Celje - skladišče D-Per 582/1984 Leto VII., april 1984 COBISS 0 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Razmišljanja ob praznikih V teh lepih spomladanskih dneh se spominjamo revolucionarnih dni ustanovitve OF, predhodnice današnje SZDL, prav tako delavskega praznika vseh delovnih ljudi in občanov širom naše domovine. S ponosom se oziramo na prehojeno pot in lahko rečemo, da smo uresničili zastavljene cilje našega razvoja. Ob pomembnih jubilejih se spominjamo naše revolucionarne preteklosti s pogledom na današnji čas in prihodnost, v katero prihajamo. Z osvoboditvijo naše domovine se je boj na novo začel. V nedopovedljivih naporih je stekla obnova razdejanih domov, v tovarnah je sredi tega vrveža bilo vnovič braniti neodvisno razvojno pot, tokrat pred včerajšnjimi zavezniki in vzorniki. Sredi revščine in osamljenosti se je vnovič izkazalo, da je ključ naše svobode in napredka v rokah delovnih množic. V tej usodni odvisnosti od lastnih sil je naš kmečki človek s svojim delom, trudom in žrtvovanjem vnovič ogromno prispeval, da smo mogli premagati navidez nepremostljive prepade in zagotavljali kolikor mogoče nemoten napredek tudi drugih panog. Razumljivo je, da smo hoteli kar najhitreje naprej, da smo hoteli čimveč in v tem ni nič slabega. Ta pot ni bila lahka, saj se nismo mogli vračati k tistemu, kar je naš delovni človek zavrgel s svojo odločitvijo za narodnoosvobodilni boj, pa tudi ne k tistemu, kar so nam ponujali drugi kot svoj preizkušeni model. Tako nam je bila vsem naložena nadvse zapletena in tvegana naloga, da najdemo našim razmeram ustrezno pot, ki bo delovnega človeka na polju, v tovarni ali znanstveni ustanovi spodbujala k ustvarjanju osebnega in skupnega blagostanja, a tudi h graditvi enakopravnih odnosov v družbi. V teh povojnih časih smo gradili socialistično samoupravno družbo in želeli razviti naše gospodarstvo v smislu hitrejšega razvoja. Iskali smo vse možne rešitve za hitrejši razvoj, med drugim tudi kredite izven naše države. Vsak se je lahko zadolžil, nikoli se nismo vprašali, ali bo lahko vrnil svoj dolg. Lepo je bilo življenje, a sedaj moramo po drugačni poti naprej. Veliko ljudi kritizira in so malodušni do vseh ukrepov, ki se izvajajo v naši družbi v sedanjem trenutku. Ni mogoče pričakovati in obljubljati, da se lahko na hiter način spremenijo temeljne značilnosti naših materialnih razmer. V občini dosegamo dobre rezultate gospodarjenja, a nas leti ne smejo in ne morejo uspavati, ker nas hitro lahko kaj preseneti. Ker smo manj razvita družbenopolitična skupnost, moramo še bolj prizadevno gospodariti, da bo naš razvoj dosegel cilje, ki smo jih postavljali v srednjeročnih programih. Zavedamo se, da vsega takoj ne bo mogoče opraviti, toda z dobro voljo in razumevanjem bomo opravili zastavljene naloge. Preko Socialistične zveze delovnih ljudi in vseh organiziranih socialističnih sil moramo vnesti med ljudi - naše občane in delavce, ki jih težijo številne težave in stiske, povečan delovni zagon, ustvarjalen pristop k razreševanju problemov. Zdaj moramo naloge bolj izostriti, terjati odgovornost in aktivnost vsakega posameznika. Ob letošnjem slavju lebdi nad nami, kakor že nekaj let nazaj, moralni pritisk o težkem ekonomskem stanju, v katerega smo zašli. Vsi čutimo resnost položaja. Ne dvigajmo preplaha zaradi strahu, temveč pozivajmo k mirnosti in zaupanju v prihodnost. Zavedamo se nabolj resno, da bomo samo z delom, dobrim delom, boljšim delom kot doslej, vseh in vsakogar, odgovornim, požrtvovalnim, organiziranim, samoupravnim, plemenitim delom, takšnim, ki kar najbolj izkorišča znanstvene dosežke in vse, do česar je novega prišlo človeštvo, splavali iz težav in zadovoljni nadaljevali svojo pot k blagostanju. Smo v obdobju, ko bo predvla-dalo geslo »učiti se, znati in ustvarjati!« Zato moramo stimulirati kreativno delo — materialno in moralno. To je za naš razvoj težja pot, toda perspektivnejša in edino mogoča. Sprejeli smo usmeritve dolgoročnega izvajanja gospodarske stabilizacije, sedaj jo izvajamo, moramo jo dopolnjevati in izvajati tudi jutri, da bo lahko naš perspektivni razvoj dosegel svoje cilje. Zakaj bi prikrivali in zakaj bi se opravičevali in sramovali priznati tisto, kar nam tokrat greni praznični dan. Bolj ko se bomo zavedali vsega, kar ni in ne mo- re biti po naši meri, kar ni in ne more biti vrednota socialističnega samoupravljanja, manj bo zmede, tavanj, bolj bomo sposobni za resnične revolucionarne samoupravne prodore. osre:nja knj. celje — Konec meseca marca je bil v naši občini ustanovljen klub brigadirjev kot oblika dela občinske konference ZSMS. Klub zajema vse aktivne brigadirje, brigadirske veterane in vse ljubitelje brigadirstva. Ta klub ima svoj prostor nad staro pošto, Titov trg 1, in je odprt vsak petek od 15.30 do 20. ure. Člani kluba so že izvedli prvo akcijo, ko so zasipavali jarke za telefonsko napeljavo. Predsednik kluba brigadirjev je večkratni brigadir Roman Peter. - ♦ - — V mesecu aprilu in maju poteka akcija kulturnih prireditev ob praznovanju meseca mladosti. Akcija je pod imenom Rdeči booogie in v organizaciji občinske konference ZSMS. Mladi, združeni v tej kulturni akciji, prezentirajo svoje kulturne dosežke in stvaritve. Na prireditvah potekajo tudi razgovori o problemih mladih in krajanov v sredinah, kjer gostujejo kulturne skupine. Te prireditve so zelo obiskane, saj je vanje vključena lokalna štafeta mladosti. - ♦ - — V času od 9. do 14. aprila so bila šolska tekmovanja v znanju in veščinah SLO in DS. Najboljše ekipe iz posameznih šol so se udeležile občinskega tekmovanja, ki je bilo 20. aprila na osnovni šoli Franja Vrunča v Gorici pri Slivnici. - ♦ - — V petek, 13. aprila, je bila volilno-programska konferenca občinske organizacije ZSMS. Na konferenci so mladi spregovorili o svojih problemih in opravili volitve za nove organe OK ZSMS. Za novega sekretarja je bil izbran mladinec osnovne organizacije Kameno — Jani Kukovič. - ♦ - — V petek, 13. aprila, je bilo občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol v poznavanju prometa. Tekmovanje se je odvijalo v dveh skupinah — mlajši in starejši pionirji. Učenci do 11. leta starosti so tekmovali v testiranju prometnih predpisov, od 11. do 15. leta pa so se pomerili v testiranju, v spretnostnih vožnjah na poligonu in ocenjevalni vožnji po ulicah. Iz vsake šole se je udeležilo po 20 pionirjev. - ♦ _ — V soboto, 14. aprila, je na pobudo občinske konference SZDL v naši občini potekala očiščevalna akcija pod geslom »očistimo svoje okolje — za zdravo življenje«. Akcije so se udeležili učenci osnovnih šol, krajani, delavci javnih naprav iz Celja in turistična društva. - ♦ - — V četrtek, 19. aprila, je OK SZDL v okviru predsedstva obravnavala naloge SZDL pri izvajanju načrta gospodarske stabilizacije. Sprejela je pobude in načrt aktivnosti za zmanjševanje porabe v letošnjem letu. - ♦ - — V petek, 20. aprila, je v kulturnem domu v Šentjurju gostovalo amatersko gledališče iz Titovega Velenja s komedijo »Veter v vejah Sosafrasa« — parodija kavbojke. Šentjurski portret Jože VONČINA je visok, ko-ščat možakar, zaposlen v delovni organizaciji Alpos TOZD Oprema. Rodil se je 1935. leta v Krajnčiči v kmečki družini. Osnovno šolo je končal v