. razmere. delokrpg, imeti tisti, trdil, da državni zbor spridi, kar de- želni zbori dobrega store. Pač bi bil hitro pri koncu, ko zni. Mnogo zgubil bi v več, nego bi češki narod pridobil na Češkem, bi bil moral naštevati, kaj so za nas Slovence že deželni Sleziji in na Moravskem. Tudi Poljakom bi zbori dobrega storili v narodnem oziru. kranjskem bi razširjenje deželne avtonomije Bog ve koliko ne koristilo. seveda bil mogel to ali ono povedati, o goriškem morda kajti BnkQvinj. Hrvatje v tostranski državni polovici niso nič njem pač pri kraju in bi Sleziji in še tudi kako drobtinico, ali potem bi pa bil z našteva- spoznal, da se je zmotil bil na boljšem Dalmaciji sicer večja deželna avtono- ko je rabil množino, ko bi mu bila dvojina čez mero utegnila zadostovala. Vsako j^azširjenj bi bilo skih Lahov. Kaj pa naj rečemo o Slovencih. ister- Slovencem štirih v škodo. Reči moramo, da smo se 1 ko je v kranjskem deželnem zboru neki slovenski poslanec 9 deželnih zborih imajo naši nasprotniki večino proti nam, pri priliki se posebno potegoval za deželno avtonomijo jednem smo Slovenci sicer v ednakem številu z na- in mu je njegov ožji somi sprotniki, ali ugodne asprotnikom. Samo razmere pa vendar dajo prevago nismo stvari mogli tolmačiti. da je pritrjeval. Drugače tisti poslanec jako na Kranjskem se lahko upiramo marljivo prečital kak letnik kacega konservativnega lista eini, ko bi bili edini. Pri sedanji razcepljenosti pa tudi sedmega desetletja, ko smo še Slovenci zares bili in tudi nemška klika močno vpliva pri nas in v marsičem od- lahko bili deželni avtonomisti in je potem ne ozirajoč se ločuje. Javno se že govori, da pride v deželni odbor na vse poznejše dogodke, katerim menda zaradi pre- % % 4 i namesto gosp. Detele tisti poslanec, kateremu bodo dali obilnih druzih poslov ni mogel pazljivo slediti, politične Nemci glasove, da tako dobimo slovenskega deželnega razmere si vse drugače predstavljal, nego so v resnici. odbornika od nemške milosti. Da taki mož, naj bode še ,Vsaj vemo, da neki politik ono stran Karavank še dan š i A i tako odločen narodnjak, ne bode mogel z vso odločnostjo danes ne more se odreči misli ob obnovljenji „Ilirije," postopati proti pretiranim nemškim zahte^^am, je naravno, o katerem je tako lepo čital v nemškem listu, katerega « « ( # IH # je izdajal pokojni velezaslužni Einspieler. Seveda v mladih dosedanje deželne priklade, oglasili so se letih se komu take stvari globokeje vtisnejo v dušo in ralni deželni odbori, se jih tudi pozneje tako lahko ne otrese, da si ga potem toliko, da dovolijo pi posebno libe- da se deželni zastopi skličejo vsaj budofete. dočim so kon mlajše pokolenje še prav razumeti ne more. Že servativni bili zadovoljni z vladnim nasvetom. Liberalci okojni Razlag je bil s tem nikakor niso hoteli nagajati vladi ker deželna avtonomija ni posebno ugodna za Slovence sedaj poganjajo za njeno naklonjenost njim je se bilo baš večkrat pobijal. Seveda tedai mno niso razumeli zato, da ohranijo veljavo deželnih zborov, srledal prihodnjost ovencem bodo u osmega deset-pečene piske v usta kratkem vanov. Zaradi tega pa ne moremo biti posebno veseli 1 da letele, ako pade liberalna vlada in da se z glavo ne da prodreti skozi se deželnih zborih vlečejo na dan visoka politi vpi škoda malo njegovi ovo marsikakem oziru zmer stniki somišljeniki obso )ostoDanie sanja nobiji tem se le kaže Nemcem pot, kako da Ako nas ugo- kakega poslanca le mikajo politične debate zma- ^^ se čuti sposobnega za visoko politiko, naj se da voliti trali za svojo glavno nalog Y v • ♦ šcini zabavljanje proti duhov ščini in starokopitnežem, ravno tako kakor še sedaj koristil našemu i nekaterniki pri nas.v/V?^/»-^-gcA^^e^ C^^/ri^ ^(tVr^ry i^^orskih volitvah kakoi sedaj v državni koristil zbor tam bode s svojimi znanostmi lahko isemu odu Vsaj se je lani pri držav predobro videlo, da nam gre hudo Ravno to, da smo se Slovani avstrijski pi za- za dobre državno-zborske kandidate ovali v deželno avtonomijo, je že bilo nam v škodo tem seveda se ni rečeno, da deželni zbor Ker žal Poljaki in Cehi ne marajo popustiti svojih teženj kranjski ne smel nobene ziniti o političnih vprašanjih po azširjenju deželne avtonomije, zato tudi še dosedaj V tacih vprašanjih, kater br dvombe spadajo v deželni nismo pr do tega da se bil sklenil kak izvršilen zbor katere tudi naši nasprotniki že sedaj obravnavajo zakon k članu XIX. osnovnih zakonov Stvar prišla v državnem zbor 9 bila že v deželnih