ZA IZBOLJS ANJE LISTA pitivtaJnM Vato dotr* volja. Vwk, ki ■in priporočat* "G 1 a i N a r • d i" «li u priMite u uarotnika, Via Im ktale-t«, k« ate mi odprli pat k urn Itfeou fan unimiinw ftlvu. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI . . Naročnikom nszoanjaim, dm ni ne peti Ijamo potrdil xa poslano naročnino. Za dostoje potrdilo poleg naslova na listo— do katerega dne, meseca in teta Je naročnina plačana. Uprava. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered »ti Second Class Matter September 31st, 1903 at the Post Office at New York. N. V., under Act of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 21C W. 18th ST., NEW YORK No. 74. — Stev. 74. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 31, 1938 —ČETRTEK, 31. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-V1. FRANCOSKA VLADA SE IZNEVERJA CEHOSLOVASKI MIRNI NEMŠKI OSVOJITVI SE JE MOGOČE POSTAVITI NASPROTI SAMO Z OROŽJEM / FRANCIJA JE PREPRIČANA O ZMAGI GENERALA FRANCA PARIZ, Francija, 30. marca. — Z ozirom na veliko nemško zmago v Avstriji, kar je imelo za posledico samo protest Anglije in Francije, gleda Francija v oči dvema novima porazoma. Francoska vlada je prepričana, da bo v nekaj dneh, ali največ v nekaj tednih, cela Španska v rokah generala Franca; in ravno tako je prepričana, da bo Cehoslovaška kmalu nato, ali se bo upirala ali ne, prišla pod popolno oblast Nemčije. Francoska vlada se dobro zaveda, da tega ni mogoče preprečiti, da se ne bi zgodilo. V sedanjem položaju je samo mogoče preprečiti, da ti dogodki ne bi povzročili mednarodne vojne in v to smer je francoska vlada obrnila vse svoje sile. V vseh teh velikih bojih raznih držav, da brez prelivanja krvi dosežejo kak uspeh, se drži Francija svoje meje, da je ne prekorači. Francija ni nikdar nameravala poslati svoje armade na Špansko, navzlic temu, da je večina francoskega naroda za posredovanje na Španskem. Toda Francija je ob istem času odločba pri tem, da na Španskem ne sme biti nobena tuja armada, ki bq ogrožala njeno mejo v Pirenejih. General Franco je svečano izjavil, da ne bo nobeni državi, ki mu pomaga v njegovem boju proti spanskim republikancem, odstopil niti pedi španske zemlje. Ako pa Italija in Nemčija ne boste od-poklicali svojih armad in boste še uporabljali svoje postojanke na Majorki, ki se nahaja ob francoski pomorski zvezi z Afriko, tedaj bo Francija pri-morana polastiti se drugega Balearskega otoka, najbrže Minorke, ki se še vedno nahaja v rokah španske republikanske vlade. O tej svoji nameri je francoska vlada obvestila Anglijo, ki ji je odgovorila, da upa, da bo v dveh tednih prišla do sporazuma z Italijo in da bo za ko-nečni sporazum stavila svojo zahtevo, da Italija u-makne svojo armado iz Španske. Anglija je prepričana, da se čuti Mussolini zelo ponižanega, ker se je Hitler polastil Avstrije, navzlic temu, da je Hitlerju poslal iskrene čestitke, in vsled tega upa, da bo pridobila Mussolinija, da se zopet pridruži evropskim zapadnim državam. Velik problem za Francijo je tudi Cehoslovaška, katero od treh strani obkrožuje Nemčija. Hitler jo hoče ponižati v fevdalno džavo, ki bo izpre-men jena v federalno državo, v kateri bodo vsi na rodi imeli enake pravice, kakor je v Švici. Anglija je že povedala, da Cehoslovaški ne bo pomagala, dasi je zatrdila Franciji, da ji bo prišla na pomoč, ako bo napadena. Ako pa Nemčija vkoraka v Čehoslovaško in bo Francija pomagala svoji zaveznici s tem, da bo napadla Nemčijo, tedaj Anglija Franciji ne bo pomagala Cehoslovaška je tedaj prepuščena sama sebi, svojih meja proti Nemčiji ne more braniti, vsled česar bo ž njo napravil