Šentjurju. Po končani osnovni šoli je ostal na kmetiji. Pozneje se je zaposlil kot teracer v celjskem Ingradu. Leta 1955 je odšel vrnit dolg domovini in 1957 se je zaposlil v Alposu, kjer je še danes, ter opravlja dela skladiščnika. Jože VONČINA je v svoji delovni organizaciji znan kot aktiven sindikalni delavec. Vrsto let je bil predsednik sindikata v svojem delovnem okolju, član raznih samoupravnih organov. Letos je bil izvoljen za člana predsedstva občinskega sveta ZSS, bil je že dve mandatni obdobji član občinskega sveta in član medobčinskega sveta ZSS. Kot sindikalni delavec se aktivno bori za dobre pogoje dela, zdravstveno varstvo delavcev in podobno. Na svojem delovnem mestu je zadovoljen. Zeli si dobro medsebojno razumevanje v delovnem kolektivu, zdravje in mirno sožitje. Jože je tudi dobitnik srebrnega znaka ZSS. Jože je vesel, ko se ozre in pogleda svoje življenje nazaj. Kljub težavam, ki mu jih je prineslo življenje ,je vesel, da si je marsikaj ustvaril sam, s svojimi rokami — s svojim delom. Ponosen je na urejeno družinsko življenje, rešen ima stanovanjski problem, a vendar si želi naprej. Jože VONČINA je znan kot izvrsten pevec in ljubitelj izvirne narodne pesmi. Že od leta 1955 je član moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev. Svoje pevske korake je naredil pod vodstvom tovariša Raztočnika. Je tudi nosilec zlate Gallusove značke. 25 let je bil čan tega zbora, sedaj pa si ne zna pojasniti, zakaj je ugasnilo njegovo članstvo v zboru. Njegova velika radost sta vinograd in sadovnjak, katerim posveča precejšen del svojega prostega časaL Jože VONČINA je primer dobrega poštenega delavca, skrbnega moža in očeta. Želimo mu, da ostane takšen in da s svojim marljivim delom prispeva k napredku naše družbe. Goce Kalajdžiski Krajevna organizacija RK Dramlje Krajevna organizacija RK Dramlje je ob finančni pomoči KS Dramlje in Centra za socialno delo Šentjur letos organizirala obdaritev žena ob 8. marcu. Po pestrem kulturnem programu, ki se je odvijal v osnovni šoli Miloš Zidanšek ,je ženam v starosti nad 70 let čestitala k prazniku predsednica KO RK Dramlje ter jim izročila skromna darila. Titova pot je naša pot Prve dni maja potečejo štiri leta, kar smo brez tovariša Tita. Spominjamo se najbolj žalostnega maja. Spominjamo se Tita. To je ime, ki je že zdavnaj postalo legendarno, ime, ki vliva vero in moč, odpira srca in pot k zmagi. Bil je jasen in odločen. Njegove besede tudi danes mnogo povedo, so zakladnica za naše ravnanje. Titovo delo je veliko, je smerokaz, ki osvetljuje našo pot v bodočnost. Tito je s svojim delom in imenom globoko v naših srcih. Njegovo veličastno delo ne more biti omejeno s časom, ker je gonilna moč naše revolucionarne poti in bodočnosti. Iz dela ZZB NOV OB PROGRAMSKIH IN VOLILNIH KONFERENCAH ORGANIZACIJ ZZB NOV Pri nas je zmerom tako, da se grozovito raznežimo nad umrlim. Nacionalna bolezen. Pri tem pozabimo prav živeti z živimi in za žive. N. Gaborovič Podobno bi lahko označili naš odnos oziroma odnos večjega dela družbe do borcev. Da je to res, je dovolj, da pogledamo programe dela družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij. Ugotovimo lahko, da razen načelnega opredeljenja za sodelovanje z organizacijo ZZB NOV ni ničesar konkretno zastavljenega in temu primerno tudi izvršenega. K sreči je nekaj izjem: osnovne šole in organizacije RK. Ti imajo nekaj več kot le običajne forumske stike, še posebno pa je razveseljiva njihova skrb za oslabele borce. Kajti ne samo to, da moramo v svojem življenju v delu organizacij in društev najti čas za sočloveka, soseda, znanca, za njegove probleme, radost. Zavedati se moramo, da je povprečna starost borcev zelo visoka, da se jim množijo zdrav- stveni problemi, ki hromijo njihovo osebno delo in delo organizacije. Skrajni čas je, da začnemo preko ustreznih programov skupno skrbeti za boljše počutje borcev, za nemoteno delo organizacije in za kvaliteten prenos pridobitev in spoznanj NOB. V nedeljo, 1. aprila, je bila v kulturnem domu programska konferenca KO ZZB NOV Slivnica. Zbralo se je lepo število borcev iz KS Slivnica, Prevorje in Kalobje. Manjkali so le tisti, katerim je bolezen preprečila udeležbo. Iz poročila predsednika KO ZZB NOV Jožeta Vodeba o delu krajevne organizacije v preteklem letu je razvidno, da je bil velik del dejavnosti usmerjen na reševanje zdravstvenih in gmotnih problemov borcev. Teh pa ni malo. Ugotovili so, da je bilo v zadnjih letih udeležba njihovih članov na klimatskih in drugih zdravljenjih v primerjavi z vso občino in zdravstvenim stanjem članom občutno premajhna. Se vedno ostaja ena njihovih glavnih skrbi skrb za stalen stik z najmlajšimi. Poudarjeno je bilo vzgledno sodelovanje z osnovno šolo in vrtcem. Ta stik pa se na žalost ne nadaljuje v mladin- ski organizaciji. Prisotni so v delu krajevne skupnosti, budno spremljajo gospodarska in politična dogajanja, a prav sodelovanje z ostalimi organizacijami in društvi je zaradi zdravstvenih težav in razpršene poselitve moč- no ovirano. Zato so izvolili pododbor za Kalobje, ki bo skrbel za povezavo borcev iz KS Kalobje. Izvoljen je bil tudi namestnik predsednika KO ZZB NOV tov. Matija Anzeljc in blagajničarka tov. Brigita Skočič. Borci so zborovali na Planini V nedeljo, 18. marca, je bila na Planini delovna letna konferenca Zveze borcev NOV, kjer se je zbralo preko 100 nekdanjih borcev. Zboru so prisostvovali zastopniki planinskih družbenih organizacij, predsednik obč. odbora ZZB — NOV, nekateri gostje, med njimi prvoborec tov. Ivan Luskar iz Celja. Predsednik tov. Rado Tržan je podal bogato poročilo o delu organizacije ter nakazal naloge, ki jih je treba še ito leto izvršiti. Razpravljali so o pripravah za občinski praznik, ki bo letos 19. 8. na Planini v počastitev 40-let-nice osvoboditve Planine. Ker je letos tudi obletnica volitev v narodnoosvobodilne odbore — prvo ljudsko oblast na Šentjurskem, bodo krajani ta izredno pomembni dogodek obeležili z vgraditvijo spominske plošče. Nadalje so razpravljali o razširitvi muzejske zbirke na Planini. Prizadevali si bodo, da organizacija ZB dobi še tri prostore, ki jih sedaj uporablja trgovina Merx. Tudi Turistično društvo bi z rešitvijo tega problema dobilo 1 prostor za stalno razstavo narodopisne zbirke. Tako obogatena kulturna ustanova bi bila pomembna ne samo za Planino, ampak tudi za širši slo- venski prostor. Borci so prepričani, da jih bodo merodajni dejavniki, KS — Planina, občinska skupščina in drugi pri teh njihovih nesebičnih prizadevanjih vsestransko podprli, da bo tako ta problem rešen do občinskega praznika. Razpravi j alci so z razumevanjem sprejeli vsa naša prizadevanja, da bi se postopoma urejali naše ekonomske odnose, vendar mora ta obveznost veljati za vse, borci pa bodo po svojih močeh pomagali. Na zboru pa so tudi kritično ugotavljali, da se temu kozjanskemu predelu, kljub temu, da Iso bili doseženi nekateri pozitivni premiki, polaga še vse premalo pažnje. Borci in ostale organizacije se že dlje časa zavzemajo za dokodčno izgraditev ceste Šentjur — Planina — Sevnica ter za cesto, ki pelje iz Planine v Šentvid. Vendar so optimisti in povsem zaupajo občinskemu vodstvu, da se bo kljub zaostreni gospodarski situaciji v bližnji prihodnosti le rešilo tudi to vprašanje. Mnenja smo. da je borčevska delovna konferenca na Planini izredno dobro uspela in smo ponosni, da imajo borci kljub starosti še toliko zdravega optimizma in še s toliko prizadevnostjo pomagajo pri urejanju družbene problematike. Volilna seja občinskega sveta ZSS 20. marca je bila volilno-pro-gramska seja občinskega sveta ZSS Šentjur. Na seji so obravnavali in sprejeli poročilo o delu sveta in njegovih organov za preteklo obdobje. Sprejet je bil program za naslednje leto ter izvoljeno novo vodstvo in ostali organi občinskega sveta sindikatov. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Gračner iz DO Potrošnik, za sekretarja za Hinko Pap, dosedanji sekretar SO. Delegati so na seji spregovorili o trenutnih in aktualnih političnih in družbenoekonomskih razmerah v občini. Izhajali so iz konkretnih razmer, ki so prisotne v posamezni delovni organizaciji ter vsi skupaj poudarjali potrebo po doslednejšem in učinkovitejšem delu sindikata, ki je potrebno za premagovanje in izhod iz omenjenih težav. Za tako delo so naredili nov program, ki je bil sprejet. Razmere, v katerih se nahajamo, so očitno tudi sindikalne aktiviste postavile v drugačen položaj, kar se je odrazilo v vsebini razprav, ki so bile konkretne in brez olepševanja. Vsebovale so tudi vrsto konkretnih pobud in predlogov za sindikalno delo, kar smo v preteklosti na takšnih sejah pogrešali. Tak odnos pa najbrž pomeni, da bo občinska organizacija ZSS še bolj prisotna v družbenopolitičnem življenju naše občine. Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti TELESNAKULTURA V LETU 1983 V skladu s sprejetim srednjeročnim programom, priporočili TTKS Slovenije in ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov, ki se nanašajo na ostrejše kriterije financiranja skupnih nalog na področju telesne kulture, sta skupščini TTKS in ZTKO načrtovali aktivnosti na naslednjih področjih : 1. Razvoj in delo v šolskih športnih društvih Z dejavnostjo šolskih društev v celoti ne moremo biti zadovoljni, saj je prav v letu 1983 zaznati zastoj, tako z vidika tekmovalne dejavnosti kot organizacijske. Zavedati se namreč moramo, da so šolska športna društva temeljna celica telesnokulturnega življenja doraščajoče mladine. Vendar pa to ni le naloga učiteljev telesne kulture, temveč je potrebno k dejavnosti v društvih vključiti tudi starše učencev in mentorje telesnokulturnih organizacij ter Zveze socialistične mladine. 2. Tekmovalni šport s poudarkom na delu s selekcijami Na področju tekmovalnega športa selekcij smo dosegli lepe uspehe predvsem v košarkarski in kegljaški sekciji. Predvsem je potrebno poudariti načrtno delo v organizaciji vadbe, ki se odvija strokovno in stalno. Sad takšnega dela je mladinska košarkaška selekcija, ki uspešno tekmuje z najboljšimi selekcijami Slovenije. Prav tako zelo načrtno in strokovno delajo v nekaterih selekcijah malega nogometa in uspešno tekmujejo v celjski regiji. 3. Športna rekreacija Množična rekreacija občanov je naša temeljna naloga in lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je le-ta dosegla izreden razvoj prav v letu 1983. Posebno je razveseljivo, da je prišlo do aktiviranja v različnih športnih panogah, kot so: kolesarjenje, tek na smučeh, tenis, alpsko smučanje kegljanje, mali nogomet, planinstvo itd. Množične akcije, ki so jih vodili priznani mentorji, so bile zelo uspešno organizirane. Struktura nastopajočih je bila zelo zadovoljiva, saj so nastopali ljudje vseh starostnih kategorij in spolov. 2al pa moramo ugotoviti, da nekdaj tako popularne »sindikalne igre« še vedno niso zaživele. 4. Investicije in investicijsko vzdržveanje V V zadnjih nekaj letih smo v občini dosegli uspehe pri izgradnji telesnokulturnih objektov. Posebno je razveseljivo, da smo odpravili takozvane »bele lise«, kjer ni bilo prav nobenega objekta. Toda te objekte je potrebno v smislu dobrega gospodarjenja tudi vzdrževati. Zato je stališče delegatov skupščine, da je treba sredstva zelo racionalno razporediti in to predvsem za investicijsko vzdrževanje in za dograditev malih objektov na področju Kalobja, Blagovne, Dobja, Prevorja in Loke. Skupščina je tako v skladu z dogovorom namenila sredstva in so bila izvedena nasledna večja dela: popravilo bazena, planinske koče Re-sevna, razširitev igrišča na Ponikvi in Dramljah, sofinancirane so bile izgradnja na Kalobju, Dobju, Grobelnem in vlečnici v Šentjurju in na Planini. Namenska sredstva za vzdrževanje pa še zdaleč ne zadoščajo. Predvsem je problem vzdrževanja bazena, katerega vzdrževanje in upravljanje se bo moralo reševati v okviru KS. Odprto je tudi vprašanje obračuna amortizacije, ker se zaradi nizke prispevne stopnje le-ta sploh ne obračunava. 5. Delovanje delegacij in delegatov Po oceni skupščine delovanje delegacij ni zadovoljivo, saj se te v nekaterih sredinah ne sestajajo. Prisotnost delegatov na sejah skupščine je komaj zadovoljiva. Realno zmanšanje sredstev celotne skupne porabe v letu 1983 je povzročilo tudi zmanjšanje razpoložljivih sredstev za športno — rekreativno dejavnost. Teles-nokulturna skupnost Šentjur se v slovenskem prostoru uvršča med tiste skupnosti, ki namenjajo za to področje najnižja sredstva (tudi po prispevni stopnji). Globalna finančna sredstva so ob resoluci-skih omejitvah rasti osebnih dohodkov in materialnih stroškov vplivala na oblikovanje programa v skupnosti. V sami strukturi porabe sredstev ugotavljamo, da je nizek delež namenjen za pospeševanje športno rekreativne dejavnosti — 30,3 %. Zaostajanje sredstev za osnovno dejavnost (usmeritev sprejeta na Portoroškem srečanju, predvideno zag. 50 %) je prisotno tudi zaradi investicijskega vzdrževanja in odplačilo sprejetih obveznosti, ki znašajo kar 34 %. V letu 1983 je skupnost namenila sredstva za ureditev bazena ter ureditev igrišč pri OŠ Kalobje, na Ponikvi ter v Dramljah. Za investicijsko vzdrževanje so bila dodeljena tudi solidarnostna sredstva TKS SR Slovenije iz sklada za pomoč manj razvitim območjem v skupni višini 150.000 dinarjev. Sredstva za skupni program nalog, ki se realizira v TKS SR Slovenije so bila realizirana v višini 748.931 dinarjev, ki so se namenila po programu TKS SR Slovenije za športno rekreacijo, vrhunski šport, spremljajoče dejavnosti ter sofinanciranje telesnokulturnih objektov skupnega pomena. V letu 1983 se je tudi spremenil sam. sistem združevanja sredstev za te naloge, saj TKS Slovenije ni več združevala sredstev po samoupravni prispevni stopnji ,temveč se je v skupščini TKS Slovenije dogovorila za program, TKS občin pa so na osnovi planirane mase BOD zagotovile sredstva do dogovorjene višine. PROBLEMATIKA STANOVANJSKE SKUPNOSTI V LETU 1983 SSS je v letnem načrtu na osnovi srednjeročnega načrta načrtovala izgradnjo 76 stanovanj, v ulici Miloša Zidanška, od tega bi bilo 30 stanovanj namenjenih solidarnostnim upravičencem, 46 pa bi jih kupile delovne organizacije za potrebe delavcev. Prav tako je bil načrtovan začetek gradnje dvostanovanjske hiše na Kalobju, od tega eno stanovanje za solidarnostnega upravičenca in eno stanovanje za potrebe delavcev osnovne šole. Prav tako je načrtovana izgradnja skupne kurilnice v Šentjurju za ogrevanje na trdo gorivo. Poraba vzajemnostnih sredstev se je načrtovala za kreditiranje nakupa družinskih stanovanj in za kreditiranje individualne gradnje v razmerju 60 : 40. Porabo stanarin smo načrtovali za investicijsko in tekoče vzdrževanje stanovanjskih objektov. Skupščina je načrt sprejela, vendar pa je v teku leta sprejela, odnosno spremenila naslednje elemente načrta: 1. Delovne organizacije so zanikale srednjeročni načrt potreb po stanovanjih in so od predvidenih 40 za leto 1982 in 1983 kupile 18 stanovanj in sicer: KK Šentjur 3 stanovanja; VIZ Šentjur 3 stanovanja; TOLO 1 stanovanje; KOP 1 stanovanje; in Železarna Štore 10 stanovanj. 