zborih, je dolžnost deželnega zbora naše kro predlo z leve strani na Ker sto in sicer vsled nekih novine, da povzdi zbor imel konservativno Samo nikakor svoj glas večino, bil bi lahko sklenil tak zakon kajti treba dvetretjinske večine. zanj ni h odi j in brani narodne pravice, sme v tem oziru hoditi dalje, kakor deželni zbori, v katerih je nemška večina, ker mi ne Ali in poljski poslanci Slovenci sedaj nimamo najmanjšega povoda, da bi se po so se temu uprli, češ, da stvar spada pred deželne zbore g^^njali za razširjanje delokrog deželnih zborov in v tem zmislu stavili vsi predlogi, i predlog. Nazadnj so pali Pravilo za nas mora biti. da deželni zbor pečati pred imajo vsem z Dosti obširen delokrog imajo še v tem oziru. narodno - gospodarskimi vprašanji. ie koliko je še storiti na Kranjskem za nam rezali gospodje v Gradci in Celovci povzdigo kmetijske Vidno je pa, da niso le grof Taatte in pa levičarji kr za nas Slovane ne izvaja še narodna ednakopr lahko mislimo.' • obrtnega stanu. Od vseh stranij se čujejo pritožbe in da propada kmetijski stan in gotovo je prva dolžnost dežel temveč v veliki meri slovanska neslog nega zastopa, da tukaj pomaga po svojih močeh ^'"arodno in pa po so anjanje za nesrečno deželno avtonomijo, kakor gotovo tolike važnosti kakor od zavisna vsa blag avstrijskih Slo Dobr da nemški liberalci sami se dozdaj še s političnimi. Pravemu gospodarska Vprašanja politična in noben poslanec se jih ne sme sramovati tudi se ž njimi tako lahko popularnosti ne pridobi nego t J « ce niso odrekli od svojih centralističnih načel. Ko mor ^» \ t U nasi nasprotniki spoznali nomija, gotovo kako godna je zanje deželna avto jloskajo poslušalci aleriji kakor vse žile napeli, da se vsa važnejša Narodno-gospodarska vprašanja pr v deželne zbor To spoznanje pa že odnimi kajti vprašanja od. ki nai so tudi v tesni zvezi z prihaja, samo da kar čez noč se ne morejo preleviti v avtonomiste. Starejši se posebno nečejo odreči od svojih pa danes izrekamo nado, da bodo naši odno gospodarski propade se tudi ne bode izognil političnemu propadu. Zaradi tega načel. češ. da Ti starejši mož se jim ne očitala nedoslednost, želnem zboru pred vsem vso zastopniki v de SVOJO pozornost obr 'J bodo polagoma zginili s pozor y v mlajši bodo pa potem lahko popustili centralistično sta t r « t t lišče in se postavili na čisto nemškonarodno liberalen poslanec iz zelene Štajerske je že Vpli pr neki liki v državnem zbor pr oda odnemu gospodarstvu in s čisto političnimi vprašanji toliko pečali, kolikor je neobhodno potrebno. Seveda, tam zahtevala korist in čast našega nagnejo besedo v kakem se če bode tu ali da deželni poslanci povzdi svojim somišljenikom pojasnjeval, političnem vprašanju, bodemo jim za to tudi mi pa da bi bilo želeti povekšanje deželne avtonomije nemško-liberalna stranka spoznava, kake važnosti utegnejo zanjo še biti deželni zbori, pokazalo se ležni , če pokažejo odločnost in neustrašenost, ali vendar bodo v tacih vprašanjih previdni, da ne napravijo * že letos Ko je vlada sklenila, da deželnih zborov ne cembru, in priporočala, da naj se kar skliče v de-pobirajo dalje naj kacega nevarnega prejudica in če je le mogoče, naj se poprej o vsaki stvari skupno posvetujejo, da tudi starši in izkušenejši možje lahko povedo svoje mnenje da . t •• r - v f i potem ne stori kacega nepremišljenega se vsaka nepremišljenost rada maščuje korak^ V politiki šino. pa ni šlo. Izbralo se je bilo za svojega kandidata dose anjega predsednika vladnega pristaša .Pechy-ja, nadejajoc se, bodo zanj glasovali nekateri vladni pristaši, pa se motila Vlada namer pr Politični pregled ledu trgovskih zbor Deželni zbori li so zborovanje. V štajerskem de po vzs To je velike delska država komitatih lic za a ti kmetijske zbornice varstvo kmetijskih koristij. ^ažnosti za Osrersko V s je v prvi vrsti polje-lovaških krajih na Ogerskem je letos veliko želnem zboru bodo hude debate, ker se misli premeniti zakon pomanjkanje, zaradi glada so se prikazale razne bolezni. Vlada o d» želnem šolskem nadzorstvu tako d se omeje p pa dosedaj še ni ničesar storila za stradajoče. Madjarom krajnih šolskih svetov aka premena bi bila posebno Slo eda več ležeče na razcvitu Budimpešte, kakor pa blag vencem v škodo. Dosedaj so krajni šolski veti v katerih je stanji ubogih Slovakov se nečejo kar odreči svoji narod bila narodna večina nekoliko ovirali germanizacijo, kar bi pa nosti in preleviti se v Madj v bodoče več ne n Mladočehi