Hitler, kar se mu bo polju- NIo. Španski republikanci v zadnji obrambi DOLLFUSSOVE ZNAMKE ODSTRANJENE DUNAJ, Nemčija. — Z odlokom generalne direkcije za po. sto in brzojav so bile .postne znamke s sliko pokojnega kan- clerja dr. Dollfussa vzete iz prometa. Današnji dan je bil zadnji, da se je lahko te znamke zamenjalo za dn^e, KAMPANJA ZA VOLITVE V AVSTRIJI Na dunajske visoke šole ne bodo več sprejemali židovskih študentov. — Nemčija je dovolj močna, da se ustavlja francoskemu napadu. D L" NA,J, Nemčija, ^U. marca. — Minister /.a vzgojo Oswald Mengliin je danes odredil, da židovskih študentov ne bod > več sprejemali na dunajske visoke šole. Židovski študenti, ki sedaj študirajo na univerzi, lahko vsak hip izključeni. Kampanja za splošno glasovanje, ki se bo vršilo 10. aprila, je v polnem teku. Glavni propagator je nemški propagandni minister Goebbels. Včeraj je govoril pred 100,000 poslušalci ter strahovito napadel Žide in bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga. Zelo značilna je njegova naslednja ugotovitev: — Danes • ■ • • • ^ v je v Avstriji vec samomorov kot jih je bilo prej. Razlika j«' le ta, da si >eda j Židje jemljejo i življenje, prej so se Nemci pro. j stovoljno poslavljali s tega1 sveta. 1 Pri isti priliki je Uoebbels u gotovi 1, da je danes Nemčija dovolj močna, da se lahko u-spešno zoperstavi vsakemu francoskemu napadu. — Ob dveh prilikah se je pa Nemčija hala Francije. To je bilo ob času okupacije Porenja in pa takrat, ko je nemška vlada izjavila, da bo začela obo-roževati, ne oziraje se na določbo versaillske pogodbe. Danes ni več govora o izprelioda iz Pariza v Rim. To je bilo ne-!koč, pa ne bo nikdar več. HAMBURG, Nemčija, 30. marca. — V svojem današnjem govoru se je Hitler zopet znašal nad Schuschniggom in zahteval najostrejšo kazen za vse izdajalce. ŽENA IMA HITLERJEV ZNAČAJ M LAMI. na., 'JO. marca. — '28 letni pisatelj Jason C. Lit-terhand se hoče ločiti od svoje žene. Sodniku je povedal, da ima njegova žena, s katero je tri leta poročen, Hitlerjev zna. čaj. Hoče namreč samo koman. dirati in komandi rati. Sodnik se zaenkrat še ni odločil, če bi dovolil ločitev zakona ali ne. PAPEN - POSLANIK NA TURŠKEM ANKARA, Turčija, 29. marca. — Turška vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti kot nemškega poslanika barona F. v. Papena, ki je bil do anšlusa nemški poslanik v Avstriji. Do-sedaj je zastopal v Turčiji nemške interese dr. Avgust v. Keller. OBOROŽEVANJE {VROČI BOJI NA MORJU! SEBIJEJOV Tri države bodo gradile bojne ladje po 41,000 ton. — Združene države, Anglija in Francija v sporaumu. LONDON, Anglija, 30. mar-f-a. — Med Združenimi država m i, Anglijo in Francijo so posvetovanja že skoraj končana in se bodo vse tri države podložile tozadevne točke v mornariški pogodbi iz leta 193(J ter bo. do gradile večje bojne ladje, kakor pa jili dovoljuj«* pogodba, ker baje Japonska gradi ladje nad :».j,000 ton. Glede tega so se včeraj ze-dinili zastopniki teh treh držav in njih sklep morajo še potrd'.. ti vse tri države. Francija sicer ne namerava graditi ladij nad o5,000 ton, toda si je pridržala pravico, da gradi večje ladje, ako bi jih graditi rudi Italija in Nemčija. ŠANTUNGU Japonci so zopet zavzeli dvoje mest. — V veliki bitki na 130 milj fronti se bori 200,000 vojakov. inarca. I TANKOV, Kitajska, 30. S protinapadi so Ja. ponei zopet zavzeli Ciuing i!' Linčeng, kateri mesti so jim Kitajci včeraj iztrgali iz rok. Japonska artilerija je razbi la kitajske postojanke, nato pa je infanterija z naskokom vzela mesti. Vroči boji so I udi v teku o-koli Jirsijena, Tajerčvanga in Linija. Okoli Lih^ijena