2. Solidarnostnih sredstev pa je bilo .zagotovljenih za 22 stanovanj z najetjem posojila iz vzajemnostnih sredstev. Izgradnja 36 stanovanj pa je bila ustavljena. 3. Pričeta je bila gradnja 2-sta-novanjske hiše na Kalobju, ki bo končana v maju 1984. leta. 4. Prav tako je bil izvršen nakup zemljišča za nadaljnjo gradnjo na Ponikci, po končani gradnji 36 stanovanj v Šentjurju. 5. Izgradnji skupne kurilnice smo se odpovedali, ker je bila predračunska vrednost 82.000.000.— din, kar je bilo nemogoče zagotoviti. Sprejeta je bila usmeritev, da se kurilnice preusmerijo postopoma, del je že realiziran z izgradnjo kurilnice v ulici M. Zidanška, ki bo poleg novozgrajenih stanovanj ogrevala še obstoječi blok (46 stanovanj) in otroški vrtec, za katerega je bilo porabljeno 2.980.000.— din iz sredstev stanarin in 2,000.000.— din iz sredstev skup. otroškega varstva, razlika do vrednosti kurilnice cca 12,000.000.— din pa je vračunana v ceni novih stanovanj. 6. V teku je izdelava načrtov za delno spremembo kurilnic v ulici D. Kvedra in Na lipico za kar bi se porabila sredstva stanarin in eventuelni krediti. S tem je bil načrt investicijskega vzdrževanja omejen na minimalno, kar bo še trajalo, dokler ne bo rešen problem ogrevanja, kajti omeniti je potrebno, da še velik del kurjave (predvsem na olje) kreditiramo iz sredstev stanarin, kar je prepovedano in bo v bodo- če nemogoče. Poraba vzajemnih sredstev je bila v okviru načrtovane. Ostala problematika Samoupravno delo skupščine še nima prave kvalitete, premalo je pobud in predlogov, udeležba na sejah je na meji sklepčnosti. Prav tako ne delajo organi skupščine (odbori in komisije), razen odbor za družbeno pomoč. Poseben problem predstavlja odstopanje od srednjeročnega načrtovanega števila stanovanj, pri čemer sta prisotna dva momenta: 1) 40 — 60 % podražitve stanovanjske gradnje in 2) Nesorazmerno kreditiranje individualne gradnje in nakupa družbenih stanovanj, ki jih izločajo iz ostanka dohodka, koristila za nakup stanovanj in kreditiranje individualne gradnje delile v razmerju 60 : 40 %. Prav tako ugotavljamo, da TOZD, ki so se obvezale priskrbeti za mlade družine — solidarnostne upravičence — stanovanje v roku 5 let, te obveze ne izpolnjujejo in imajo tako 31 solidarnostnih stanovanj, ki so bila dodeljena v letih 1976, 1977 in 1978, neupravičeno zasedena in bomo morali problematiko razrešeta-ti ali z dogovarjanjem ali po sodni poti, kajti na drugi strani imamo ustavljeno gra-njo 36 stanovanj zaradi tega, ker ni kupcev, čeprav smo gradnjo načrtovali na osnovi pismenih potreb TOZD in njihovih organov upravljanja. Problematično je tudi delo hišne samouprave, predvsem skupnosti stanovalcev, ki še ne igrajo svoje vloge, predvsem v delu, kjer bi morala biti izražena njihova volja: o kvaliteti stanovanj, odpravljanju pomanjkljivosti, reklamacijah in vzdrževanju ter ohranjanju stanovanj ter jasno opredeljena zahteva po kvaliteti izvajanja stanovanjske gradnje in ureditvi stanovanjskih okolij. To je ena prednostnih nalog hišnih svetov SZDL v letu 1984. USPEŠNO DELO SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI Ugotavljamo lahko, da je bilo leto 1983 v dejavnosti požarnega varstva dokaj razgibano in uspešno. Vendar pa nam je ostalo še precej nalog neuresničenih, in jih bo treba v prihodnje sprovesti. Skupščina je imela v preteklem letu dve skupščini. Na njih smo oblikovali razvoj požarnega varstva v naši občini. Zavzemali smo potrebna stališča in sklepe. Ti pa so se realizirali preko odbora za svobodno menjavo dela in preko občinske gasilske zveze v sodelovanju s civilno zaščito, povezovali smo se preko delegatov z republiško SIS za varstvo pred požari. Udeležili smo se dveh sej, ene pa ne, ker ni prispelo vabilo na našo SIS. Delegati pa so na naših skupščinah poročali o vsebini dela republiške SIS za varstvo pred požari. Pri svojem poslovanju smo delali z Delovno organizacijo za opravljanje poslovnih storitev Šentjur. Pri tem delu, zlasti pri realizaciji sklepov, je vrzel, ker nimamo strokovnega sodelavca. Razmišlja se o skupnem strokovnem sodelavcu za občinsko zvezo v okviru servisa za polnjenje gasilskih aparatov. Poleg rednega letnega vzdrževanja gasilskih društev so bila v letu 1983 nabavljena naslednja večja sredstva za požarno varstvo v naši občini: za Gasilsko društvo Prevorje in Loka je bil nabavljen orodni gasilski avtomobil, za GD Kalobje pa terensko vozilo s prikolico za orodje in motorno brizgalno. Nove motorne brizgalne pa so bile nabavljene za GD Planina, GD Dramlje in GD Kalobje. Našteta sredstva je delno financirala SIS za VPP, delno pa je investicija pokrita z drugimi viri financiranja. Na področju zvez pa je že prispelo 7 UKV radijskih postaj tipa TR-40, ki imajo možnost vgradnje do 12 kanalov in so namenjene za vgradnjo v gasilske avtomobile gasilskih društev. V pripravi je tudi servis za polnjenje gasilskih aparatov. To nalogo je prevzelo Gasilsko društvo Šentjur, ki ima za to delo že usposobljena dva svoja člana. Delo bo steklo, ko bo nabavljena vsa potrebna oprema. Na področju izgradnje pa je v teku dom Gasilskega društva Lokarje, kjer se trenutno izvajajo obrtniška dela. IZ DELA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ŠENTJUR Na zadnji seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti so delegati pretresli delo skupnosti v preteklem letu in sprejeli vrsto pomembnih sklepov. — Občinska zdravstvena skupnost je v preteklem letu kljub temu, da je bila konec leta znižana prispevna stopnja, poslovala uspešno, saj je konec leta razpolagala z ostankom sredstev v višini 8,557.678 dinarjev, ki ga je skupščina razporedila za modernizacijo bolnice Celje 510.833, za pokrivanje izgube KK TOZD Transport 1,295.078, za kritje neporavnanih obveznosti iz leta 1983 44.400, za nameravano adaptacijo podstrešnih prostorov ZD Šentjur je rezerviranih 3,927.445 din, 2.779.921,65 din pa je prene-šenih v leto 1984 za izvajanje programa. — Obravnavano je bilo tudi poslovanje ZD Šentjur v preteklem letu in je bilo prav tako pozitivno z ostankom dohodka 1.917.000, le-ta pa bi bil lahko še večji, če bi bile terjatve v znesku 2,476.775 do plačnikov zdravstvenih stori- tev v regiji pravočasno poravnane. — Skupščina je sprejela finančni načrt skupnosti za leto 1984. — Skupščina je obravnavala informacijo o valorizaciji zneskov participacije, ki se v skladu s 47. členom samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravice iz zdravstvenega varstva valorizirajo v skladu s povečano rastjo osebnih dohodkov v SRS. Le--ti so v letu 1983 porasli za 27,1 %. Valorizirani zneski se uporabljajo od 1. 3. 