predlagali ogli V kem deželnem zboru bodo da se sklene adresa na cesarja, da se Nemčija Te dni otvoril je nemški cesar braniborski da kronati za kralja češkega.. Ta v edlog pa nikakor nima provincijalni zbor in pri tej priliki dal zopet duška svoji sa- pričakovati večine. To edo tudi Mladočehi, ali jim je za mozavesti, poudarj daso azmere na Nemškem pod nje i taci j Vlada bode zboru predložila predlog o azdelitvi ne- katerih okrajev po narodnos dokler Zbo da se ta stv odloži gradiva za razdelitev okraj se italijanski poslanci ne bodo udeleževali vseh bode pa najbrž sklenil, lad a ne predloži za vso deželo — V tirolskem deželnem zboru 5H. Samo pri govim vodstvom v najlepšem redu in naj taisti všt č v Nemčiji komur ni ko n redi svoja kopita pospravi in gre. Lepe besede, bile tudi resnične! Da pa temu ni tako kaž-jo ravno ki se vrše te dni v Berolinu Na tisočine delavcev a dela in kruha. Policija dela z razgraja po ulicah in zahtev posvetov o novem šolskem zakonu bodo tudi italijanski konservativni poslanci, liberalni italijanski poslanci pa sploh orožjem mir. Celo trgo odjemajo drugim. Najnov delav rača ropajo izgredniki in s silo živila poročila sicer pravijo, da se mej že mir, h v lesnici se mir ne bo še tako ne pridejo v zbor. Šolski zakon se pa gotovo ne bode sprejel, jj^aju naredil, ker dela\ ker so se proti njemu že izrekli škofj večina zanj ne bode glasovala. — V se bode sprožilo tudi vprašanje ob osnovi deželnih za zavarovanje poslopij in živine. zatorej konservativ katerih deželnih zborih arovalnic v Berolinu prev m lužka ne bodo še kmalu vsi dobili Italija glede vinrke carine Mladočehi Mladočeški listi priporočajo da na 12. dan decembra, ob obletnici ko se bil izdal Čehi irski na ti Ona nesrečna klavzula k trgovinski pogodbi bila je prctečeni teden zopet v zbornici a ie namreč nekdo Ministerskega predsednika Eudinij poslancev vprašal, kedaj da bo ta klavzula prišla v porabo kript katerim se je 1871. leta bilo Čehom priznalo njih Minister ie rekel, da za to še ni čas prišel in da je treba znovali, pureja ti dne 1. maj razne shode in deinonstra N hodih bi se ta dan državno pravo, pra cije, kakor socijali; sklepale resolucije takimi demonstracijami pač Mladočehi ne bodo ničesa dose čakati le kaj bo prihodnjost zahtevala v tej zadevi. Posl Pugliese je na to toplo priporočal da bi se klavzula že kaj za obnovljenje češkega di prava jela uporabljati, ker je to v interesu laške vinske Kakor se kaže bomo sejedno pričakali, da se bo & kakor tudi 1 s svojimi demonstracijami dne nimajo nobene koristi. Češko dižavno pravo bodo le ob velj maj kmalu trgovine jelo laško vino k nam izražati proti carini 3 gld. 20 kr. od hektolitra. pravili, če ga bodo Bukovina. - poniževali v predmet pouličnih demonstracij Bolgarija Pretečem teden napadel je nepoznat človek V tej deželi je čuden razpor mej de bolgarskega diplomatiškega agenta v Carigradu dr. Vulkov želnini predsednikom grofom Pacetom in deželnim glavarjem in ga tako nožem ranil, da -je ta vsled prizadetih mu Vasilkom Pod prejšnjimi predsedniki bili so v Bukovi umu n ski veleposestniki silen danji predsednik dobili e pa skušal ta pii nekoliko j iti ker ni Veleposestnikom, katerim in so le o. Nedav čelu d bil deželi v korist. tem s močno zameri ali priložnosti, da avno pokažejo ran je trdijo -pomena naj bi že morilcu čujejo se različna mnenja. Eni trdi j umil. Vulkoviča zabodel kak njegov osobni sovražnik dru o da pa kai je tudi verjetnej da je napad političneg Vulkovic je bil est in delaven vladni mož in ga J napadel kak bolgarski emigrant. Morilca policij oje protstv e s dobila žal Ino pismo, o kater oproga deželnega predsednika e pisal kaj pridno išče, pa dosedaj brezvsppsno Noža, s katerim je se je lilo. da oa bil Vulkovic zaboden najti četudi si ga je ta sam potegnil baron M Ker j Mustaca v službi i-ri deželni vladi, ga Vulkov bo Stambulov, oziroma bolgarska je .predsednik k sebi poklical, da bi lahko proti njemu začel je pa mu pokazal pi m mu ekel 1 preis k a\ Bai Ministerska kriza zaradi tesra močno razžaljen odlož 1 službo in zahtev od predsednik eda j s 1 zadoščenja. Drugim plemenitiiikom se je ziel čas, da pokažejo svojo nevoljo proti predsedniku. V nekem bukovinskem listu Ližil tudi deželni pravi niso na ples k predsedniku se je obsojalo, da se je tej demonsti pridi iz rane. težko pogrešal. Francija senator Loubet sestavil minister notranjih nister, Viette ima Guyot, Jules Eoche, Deville, Rouvier in Bur