1984 dalje. — Skupščina je za predsednika občinske zdravstvene skupnosti ponovno izvolila tov. Ludvika Mastnaka, za podpredsednika tov. Janeza Šmida, za predsednika zbora uporabnikov tov. Mihaela Iskra in za predsednika zbora izvajalcev tovarišico Martino Gorjup. Aktualno v kmetijstvu O DELU IN POSLOVANJU SAMOUPRAVNEGA SKLADA ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE V OBČINI ŠENTJUR ZA LETO 1983 Z namenom, da bi pospešili proizvodnjo hrane, smo se v Sloveniji dogovorili, da zaposleni delavci združujemo sredstva za razvoj ter pospeševanje kmetijske proizvodnje in za regresiranje potrošnje. Vsako leto v Sloveniji tudi prejmemo republiški dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju pridelave hrane, s katerim se dogovorimo za cilje, ki jih zasledujemo in za konkretne namene, merila in višino usmerjanja oziroma porabe sredstev. V letu 1983 smo se dogovorili, da bomo sredstva usmerjali za pospeševanje poljedelske proizvodnje, živinorejske proizvodnje (razen perutninarstva), za sofinanciranje pospeševalne službe in za nadomestilo dela obresti za kredite za osnovna sredstva. Sredstva se združujejo na treh nivojih in sicer na nivoju občine, regije in republike. Tako teče financiranje programov pospeševanja pridelave hrane iz občinskih, regijskih in republiških skladov. Mislim, da je prav, da smo bralca na kratko seznanili, kako je urejeno oziroma dogovorjeno združevanje in poraba sredstev za pospeševanje pridelave hrane v SR Sloveniji. Pripomniti velja, da je ta politika že dobila potrditev kot pravilna, saj se je kmetijska proizvodnja po nazadovanju (zaradi neusklajenih cen) v lanskem letu že pričela povečevati v vsej Sloveniji in, kot bomo videli, tudi v naši občini. Na podlagi republiškega dogovora in ciljev kmetijske proizvodnje v občini je skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1983 sprejela program intervencij, ki smo ga morali omejiti na višino združenih sredstev, čeprav so bile potrebe dosti večje V naši občini je skupščina ob- čine v začetku leta povečala prispevno stopnjo na 0,55 od BOD. Iz bilance je razvidno, da smo imeli v skladu 11.622.117 din prihodka s pripombo, da je bilo 1,2 milijona kreditnih sredstev, ki smo jih med letom morali vrniti. Poraba sredstev iz sklada je potekala po zastavljenem programu dela. Tako je bilo za izvajanje nalog iz program porabljeno 9.801.907 din, vrnjeno je bilo 1.200.000 din kredita, ostalo je neporabljeno 620.209 din, kar se prenaša v prihodek leta 1984. Po programu so bila sredstva porabljena za naslednje namene: premiranje povečanega staleža osnovne črede krav, premiranje pitanja telet, premiranje prireje mleka, premiranje proizvodnje pšenice, regresiranje nabave semenske koruze, sofinanciranje pospeševalne službe in financiranje dežurstva veterinarske službe, štipendiranje kmečkih otrok, ki bodo ostali na kmetiji, sofinanciranje zavarovanja plemenske živine, sofinanciranje pospeševanja svinjereje, konjereje in čebelarstva ter za sofinanciranje regijske živinorejske razstave. Največ sredstev je bilo porabljenih za premiranje pitanja telet 2.199.987 din, za premiranje prireje mleka 1.893.344 din in za sofinanciranje pospeševane službe 1.393.000 din. Iz bilance je tudi razvidno, da smo porabili 4.433.331 din za regresiranje potrošnje, to je zato, da smo v trgovini dobili ceneje meso, mleko in moko. Za razvoj in pospeševanje proizvodnje hrane pa je bilo porabljeno 5.368.577 din. To kaže na to, da se velik del, skoraj polovica, združenih sredstev uporablja za regresiranje potrošnje, kar je pomembno vedeti, da ne bi čez leta zahtevali nestvarne rezultate od kmečkih proizvajalcev. Združena sredstva za intervencije so tudi v naši občini pripomogla k povečanju tržne organizirane kmetijske proizvodnje, tako se je povečala proizvodnja mleka v letu 1983 za 10 %, proizvodnja pitanih goved za 9 % in odkup pšenice za 52 % v primerjavi z letom 1982. Iz poročil izvajalcev vsebin- skega dela izvajanja programa je tudi razvidno, da se je povečal stalež krav za 141 kom, da je bilo regresirano 10.351 kg semenske koruze, da je bilo štipendiranih 20 kmečkih otrok, ki bodo ostali na kmetiji, da so bili organizirani krožki za svetovanje krmljenja živine in tehnologije pridelave poljščin ter vrtnin, da je bilo v okviru izobraževanja organiziranih 43 predavanj, da je bila organizirana regijska živinorejska razstava, da se je povečalo število zavarovanih plemenskih krav in telic, da je bilo na mastitis pregledano 735 hlevov, da je bila opravljena dežurna veterinarska služba v višini 6354 delovnih ur in pri osemenjevanju 112 ur, da je bil realiziran program svinjereje s tem, da je bilo kupljeno 15 merjascev in 26 plemenskih svinj, da je bila orga- nizirana pašno košna raba na 32 kmetijah in da se je bistveno povečalo število kmetij, ki proizvajajo koruzo za silažo in sušijo travo na hladen zrak. Prikazane so le glavne naloge, ki so bile izvršene v skladu s programom. Prav je, da so občani seznanjeni, da je prispevna stopnja v naši občini že med najnižjimi v Sloveniji. Gospodarsko močnejše občine združuje tudi bistveno več sredstev za intervencije, zato so kmetje v teh občinah deležni tudi večjih spodbud. To povzroča nemogoče stanje, saj kmetijski proizvajalci v Sloveniji niso v enakopravnem položaju. Prav sedaj se sicer predlaga poenotenje združevanja sredstev za razne namene in prav bi bilo, da bi predvsem poenotili tudi spodbude. Ciril Žmahar Visoki jubilej gasilcev STODESETI LETNI OBČNI zbor Šentjurskih gasilcev Malo je gasilskih društev v Sloveniji, ki bi se lahko ponašala s tako dolgo in uspešno tradicijo. V letu 1874, ko so društvo ustanovili, je bil inventar sila skromen — le nekaj pločevinastih veder in požarnih kavljev na dolgih drogovih, to je bilo vse. Sledila je nabava ročne batne brizgalne, ki so jo poganjali 4 možje. In tako naprej. Danes, po 110 letih, ima društvo 3 avtomobile, od tega 2 cisterni, 4 motorne brizgalne, krasen funkcionalen gasilski dom ter vrsto priprav za uspešno gašenje požarov. Z izgradnjo šentjurske industrije in stanovanjskih blokov so se materialne potrebe gasilcev bistveno spremenile. Prav v tej smeri vzgajajo tudi svoje članstvo. V minulem letu se je izšolal 1 višji častnik in 5 častnikov, kar je najboljše jamstvo za strokovnost v društvu. Zelo uspešno vzgajajo tudi svoj naraščaj, saj imajo kar 3 desetine pionirjev in 1 desetino mladink. Tekmovanje v gasilskih veščinah je sestavni del strokovnega izobraževanja; na občinskih tek- movanjih sta dosegli desetini pionirjev in pionirk 1. mesto, v republiškem tekmovanju pa so dosegle mladinke zavidljivo 2. mesto. Članstvo je bilo lani aktivno na 9 požariščih; od teh so bili 3 gozdni požari, 4 gospodarska poslopja, 1 stanovanjska hiša in 1 objekt v družbeni lasti. Izredna je bila pomoč pri razvažanju vode; kar 935-krat so bili gasilci s cisternami na poti do tistih, ki jim je v lanskem sušnem letu zmanjkalo pitne vode. Člani so izvedli še eno izredno važno akcijo. Da bi zmanjšali število požarov, so opravili 70 preventivnih pregledov raznih gospodinjstev pa tudi v delovnih organizacijah. Ernest Rečnik O štipendiranju v šolskem letu 1984 - 85 — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o vpisu O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja. INFORMACIJA