lad a srečno končana in reči je novo ministerstvo. Predsednik in Loubet, Ricard je pravosodni mi-dela, Cavaignac pa pomorstvo. Constans, Fallieres in Barbey so se umaknili, Freycinet, Ribot, »ois, pa obdrže dose- o glavar. Poslednji je katerem je ko pa poslal omenjenemu listu popravek, v predsednika Deželni poslanci kmetskih danj svoje portfelj Da se ni Loubetu posrečilo sestaviti ministerstva se ne kaj bi bilo lahko vse nastalo Govorilo občin in mest ki so že davno bili siti deželnega glavarja prevzetnosti, so sedaj potegnili s deželnozborske mandate ker nece)o predsednikom biti v zboru predseduj Vasilko Ker je večina deželnih poslane in odložili kateremu ?v mandate se je že o premembi ustave, in o demisiji predsednika Carnota. publičanske Rusija Rusko armado razdelili bodo na pomlad na tri dele in sicer v severno armado, kateri bo poveljnik deželni glavar se pa najbrž ne bode vzel izmej Gurko, in južno armado, kateri bo zapovedoval Dragormr. Celi odložila, moral se je deželni zbor razpustiti volitve. Novi veleposestnikov. Ogersko azpisati nove veliki knez Vladimir zahodno armado, kateri bo poveljnik Zbornica je izvolila Banfi-ja predsednikom armadi na čelu stal bo pa Obručev razsaja, dela še vedno mnogo pregla Bokro podpredsednikom. Op bila poskusila pri ampak tudi onim, ki stradajočim žele pomagati Lakota, ki na Ruskem stradajočim, Zaradi slabih ne olitvi predsednika z zvijačo spraviti vladno stranko v manj- komunikacij zaradi nevestnega nebriznega ravnanja go \ 80 i tovih krogov, ljudstvo mora vkljiib temu lakoto trpeti, cetnrli priporočati. Take stružnice izdeluje firma J. Weiss je ob železnicah polao žita in to celo pod milim nebom gnije. Ljudje se jako izseljujejo v Ameriko, kajti razmere, v katerih živijo so neznosne. Pri razdelitvi podpor gode se velike kii-vice. Car poslal je kneza Galicina v pokrajine, kjer je glad Soh velja na Dunaji (V. Margarethenstrasse 65) in ves stroj po 190 na lici mesta od 37 43 gld., kai se ravna dolžini stružnice, ki meri od 115 centimetrov do in mu dal pooblastilo v njegovem imenu izdajati potrebne ukaze, centimetrov. Šapica (Zwirl) je 24 centimetrov visoko Podpore izdalo se je že 123 milijonov rubljev dohajajo poročila o še hujšem gladu. in v se vedno nad licama. Norvegija Mej tem ko se pri nas vpeljuje uniforma za civilne uradnike, dela se v Norvegiji na to, da bi se ista kolikor možno odpravila. Björnstjerne Björnson's je namreč predlagal v zbornici, da se odpravi vsa civilna uniforma razun one pri diplomatih, carinskih in policijskih uradnikih Lovland je sprožil predlog, da naj bi se revežem, ki so nili 62 leto dajala državna podpora Posl spol Anglija predložil je te sme dlje dni Radikalni poslanec Cuninghame Graham zbornici zakon določa, da delavec nego ur na dan ali 48 ur na teden ne v Ce pa hoče obrtni gospodar, da mu delavci v gotovih slučajih po več ur delajo, zato mora si izprositi od ministerstva posebnega dovoljenja, katero se pa da le v slučaji neobhodne po- trebe Oni bi se proti temu zakonu pregrešil, kaznjuje se z denarno globo do 100 funtov šterlingov. mi^m - Obrtnija. « ............................................................................................................... stružnica. I Dobro orodje je podlaga dobrega in lepega dela. « ravno v tem oziru opazujemo pri nas čestokrat, kako malo pazijo nekateri na to glavno podlago solidnega obrta in kako malo jih zanimajo boljše konstrukcije te ali one priprave. To velja posebno tudi o stružnici. Skorej vsak boljši mizar jo ima, a čestokrat v takem stanu da se je čuditi, kako more shajati njo prvi vrsti pomanjkljivi so leseni deli. Mizar napravi navadno stružnico sam, „po svoji glavi" in tedaj se mu malokdaj posreči, da zgradi stroj, ki zadošča vsem potrebam. Naša Podnožnik je tako urejen, da je vse jedno, kje pritiska delavec nanj; na vsakem mestu ima isto moč in se jednako visoko dviga Zelo pripravno je tudi sloni 1 o (Rücklehne), ki se more več ali manj potegniti iz stružnice. Slonilo je kaj koristna priprava in prihrani delavcu dokaj nepotrebnega napora. ^ Vsak umen mizar si lahko po tej sliki napravi sam vse lesene dele. v ret en o (Spindel), konjič (Reit- stock) in morebiti še križ (Auflagkreuz) je treba kupiti. Take posamezne dele tudi prodaja omenjena tvrdka. J (Dalje sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Za snaženje in likanje stare politirane, a oslepele hišne oprave rabimo petrolej ali pa terpentinovo olje. Veliko in