O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU ZA ŠOLSKO LETO 1984/85 Osnovna oblika štipendiranja so KADROVSKE ŠTIPENDIJE, ki jih razpisujejo OZD za svoje potrebe. Razpis kadrovskih štipendij je bil objavljen v časopisu Delo, vendar je razpis nepopoln, ker so nekatere delovne organizacije dodatno razpisale še nekaj štipendij. Objavljamo kompleten razpis vseh kadrovskih štipendij v občini Šentjur pri Celju. poklic oz. program fSnosti število ... štipendij štipenditor obdelava kovin in upravljanje strojev II 4 EMO Tov. kotlov Šentjur zidar za zidanje in ometavanje 3 GIP Ingrad Šentjur tesar opažev 4 GIP Ingrad Šentjur krivilec armatur 5 GIP Ingrad Šentjur lesar III 1 BOHOR Šentjur strojni mizar 3 BOHOR Šentjur kmetijec IV 8 KK Šentjur mesar 1 KK Šentjur mesar 1 MERX Potrošnik Šentjur strugar 1 KK Šentjur orodjar 2 ALPOS Oprema Šentjur ključavničar 1 KK Šentjur oblikovalec kovin 4 EMO Tov. kotlov Šentjur oblikovalec kovin 6 Tajfun Planina vodovodni instalater 2 KOP Šentjur pečar 2 KOP Šentjur slikopleskar 2 KOP Šentjur zidar 7 GIP Ingrad Šentjur tesar 10 GIP Ingrad Šentjur železokrivec 7 GIP Ingrad Šentjur lesar-mizar 2 ALPOS Oprema Šentjur tekstilni konfekcionar I, II 4 Elegant Šentjur tekstilni konfekcionar I, II 2 Moda Šentjur prodajalec 4 MERX Potrošnik Šentjur prodajalec 1 KK Šentjur strojni tehnik V 2 ALPOS Cevarna Šentjur strojni tehnik 2 EMO Tov. kotlov Šentjur strojni tehnik 2 TAJFUN Planina elektrotehnik elektronik 2 ALPOS Oprema Šentjur elektrotehnik ind. elektrotehniko 2 ALPOS Cevarna Šentjur glasb, instrument kitara 1 Obč. izob. skupnost Šentjur glasb, instrument harmonika 1 Obč. izob. skupnost Šentjur lesarski tehnik 1 BOHOR Šentjur kmetijski inženir VI 1 KK Šentjur strojni inženir konstrukcije 1 EMO Tov. kotlov Šentjur tehnologije 1 EMO Tov. kotlov Šentjur energetike 1 EMO Tov. kotlov Šentjur ing. varstva pri delu X KK Šentjur predmetni učitelj angl.-slov. 1 Obč. izob. skupnost Šentjur predmetni učitelj matematika 1 Obč. izob. skupnost Šentjur fizike in teh. vzgoje 1 Obč. izob. skupnost Šentjur razredni učitelj 2 Obč. izob. skupnost Šentjur dipl. kmet. ing. VII 2 KK Šentjur dipl. ing. strojništva 2 ALPOS Oprema Šentjur dipl. ing. strojništva 2 Tajfun Planina dipl. ing. strojništva tehnolog 1 ALPOS Oprema Šentjur tehnolog 1 EMO Tov. kotlov Šentjur energetik 1 ALPOS Oprema Šentjur energetik 1 EMO Tov. kotlov Šentjur diDl ing. elektronike elektronik 2 ALPOS Oprema Šentjur dipl. ekonomist 1 ALPOS Oprema Šentjur Višina KADROVSKE ŠTIPENDIJE je določena s točkami od 400 do 1080 točk. Za manjkajoče poklice v občini lahko delovne organizacije povečajo štipendijo še do 200 točk. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo tisti učenci in študenti, katerih dohodek na člana v družini v letu 1983 ne presega 15.520 Spodaj navedene dokumente je potrebno poslati do 15. 7. 1984 na naslov delovne organizacije, ki razpisuje štipendijo. Ti dokumenti so: — obr. 8,40 — vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, — potrdilo o premoženjskem stanju in število družinskih članov, — potrdilo o dohodkih v preteklem koledarskem letu. Ce so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1983, 2. Štipendijo iz ZDRUŽENIH SREDSTEV pogosto imenujemo tudi OBČINSKA ŠTIPENDIJA ali SOCIALNA ŠTIPENDIJA. Za štipendijo iz ZDRUŽENIH SREDSTEV in RAZLIKO h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo učenci in študenti, ki so predhodno zaprosili za kadrovsko štipendijo in katerih dohodek na člana v družini v letu 1983 ne presega 10.042.00 din. V dohodek se štejejo vsi dohodki v družini iz delovnega razmerja, obrti, pokojnine, dohodek na kmetijstva, vključno z otroškimi dodatki. Višina štipendije je različna. Izračunava se za vsakega štipendista posebej po enotnih merilih upoštevajoč dohodek v družini. Višjo štipendijo dobe tisti štipendisti, ki med šolanjem stanujejo izven kraja stalnega bivališča in imajo boljši uspeh. Prednost pri podelitvi teh štipendij imajo: — prosilci, ki se izobražujejo v proizvodno tehničnih in kmetijskih usmeritvah, — prosilci iz družin, ki so v slabem' socialno ekonomskem položaju, — prosilci z boljšim učnim uspehom. Štipendija iz združenih sredstev se praviloma ne podeluje za poklice, ki so v Sloveniji in občini opredeljeni kot suficitami. Ti so: — avtomehanik, frizer, prodajalec, administrator, — vzgojitelj, gradbeni tehnik, zdravstevni tehnik, vrtnarski tehnik, likovni tehnik, — predmetni učitelj: slovenščine, angleščine, biologije, zemljepisa, zgodovine, telesne vzgoje, specialni pedagog, socialni delavec, višji upravni delavec, inženir tekstilne tehnologije, — profesor angleščine in nemščine, dipl. geograf, dipl. psiholog. Lista suficitarnih poklicev se bo med letom še dopolnila. Vlogo za štipendijo iz združenih sredstev prosilci vložijo v občini stalnega bivališča, prosilci iz drugih republik pa v občini kjer prejemajo kadrovsko štipendijo. Vloge oz. dokumente sprejma od 1. 7. do 5. 9. 1984 služba za štipendiranje v sklopu DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, Titov trg 5. Za štipendijo iz združenih sredstev so potrebni enaki dokumenti kot za kadrovsko štipendijo, dopolniti pa jih je porebno še s naslednjimi dokumenti: — potrdilo o otroškem dodatku v 1983 za vse otroke. Če otroškega dodatka ne prejmejo, naj starši napišejo to v izjavi. — izjava kadrovskega štipenditorja, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila podeljena. Če ni nikjer dobil kadrov ke štipendije naj starši napišejo izjavo, da nima kadrovske štipendije. — potrdilo o bivanju izven kraja stalnega bivališča — potrdilo o ceni mesečne vozovnice oz. vozovnice na relaciji vožnje v šolo — potrdilo o šolanju, ki ga dostavijo naknadno do 15. 9. 1984. Prosilci za razliko k kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Le čevlje sodi naj kopitar — ODGOVOR NA ČLANEK -VPRAŠANJE, KI TERJA ODGOVOR« OBJAVLJEN V UTRIPU ŠT. 67 Za vsako šolsko leto sprejmemo v VVO program dela, ki ga oblikujemo v -Letni delovni načrt«. V LDN so zajete tudi večje nabave, vzdrževalna dela in v sklopu tega koriščenja amortizacije. LDN sprejmemo po predhodni obravnavi na naših samoupravnih organih in svetu staršev, na zboru delavcev. Obnovitev ograje in nabava igral smo imeli v LDN za šol. leto 1982/83. Na 13. seji sveta, ki je bila 23. 3. 1983, smo imeli že konkretne podatke o višini lastne amortizacije in takrat smo se ponovno opredelili med drugim tudi za obnovitev ograje v enotah Šentjur in Slivnica ter za nabavo kovinskih igral za enoto Planina, Loka in Šentjur. Pri nabavi igral, igrač in ostalega materiala za otroke se opredeljujemo za tiste proizvajalce, ki igralna sredstva izdelujejo v skladu z vsemi zahtevami za predšolskega otroka. Enaka kovinska igrala, kot jih izdeluje -Elan«, je za nas izdelal obrtnik, ker je bila cena sprejemljivejša. Igrala so bila montirana v pozni jeseni, ko vreme ni dopuščalo betonskega sidranja, kar bo opravljeno v pomladanskih mesecih. Ogorčeni smo zaposleni v VVO in sigurno tudi širša družbena skupnost, ker so nam starejši otroci tako uničili ne samo kovinska igrala, ampak tudi lesena igrala, oder, gredice, kot nam delajo škodo tudi na samem objektu (rolete, streha, zunanji omet). Tako uničevanje ni prisotno na ostalih igriščih, saj smo na isti dan postavili igrala na igrišču enote Planina in enote Loka — ostala so nepoškodovana, čeprav jih prav tako uporabljajo tudi starejši, šolski otroci. Posameznikom, ki dvomijo v poslovanje VVO, priporočamo, da se obrnejo na tajništvo VVO, kjer bodo na osnovi sklepov samoupravnih organov dobili verodostojne podatke. Ravnateljica VVO: Marina Srebočan Jn memoriam Zlatko Podgajski 19. marca smo se na šentjurskem pokopališču poslovili od dobrega tovariša, delavca in soustvarjalca kulture na našem področju. Zlatko Podgajski je bil skromen, priden delavec, o sebi ni hotel nikoli poslušati besed hvale za dela, ki jih je vestno in zagnano opravljal. Bil je vedno prizadeven, požrtvovalen in mnogokrat prepotrebno vztrajen. Zaradi teh njegovih vrlin smo ga cenili in spoštovali. Uspehi njegovega dela so bili vidni in jih je lahko opazil vsak, ki se v našem kraju v kakršnikoli obliki organizirano usvarja s kulturo. Zlatko je bil oseba, ki je znal s svojo življenjsko svežino in pogumno mero človeškega optimizma vselej spodbuditi v nas nov delovni polet. Tragična usoda je hotela, da smo izgubili tisto, kar najtežje pogrešamo — človeka, ki je bil dober, sposoben in vreden član naše skupnosti. Njegova skromnost je bila njegova veličina in takšnega se ga bomo vedno radi spominjali. Informacija o telefonski napeljavi VSE TELEFONSKE ŠTEVILKE ZAENKRAT RAZPRODANE! Zaradi vse večjega povpraševanja po telefonskih številkah v krajevni skupnosti Šentjur-cen-ter, Šentjur-okolica in Blagovna dajemo naslednje pojasnilo. V skladu s ključem o razdelitvi med navedenimi krajevnimi skupnostmi so vse tri krajevne skupnosti obvestile PTT Celje, da so številke razprodane in da ni na voljo nobene številke več. Gre za prodajo 500 številk, ki bodo na voljo naročnikom, ko bo omrežje narejeno. Vsi tisti, ki šele sedaj razmišljajo o tem, ali se bodo prijavili ali ne, naj zaenkrat ne pišejo nobenih prošenj in vlog, ker številke praktično ni na voljo. Tudi podjetje za PTT promet iz Celja sporoča, da trenutno ni mogoče zagotoviti nobene številke več, kot so jih dobile na voljo vse tri krajevne skupnosti. Vsem prosilcem, ki pošiljajo obrazce na PTT Celje, pa ta delovna organizacija odgovarja negativno. IN KAJ JE TRENUTNO NAREJENEGA IN KAKO POTEKA AKCIJA NAPREJ? Trenutno je položen primarni kabel v smeri Blagovne do osnovne šole na Blagovni, tako podzemni kakor tudi nadzemni. Položen je kabel v zgornjem trgu v celoti primarni in delno tudi že sekundami. Ves primarni kabel je položen tudi v ulici Pod Vrbco, A. M. Slomška, Na Tični-co, F. Vrunča, kjer je položen tudi sekundarni kabel razen hišnih priključkov. Položen je primarni vod v samem centru Šentjurja (med bloki), na Pešnici je delno položen primarni vod in delno sekundarni vod brez hišnih priključkov. Na Razgled in v ulici 14. divizije je delno položen primarni vod in delno sekundarni vod brez hišnih priključkov. V smer proti Hruševcu pa je v fazi napeljava primarnega voda brez sekundarnih priključkov. V ulici Valentina Orožna je narejen izkop in položena cevna kanalizacija za položitev primarnega kabla. Dinamika izvajanja del v prihodnje je naslednja. Najprej se položi primarni vod v smeri proti Hruševcu. Položijo se vsi kabli, ki bodo na voljo. Po vrstnem redu, kot so potekala dela na primarnem vodu, bodo potekala tudi dela na montiranju razdelilnikov. Ta dela se že izvajajo v aprilu. Istočasno pa se bodo izvajala tudi druga dela, v kolikor bodo prihajali kabli tako za glavni primarni vod kakor za sekundarno napeljavo do hišnih priključkov. Opozoriti je potrebno, da zaradi nepazljivosti pri spomladanskih delih lahko pride tudi do mehanske poškodbe kablov. Vse krajane prosimo, da sami dele kablov, ki niso v zemlji, ne prestavljajo. Drago S. Mimo delegatov ali v imenu njih? PRISPEVNA STOPNJA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ŠE PO STAREM! Članku, ki je v začetku meseca aprila izšel v dnevnem časopisu DELU pod naslovom SIS se je tokrat uštel, moramo dodati nekatere obrazložitve. Skupščina skupnosti za zaposlovanje, je zasedala dne 22. marca in je bila sklepčna. Na dnevnem redu je bila obravnavana finančnega plana ter prispevne stopnje, o kateri je govora. Za leto 1984 je skupščina spre- jela revaloriziran plan na leto 1983, ki je bil realiziran 97 odstotno. V letu 1983 je bil REALIZIRAN v višini 3,927.000,00 din. Tako naj bi finančno znašal plan v letu 1984 4,443.393,00 din. Indeks povečanja je 113. Program se bi finančno pokrival iz naslednjih virov: iz naslova prispevka za zaposlovanje (prisp. stop. povp. 0,22% v letu 1983) iz naslova republiške solidarnosti iz naslova medobčinske solidarnosti iz naslova refundacije denarnih nadomestil Zakaj je prišlo do povečanja prispevne stopnje, ki je vzudila nemalo pozornosti? Lansko leto je bilo iz republiških sredstev solidarnosti po tedanjem samoupravnem sporazumu zagotovljeno in je bila skupnost za zaposlovanje Šentjur upravičena do: 1. Sredstev za primere brezposelnosti 1,194.000,00 din 2. Sredstev za strokovno usposabljanje v višini 41.000,00 din 3. Sredstev za usposabljanje invalidov v višini 28.000,00 din Letošnje leto pa je bil sprejet nov samoupravni sporazum o republiški solidarnosti po katerem je skupnost za zaposlovanje Šentjur upravičena: 1. Do sredstev za primer brezposelnosti v višini 620.000,00 din 2. Do sredstev za strokovno us-posablanje v višni 37.000,00 3. Do sredstev za strokovno usposabljanje invalidov v višini 30.000,00 din. Iz tega je razvidno, da je skupnost za zaposlovanje v letošnjem letu izgubila zelo velika sredstva, katera ni mogoče nadomestiti. V letu 1984 prav tako ni v planu medobčinska solidarnost. Na ta način bodo izpadla tudi predvidena sredstva iz naslova tako imenovane medobčinske solidarnosti. Povečuje še število upravičencev do denarnega nadomestila in denarnih pomoči. Po novem pokojninskem in invalidskem zakonu pa moramo od 1. 1. 1984 za uživalce denarnih nadomestil plačati prispevek za pokojninsko zavarovanje, kar nam izdatke za denarna nadomestila še dodatno poveča za 29 %. In kako je prišlo do objave v Uradnem listu SRS in kdo je objavo posredoval? Seja skupščine skupnosti za zaposlovanje je imela svojo sejo zadnja izmed skupščin. Vse skupščine, ki so to problematiko obravnavale so povečanje sprejele. Tako je bilo tudi logično mnenje, da tudi skupščina skupnosti za zaposlovanje povečanje ne bo zavrnilo. Vendar je Komite za družbeno planiranje in razvoj pri tem naredil manjšo napako. Ko je pošiljal v združeno delo gradivo z predlogom prispevnih stopenj za leto 1984, so se te veljale le za prve tri mesece in ne za leto 1984. To je združeno delo zavedlo, saj so mislili, da je povečanje povprečno za leto 1984. Treba pa je reči še to, da so bili tudi že primeri, ko so se stopnje zniževale in je pred zasedanjem skupščine zaradi časovne stiske bilo posredovano v objavo prej, preden je o tem razpravljala skupščina. Ali je to slabo in kako vpliva na delovanje delegatskega sistema ni potrebno posebej poudarjati. Način ni bil pravilno izpeljan. V prihodnje bi bilo bolje, če bi vsako spremembo v višini stopenj objavljala vsaka skupščina, ki tudi odgovarja za višino objavljene stopnje. Tokrat torej niso