v njem raztopimo. Ko se lepši učinek dobimo, ako petrolej poprej ogrejemo 5. del belega ceresina (zemel zmes ohladi, je takoj dobra treba potem opravo s Üanelno cunjo oprave, zdrgniti Čez 24 ur zbrisati pri tem nastane jako lep Oljnate lise odpr z zmesjo mrzle tabačnih trajen lesk. o iz tapetov, ako jih namažemo kakoršno rabijo za izdelovanje čez noč naj ta kaša ostane na oljnati vode in gline, pip lisi, zjutraj Ako lisa pa JO s krtačo previdno zdrgnemo proc ne zgine pii prvem poskusu, se mora večkrat ponoviti, da dosežemo speh Cedrov gozd na Nemškem. Znani izdelovatelj svinčnikov, baron Faber pri Norimbergif na Nemškem, je uže pred leti začel na svojih bavaiskih posestvih saditi takozvano „rudečo cedrovino", iz katere izdelujejo lesene dele svinčnikov. To drevo sicer ni prava cedra, kaijeršao poznamo iz svetega pisma, ampak raste v Severni Ameriki ter se prav za prav imenuje vir- gin s k o brinje, kakor smo uze poročali svojim bralcem v e pisu O Dragocenih lesovih u Poskusi Njegov cedrov gozd F a b r o v i so se izvrstno obne pokriva 5 hektarjev. Drevesa so jako neobčutljiva zoper mraz in ne zahtevajo druge postrežbe, kakor naša smreka ali mecesen. Gotovo so poskusi Fabrovi velikega se posrečilo, ta lepi in dišeči les pomena m ko udomačiti v naših gozdih, bi domači produkciji in industriji donašal lepih dohodkov. Duh in okus surovega masla. današnja slika ima namen Davno je že znano da ima sir od krav, ki se pasejo po planinah, in použijejo mnogo planinskih lepodi-pokazati bralcem. Novic sečih rastlin, lepši duh in okus. Zaradi tega so pa planinski kraji posebno ugodni za sirarstvo. Naj bi se še moderno stružnico,^ ki je sestavljena jako priprosto, a tako pravilno in umno, da jo z najboljšo vestjo moremo tako prizadevali izdelovati dober sir po planjavah, ali bi 81 / ♦ se vendar ne posi Vse drug pripi ne mor Valjanje travnikov. V Belgiji imajo navado da po nadomestiti prirodnih ugodnosti j. Pa ne duh in okus sira, temveč tudi duh in okus surovega masla se ravna po krmi, katero dobivajo krave, če tudi se to tako zelo ne opaža. Umen živino- mladi povaljajo travnike z valj katere je privzdignil nikih rejec bode vender na to gledal, da ki dobivajo krmo s 12 irji. S tem se potlačijo ruše, mraz po ziini in izlišna voda spravi se površje, da prej izpuhti. Zatrjuje se, da na povaljanih trav-poprej zacoe trava rasti in se več sena nakosi. ^ Kako preženemo bolhe psom? Zmešaj 1 liter vode grami alojne tinkture, in s to tekočino iimij psa in ga kateri bode surovo maslo imelo dober okus. Pokladal pocesi. Bolhe in drugi mrčeši bodo poginoli. Z navadnim mer- po jim zlasti ne bode stvar dobilo kak zopern okus. od katerih surovo maslo Znanstvene preiskave so pokazale, da imajo krave največ mleka, če se jim dajo lanene preše, zatem pa slede po dobroti koruzna moka, otrobi, oves in seno. Po ovsu ima surovo maslo tudi lepo barvo, kar je tudi važno za kupčijo. Po kor moki ima surovo maslo tudi lepo barvo lanenih m je preš pole nikakor cr o tega se jako ni trpežno. Pr . ker je potem surovo maslo pi dobro pokladati, oljnato videti. Dobre so pa prese, maj o ki če se dado primešane drugi krmi, ker po njih ni- sicer mleka posname dosti smetane. Najbolje je surovo maslo, če se kravam daje zelo mešana krma. Sicer pa kakavost surovega masla same Od marsikater kr le od piče, temveč tudi od krave ve ne dobimo dobrega surovega masla, naj jej polagoma tako ali tako klajo. Za pripr dobrega ega masla je pa treba tudi h a j a jenih ljudij in dobrih pripr Od tod pa pr da dobro surovo maslo dobimo iz jih kmetij, v katerih Po nekaterih deželah so se obnesle zadruge, lahko tudi manjši gospodarji pripravljalo okusno surovo maslo za prodaj. Nedavno se je osnovala menda v Tol- minskem taka zadruga in mi jej želimo bolj nego ga je imela kranjska mlekarska zadrug 1 uspeha ki je ne hala nekoliko zaradi nespretnega vodstva, še vec pa za- adi pomanjkanja zadružnega duha mej zadružniki samimi Za surovo maslo se navadno dobe lahko kupci če je okusno Ker se pa tacega masla vedno ednako porabi so za pridobivanje surovega masla samo kmetije imajo vedno skoro jednako mleka pa nekater kjer čase ni stalni kupci in surovo maslo se ne more tako dobro prodati. Za take kmetije se zatorej surovega masla zgube se bolj priporoča večjim vspehom. sveže mleko prodati. ■arstvo, ki se tudi na Kranjskem goji z Blizu mesta je pa seveda še najbolje Kmetijske raznoterosti Obrezovanje dreves pri presajenju. Hrušk m jabolk