krive strokovne službe SIS občine Šentjur niti skupnost za zaposlovanje, ampak nepravilen postopek. Sicer pa je to poduk delegatom, da bodo pri delu SIS bolj dosledni in namen bo vsekakor dosežen. Zahvala mladini Jakoba Pot, ki nas je 11. marca vodila na Resevno, kamor so nas vabili mladinci Jakoba, da počastijo osmi marec, nas je pošteno utrudila, saj smo gazili navkreber po celem snegu, ki je segal čez kolena. Ko smo prispeli v dom nas je utrujenost hitro minila, saj so nas pozdravili mladinci s šopki spomladanskih cvetlic in prisrčno čestitko za naš praznik. Udeležencev te proslave se je nabralo veliko od blizu in daleč. V prvem delu programa smo bile zelo ganjene, saj so lepo zapete pesmi in tople besede izražale iskrenost in spoštovanje do nas udeleženk oziroma tega našega praznika. V drugem delu programa smo se iz vsega srca nasmejali, saj je bil zelo zabaven in smešen. Razpoloženje se je nadaljevalo v noč. Srečni in veseli smo se vračali nazaj v dolino. Za tako lep in skrbno pripravljen program se želimo javno zahvaliti vsem aktivnim mladincem Jakoba z željo, da s svojim delom nadaljujejo uspešno kot do sedaj. Vse udeleženke iz Krajnc Trgovska dejavnost v Dramljah Pred drugo svetovno vojno sta bili v Dramljah navadno po dve trgovini z mešanim blagom. Ena je bila Čatrova pri farni cerkvi, druga pa blizu šentiljske cerkve. Lastniki te druge trgovine so se često menjavali, to so bili trgovci Savelli, Zdolšek, Lešnik, Lotrič, Jesenek in drugi. Čatrova trgovina je bila vedno najbolj založena in konkurenčna, zato je druge izpodrinila. V času okupacije je bila Čatrova trgovina zaplenjena. Privatna trgovska dejvnost je po osvobodivi kmalu zamrla. Leta 1946 so bile povsod ustanovljene NAPROZE, to so bile nabavno prodajne zadruge. Te organizacije so doživele več reorganizacij v okviru Kmetijske zadruge. Dramelj čani so imeli celo Kmetijsko obdelovalno zadrugo, ki pa ni pognala globjih korenin. Sčasoma se je trgovska dejavnost ločila od kmetijske, ustanovljeno je bilo trgovsko podjetje Resevna s poslovalnicami v vseh krajih šentjurske občine. Leta 1968 se je trg. podjetje Resevna združilo z Mer-xom iz Celja. Poslovalnica Merxa je bila v bivši Čatrovi trgovini. Čatrova trgovina je bila pretesna, zato so leta 1975 zgradili prostorno trgovsko poslopje, v katerem je samopostrežna trgovina, tehnični in tekstilni oddelek in bife. Promet, ki ga je ustvarila trgovina v novih prostorih, se je naglo dvigal, gradnja je bila torej upravičena. Leta 1974 je bil promet v starem Čatrovem lokalu 3,3 mil. din, leto pozneje v novem lokalu že 5,7 mil. din, leta 1979 že 16 mil. din leta 1983 že 60 mil. din. Trgovina v Dramljah je vedno zelo dobro založena, osebje v trgovini je prijazno, poslovodja Edi Kukovič pa je izredno skrben in zna prisluhniti željam in potrebam kupcev. Odkar je leta 1976 stekla avtomobilska cesta Slovenika, je na pobočjih Uršule, Pletovarij, Slemen in Svetelke zraslo ob novih vinogradih veliko število vinskih hramčkov, katerih lastniki so postali redni kupci v dobro založeni drameljski trgovini. Ernest Rečnik da bomo tudi finančne težave premostili. V kolikor bi nam v kakšni sredini ali posamezniki lahko odstopili določena finančna sredstva, prosimo, da le-te nakažete na naš žiro račun: »DPM KS ŠENTJUR-center, številka ž. r.: 50770-678-55354« ! Ker želimo članstvo v društvu razširiti, enako poživiti tudi izvršni odbor društva, vabimo vse zainteresirane občane, da se vključijo v naše društvo (lahko po telefonu ali osebno na KS Šentjur-center; pri blagajničarki društva tov. Majdi KOP, SO Šentjur; ali kateremkoli članu IO)! Da postanete član društva, je potrebno sprejeti Pravila društva (to bi opravili za nove člane na naslednji seji občnega zbora) ter plačati minimalno članarino — 50.— din! Ob tem želimo opozoriti tudi naše stalne člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1984, da le-to poravnajo čimprej ! Ker le v množičnosti, dobro zastavljenih programih ter dela željnih občanih vidimo uspeh, želimo, da postanete član našega društva tudi vi! za IZVRŠNI ODBOR Irena Erjavec Člani IO DPM, se želijo zahvaliti za vso pomoč ob organiziranju Maškarade prizadevnim članom GD — ŠENTJUR, kateri so nam zavarovali prostor pred upravno zgradbo in poskrbeli za red. — V zadnji številki glasila je prišlo do neljube napake, za kar se iskreno opravičujemo in si želimo dobrega sodelovanja tudi v bodoče! Velika pogozdovalna akcija Društvo prijateljev mladine IZ DELA DPM KS ŠENTJUR-CENTER Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti ŠENTJUR-CENTER šteje že 68 članov. Glede na to, ker se je društvo šele v letu 1983-84 ustanovilo, je to vsekakor izredno razveseljiv podatek: V tem času nam je ob pomoči krajevne skupnosti Šentjur-center, angažiranju posameznikov ter ostalih dejavnikov uspelo izvesti dve prireditve (dedek Mraz in maškarada) ter nekaj manjših aktivnosti, ki jih ocenjujemo kot dobro uspele. Z aktivnostjo želimo nadaljevati, zato tudi pripravljamo program dela za obdobje 1984-85. O Gozdno gospodarstvo Celje, Temeljna organizacija kooperacija Šentjur, upravlja 7800 ha gozdov v zasebni lasti, od katerih je ena tretjina iglavcev in dve tretjini listavcev. 43 % celotne površine šentjurske občine je pod gozdom; vseh gozdnih posestnikov je 3243, tako da p: ide v poprečju na enega gozdnega lastnika le 2,3 ha gozda( republiško poprečje znaša 2,6 ha). Iz sredstev biološke amortizacije bodo letos pogozdili nove površine, posadili bodo 46.500 sadik smreke, 2.600 sadik duglazije in 5.300 sadik macesna. Sajenje bodo v glavnem opravili gojenci šentjurske Kmetijske šole in učenci osnovne šole Planina pri Sevnici pod vodstvom gozdarjev. Za vzdrževanje gozdnih čest so letos namenili 2,5 mil. din, za novogradnjo gozdne kamionske ceste Pevec — Metličar na Ponikvi pa 3,50 din. E. Rečnik ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ft ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ posameznih akcijah vas bomo sproti seznanjali preko našega glasila! Vse te aktivnosti pa so vsekakor vezane tudi na določena finančna sredstva. Osnovni viri financiranja društva so: — članarina, razne dotacije in darila društvu! Pred časom smo v DO - TOZD v naši občini poslali prošnje za finančno pomoč. Pri tem smo morali ugotoviti, da je bil odziv izredno slab. Vsekakor s polno mero razumevanja sprejemamo slab odziv, ker so pač časi stabilizacije. Po drugi strani pa ugotavljamo in ocenjujemo, da si občani izredno želijo prireditev, to pa nam daje moč in upanje, ft ft ft * « -S ft ft ft ft ft ft ft ft * ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku OF in 1. maju DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, SKUPŠČINA OBČINE IN UREDNIŠTVO ft ft ft ft ft ft 23- 23- 23- 23- 23- 23- 23- 23- 3- 3- 23" 23- » » 23- 23- 23- 23- 23- 23- 23- 23- 23- £!- 23- 23- 23- 23- 23- *- Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 Izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Sla kan, Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; Iektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, i. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško, Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov it. 745-15/9-1978. Fotografij in rnlrooisov ne vračamo.