dobro obrezovati zelo po vejah, pač pa se vejah pri presajenju ni smejo precej obrezati korenine preveč obrezalo, počasi poganj se pa smejo pri tudi ne preveč. Dr se le po česnim prahom se sicer bolhe spravijo, ali ne poginejo, temveč nadlegujejo ljudij. Poučni in zabavni del. Br m ^ «iTi M Iranska pravljica. (Ruski spisal D. N. Certelejev.) Bil je mračen dan. Pred svojim dvorcem je sedel — nekaj Džemšid, mogočni iranski car; bil je sam, — stopinj od njega stal je samo orožjenosec z lokom in posebno dosti mleka, ali se s tacega psico. Car je sedel molče; globoko zamišljen gledal je oblake, ki so se plazili skoro pri tleh, obešali so se po skalah, in zavijali vrhove gora v težko ogrinjalo; ko se je na nekaterih krajih pretrgala siva zaveza, pokazalo se ni modro nebo. temveč drugi oblaki, ravno tako sivi, samo bolj jednakomerno razgrnjeni in negibljivi, kakor bili otrpneli in za veke zaslonih nebo z nepro dirno maso. Nakrat se je v megli pokazala črna pega, ki je hitro naraščala in se približavala z neravnim, poganja v • jocim dreve o ibanjem Sedaj % se je skoro zamotala v vrhove 9 3ves, sedaj zopet vzdignila se nad njimi. Ko jo je car ^zapazil, bila je še samo kacih deset korakov od njega- jeden trenotek in mogel si razločiti jasno orla, ki si je prizadeval, da bi z železnimi kremplji zgrabil kačo, ki dušila. liki črn trak bila ovita okrog njega m ga je Moj lok skočil k carju in pšica je zažvižgala, eljal Džemšid za prvega iranskega strelca. Orla ni ranila pšica, ali predrla je kačo, ki je pala z visočine in se razbila ob kamenji prav pri carjevih nogah. Orožj Zastonj ni Orel je pa razpel mogočne peruti,- vzdigoval se vedno višje in višje, naposled je pa izginil v oblakih. ^Vlinoli so trije dnovi. Car zopet sedel pred svojim dvorcem; jasno modro nebo razprostiralo se je nad zemljo, daljni snežniki blesteli so v daljavi. Nakrat zasliši car šum perut in orel se je počasi v krogih vrtil nad njim bližajoč se zemlji. Džemšid ga je nakrat spoznal kajti na perutih so se še videli sledovi kačjega grizenja. Car ga ni* utegnil bolje ogledati, že je izpustil iz kljuna «v nekaj zrn, znova mahnil s perutmi,,začel vzdigovati se v Slive, češnje, cešplje in breskve krogih in zginil je v jasnem modrem nebu presajenju tudi po ah obrezati, ali vendar Car Gnojenje vrtnicam gm D ene j naj se v vodo Za vrtnice so saje jako dober tako da je voda črna in s to poklical vedeževalce, ko niso mogli uganiti, kaj pomeni ta prikazen, in kaka zrna bi bil prinesel Ormuzdov or odo naj se preliva okrog vrtnic okrog njih prekopala in zrahljala. ko se poprej zemlj , sklenili so jih posaditi. Čas je tekel in zrna so izrasla; na gibkih vejah viseli so prozorni sadovi v čopkih, in nikdo se jih ni upal pokniti. Vedeževalci so 82 sklenili iz/njih iztisniti sok in napraviti pijačo. Pa okus njen je bil tako čuden, da so jo imeli za strup. Ker tudi tilnico, katei tudi opoldan vladal mrak in tiščina. Seboj je vzela sve strup včasih prav pride, spravili so to pijačo v klet je za debele dur od katerih je imela ključ Frereng, ljubljerm srebi njo. Čutila je hlad azsvetljevala komaj nekaj korakov pred žena Džemšidova. Minolo je leto, minolo je dru so pozabili na ta sok. kupo in do in VSI tem so v sode, Ijena kater vlažnost. Pogumno v^ela je kovana 'ha napolnila jo s tekočino iz po- je že dolgo tukaj bila shranjena in pozab Sedaj je še odbil njih napad in jih daleč zasledov^al pridrli sovi-ažniki; Džemšid je nesel Džemšidn umela pomen zrn, kater Zastonj le I eng pošiljala za njim sela za selom s prošnjami da se vrne, vedno dalje je prodiral v stepe odovitne turanske mi idti za možem! pri- Njega ni mogel rešiti pogube, ali njeni ženi je pripomogel, da se izogne sramote. Hvala tebi, krilati Ormuzdov sel! Pomagal si dokler mu niso nazadnje sovražniki prišli za hrbet m mu tako zaprli poti, da se ni mogel vrniti Minovali so dnevi za dnev ali nesrečna Frereng je Niti trenotek se ni več pomišljala, hki-atu je iz praznila kupo. Duh se jej je razburil, gorkota zastonj čakala poročil o svojem moži. Kaj bode kaj bode z vso deželo? Žalost njo šinila Tako po lah je pre jedno trenotje pa bodii vsega konec legla na zemli ni več čutila vlage. Strašile pred dvorcem in gledala, se na je presedela cele dni je niso več čudne sence, umikajoče se trepetajočemu ple ne vzdiguje prah na cesti, menu, niti iskre, bliščajoče se po zlatih in ebrnib po kateri je odšel car s svojo vojsko. Kolikokrat jej je posodah poskakovalo in zopet zamiralo srce pokazala črna točka ko se je v daljavi Pala je na tla prazna srebrna kupa in zazvenela T cesti Pa ni še prišla na pol pota rasla in hitro bližala se po znani pa ona tega ni več slišala. Zdelo se je, da so zlato irt pa m vrtinec pesek in prah odnesel na drugo stran. Po noči, ko je padala rosa in je tisočero zvezd * je veter zasuknil sence umaknile se nekam daleč in vse to se več nje ne Pomnila je svoje gorje, ali sedaj zanjo to ni bilo tiče se vec gorje Taka je toraj smrt? Kaj se je poprej tako bliščalo na jasnem nebu bilo je mračno in temno v za- bala? Zatisnila je oči. Zdelo se jej je da zveni okrog da puščenem dvoru Džemšidovem. Mračne in žalostne misli "J® thoce tenkih, jedva slišnih srebrnih zvončkov, so rojile po glavi bedni carjevi soprogi. Poslednje upanje ^^^^^ zM^e, kakor bi jo hotel zazibati v spanje ]ej je ginilo, in s slednjim dnem je bila bolj potrta pa bodo sovražniki s krvjo poplavili kraj Neki mehek, tih val jo je v brezmejno daljava malo časa bili poslednje bojnike iranske in njih. žene odvedli po vedno dalje in dalje. Cas je tekel, ali ona ni vedela sa v su pretekle ure ali leta kar je izpila strašno pijačo ženjstvo deželi bode zapovedoval novi vladar . . . Ne. ; ta take Včasih se jej je zdelo, da se je nad njo nekaj zasvetilo, da sliši glasove nad seboj. Pa kmalu se je vse zlilo v dvorec bode njegov, ti vrtovi njegovi in ona . . . sramote neče čakati ... Vse je odločeno, naj pridejo so- ^^i^^ni zvok in vedno dalje in dalje jo je nesel mogočen vražniki naj zasedej deželo ona tega ne bode videla mu ona ne bode gledala sramote in izdaje val. Nakrat je jasno zaslišala Džemšidov glas Solnce se še ni pokazalo izza sedela pred dvorcem gore f g je že obračala oči po potu, kjer je po slednj slednjikrat videla carja. Kaj je ostalo od njegovih ble čemu jej je vsa lepota? Solnce ki se sedaj Kje je ona, i bitvi? — Ne. kje Umrla Zakaj nisem pal v po še diše, še je živa, od Ö je gl a stečih nad prikazuje tam izza skalovja, se še ne skrije tam ko zanjo ne bode več vsega, kar se žari na svetu nje ne bode več . Juti Se jedno trenotje in ona začuti gorek poljub irr odpre oči. Oštrašeni sluge stoje okrog nje. Ona leži pred dvorcem, kjer je tako dolgo pričakovala Džemšida, on pa čez jeden mesec, čez več let ^^^ zaprašen in poten sklonjen nad njo, niti potne oprave , gozde, ko tudi bode zopet vzhajalo solnce, obsevalo te gore, te vrte dvorec, ali vse to ne bode več ta še ni utegnil odložiti Ona zapira in odpira oči in na bode več gledala zanjo, ona vsega tega ne ravnost nad ojo na jasnem nebu v strašni visokosti pa mirno kroži mogočen orel . . . Hitr je pote se je zabliskalo v solnčnih žarkih kinžal (bodalo) izza pasa se zasadi ostrina v bele pr Jeklo ▼ Se jedno trenotje, pa telesu ko njene, stresla se je po vsem Minula so sto in tisočletja, zrna, katera je prinesel udečila njen obr pomislila, kako bode brizgnila kri, kako po nekdaj Džemšidu Ormuzdov sel obleko iz ok njeno Kinžal jej je pal zemlj azsejala so se po vsej Ljudje se več* ne boje pijače ki nekdaj bila ali ona ga je pogumno zopet pobrala. Nakrat upijanila Frereng. Te lepodiseči valovi se pene in žar sliši nad seboj šumenje perut, ki so jo hladile. Velikanski orel plaval je nad njo se bila prebudila iz — Hvala tebi. po vseh pirovanjih Frereng se je stresla, kakor bi ogrevajo srca in preganjajo skrbi in ez kazni janj. zašepetala je bridkosti. Pa Ariman ne pusti človeku, da bi brez užival ta dar iz nebes, on ume ostrupiti to pijačo s svojim si me rešil tega se strašnega trenotka, pokazal si mi, da moram umreti ne da ^ /X - -----, ^^ «MV^^ L4LWX V» U* ^ izkazila svojo podobo, ki mu je bila tako draga strupom, in kadar kaplja tega strupa pade v kupe, veselje spremeni v jezo in prozorno svetlorudeča tekočina-spremeni se v temnorudečo kri. Hitro je vstala, napotila se je v globoko klet kjer je I « Poučni in zabavni drobiž. Postojiiia-Vrhaika-Lož ter nasvetoval naj se volitve gg. Mesarja, Langerja in Lenarčiča potrde. Nasveti so bili brez ugovora. Električna razsvetljava v Ameriki. Po statističnih vspr^^jeti. Odsekom izroči se mnogo prošenj in raznih poročil poročilih bilo je v Ameriki 1882. I 6000 električnih svetilnic, deželnega odbora. Pri volitvi odsekov izvoljeni so bili: Y leta 1883 12.000. 1 1884.24 000,1 1885.48.000,1.1886. fmančni odsek: dr vitez Bleiweis, Kersnik,- Hribar. Klim, 96.000. 1 1887. 115.000, 1 1888. 150.000, 1. 1889. 210.000 Murnik (načelnik), Siiklje, Višnikar, dr. Vošnjak, vitez Langer, Luckmann in baron Schwegel (namestnik); v upravni in gospodarski odsek: Braune, Kavčič, Kersnik (načelnik). Lenarčič m 1890 pa v z^ 225.000 električnih svetilnie. Iz tega se vidi, kako se širi električna razsvetljava v Ameriki. Platina je od dne do dne belj redka kovina in njena baron Lichtenberg (namestnik), Murnik Pakiž. dr. Papež, Povš.e, poročilo: Stegnar, cena je vedno višja Na Uralu na Ruskem se Je dosedaj do- baron Eeclibach in dr. Tavčar; v odsek bivalo platino pomešano z zlatom. V teh rudnikih pa ni dosti za letno Ervin grof Auersperg, Klein, Lavrenčič, Ogorelc, platine in da neso dobivali hkratu zlata, bi se delo ne bilo baron Wiirzbaeh in Žitnik. Prihodnja seja bo v torek. IVI t« Ii jI •1 več izplačalo. Poslednji čii^ f-a baje zlata v teh rudnikih ni dosti dobiti, platine je pa tudi malo in so se vsled tega mnogi t^^h rudnikov opustili. Cena platine je pa poskočila. V lasje-draških rudnikih v Mehiki je lani neki inžener zasledil platino. V Koliko jo je, se še ne ve. Če je bode dobiti v večjih množinah, utegne jej cena zopet pasti. Vrtenje Merkurja in Venere okrog svoje osi. Dolgo se je mislilo, da se Merkur žasuče okrog svoje osi v Osobne vesti. Defmitivnima veroučiteljema na ljub- Ijanskih mestnih ljudskih šolah imenovana sta v v cc. Ivan Smrekar, ki je bil doslej začasni veroučitelj, in stolni vikarij Ravnatelj koprske gimnazije g. Jak. Ba- — Nadnčiteljem v Sarabon. buder je dobil naslov šolskega svetovalca. Ribnici imenovan je . St. Tomšič, nadučitelj v Vipavi. al V častnim občanom imenovala je šentvisko-zatiška ob- 24 urah, kakor zemlja. Venera pa v 23 urah. Zvezdoznanec Schiparelli je pa po jako skrbnih preiskavah teh dveh planetov se prepričal, da se zavrtita okrog svoje osi skoro v istem času, kakor obhodita pot okrog solnca. Iz tega sledi, da imata ta dva planeta vedno isto stran obrnjeno proti solncu kakor luna proti zemlji. Na edni strani teh dveh planetov "je torej veden dan, na drugi pa nepretrgana noč. Na strani obrneni proti solncu je prava tropična vročina, mnogo večja nego je na zemlji v najbolj vroč.h krajih, na drugi strani pa mora biti silen čina g. M Grilla, c. kr. okr. glavarja v Litiji, p§vodom nje- govega 301etnega službovanja. Kipar Gangl umobolen. Znani aeniialni do- mači umetnik Gangl, ki je napravil pokrasni Vodnikov spo- menik in zadnji čas izdeloval veliki kip za pročelje novega deželnega gledališča, zbolel je na umu. Nesrečneža odveli so te dni v blaznico na Studenec. Deželna podpora. Deželni odbor kranjski podaril 1« stradajočim na Radovici 200 gld.' podpore. mraz. Ce so na teh dveh planetih organična. bitja, biti morajo Katoliški shod v Ljubljani. Sestavil se je za- vsa drugačna, nego so na zemlji. Vrabci v Ameriki. Leta 1850. so pripeljali vrabce v Ameriko, ki so pa vsi poginili. Leto pozneje so jih časni pripravljalni o-ibor, katerega naloga je delati na to, da prve se letos vrši v ani prvi slovenski katoliški shod. — Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril mestni zopet pripeljali nekaj, ki so pa bili srečnejši. Jeli so s«i hitro odbornik g. dr. Vinko Grregorič veliko zbirko deloma tudi množiti in so sedaj že prava nadloga za razne kraje, 1886 so jako trdno vez^il^knjig „Slov. Matice", „družbe sv. ^ vrabci v Ameriki se že bili razširili angleških štirjaških milj. Slednje leto čez ozemlje 1.033.000 si pri svoje kako novo in drugih. J n pomin na nepozabno nam zadnjo veliko skupščino v divnem Kamniku nam je poslal tamošnji g. župan, pokrajino. Privadili so se dolgotrajajočemu mrazu, bolezni jih Josip Močnik, znamenit dar 50 gld., katerega je tedaj čezmerno ne pokončavajo, drinili sovražnikov se pa znajo ogi- bati. Hrane ne zaničujejo nobene, vender se v Ameriki bolj družbi obljubil požrtvovalni posestnik g. Josip Rode. — Prav razveselil nas je dar vrlih kmetovalcev iz Veli- žive z rastlinsko hrano nego z gosenicami in zatorej napravijo kovške okolice, SÖ v veseli družbi zločili za nas 6 gld. mnogo v(č škode po poljih in vrti h nego pa koristijo. Slavno „li r a n i 1 n o in posojilno d r u š t v o;' v «ti'jt Novice. 48 kr, — Glin j ah nam je naklonilo 10 gld., ono v N ab rež i ni t 5 gld. ; — pa za dom naudušeni „Zorani'' v G rade i so nam — trudoljubivi župnilc^v Drazgošah. pa nam je poslal nabrali 2 gld. 40 kr., v C. Presvitli cesar podaril je za popravo župnijske nas slednje leto — goških Mohojjanov. tudi leto s 1 gld. 50 F r. B o n C e 1 j, kakor se trudi za kr. kot dar draž-