so vasi opustošene in polje pokrito z mrtveci. Japonci so večkrat naskočili Tajerčvang, toda so bili vedno odbiti. Nato so ponoči pod obzidjem skopali hodnik, po ka- Angleški in ameriški morua ,f?rem so hoteli vdreti V mest°' riški izvedenci so se zedinili v tem, da grade bojne ladje p»» 41.000 Ion. ROMUNSKI KABINET JE _ RESIGNIRAL Patriarh Crisea bo vkrat~ kem predložil kralju seznam novih ministrov. Med njimi ne bo Tatare-sca. »Kitajci pa so to namero še pra_ jvoeasno odkrili ter so pobili | mali japonski oddelek, ki se je •hotel splaziti v mesto. Severno od Linija se bojna črta vedno preminja, ker enkrat napreduje eua armada, drugič pa druga. Kitajska vlada v Hankovu priznava, da v Šantungu odločitev še ni padla. Vlada je v Šansi poslala novo močno ar mado in upa, da bodo Japonci doživeli poraz. Kitajski poveljniki zatrjuje, jo, da se bodo mogli Japonci polastiti tSučova le z največjimi žrtvami in bodo morali pred Sučov z drugiu krajev dobiti c jačenja, vsled česar bodo drugi Romunska, .^raji fr0nte oslabljeni in bodo 30. marca. — Vlada, ki ji nače-1Kitajci na marsikaterem kra-luje patriarh Miron Cristea je ------1 ••• BUKAREŠTA, resignirala v s v rlio re- danes organizacije. Kralj Karol je naročil 69 let staremu patriarhu, naj mu predloži seznani novih ministrov. To se bo zgodilo še danes ali pa jutri. Splošno se domneva, da .1©'soč vojakov sedanji kabinet "starih mož" doslužil svojemu namenu. Organiziran je bil 11. februarja, ko je odstopil na Karolov pritisk ministrski predsednika Go-sa. ju prebili črto. Japonci pošiljajo vojaštvo iz Šansija skozi severni del Ho nana ter iz Cintaa po Tienciti-Pukov železnici. Vojaški opazovalci zatrjujejo, da bodo i-ineli Japonci v nekaj dneh i\a južni fronti v Šantungu 100 ti. REPUBLIKANCI SE NAHAJAJO V DOBRO UTRJENIH POSTQJANKAH o-- BARCELONA, Španska, 30. marca. — Za po sest Leride so v teku najljutejši boji in fašisti pritiskajo z dveh strani, toda na svojem desnem krilu so bili vstavljeni na cesti, ki prihaja iz Frage. t Fašisti »o pa napredovali v svojem prodiranju na severu jod Huesee. Republikanci so morali izprazniti Barbastro in fašisti so prekoračili reko Cin_ '•o na dveh krajih med Puevom in Zaidinom ter med Abizando in E1 Gradom. Fašistični častniki zatrjujejo, da je bilo treba prodiranje pro. ti Leridi nekoliko vstaviti, da se popravijo dovozne zveze, da pride za armado potrebni ma-terjal in da utrdijo zavzete višine. Lerida je bila začasno rešena. Okoli mesta so bile zgrajene močne utrdbe, republikanci imajo dobre postojanke in so dobili močna o jačenja in muni-eije. Ves položaj se je včeraj zelo izboljšal za republikance. Fašisti pa so bili uspešni v okolici Caspe, kjer so republikance potisuili nazaj za 6 milj do Maelle. V zračuih bojih je bilo izstreljenih pet fašističnih ae-roplanov nemškega izdelka. V okolici Leride drže fašisi Frago, toda že dva dni ne morejo nikamor naprej. Med tem čisom pa so republikanci na ogrožene kraje dobili močna o. jačenja. IZGREDI PRED TOVARNO V _ DETR0ITU Policija spremlja stavko-kaze na delo. — Sest članov United Automobile Workers Union je . bilo ranjenih. ~L>ETROIT, Mich., 30. marca. —Pred tovarno Federal Screw Works so sc iavrsili krvavi izgredi. V tovarni je že precej časa štrajk, in jo obdajajo pi-keti United Automobil Workers Union. Ko je hotela policija včeraj zjutraj spraviti skozi vrste pi-ketov kakih 20 stavkokazov, so pričeli stavka rji metati kamenje. Policija je bila pa nato pri. pravi jena. S krepelci in solznimi bombami so se vrgli policisti na štrajkarje in jih pregnali. Policijski seržant Daniel Lo. rimer je rekel pozneje: — Dobro smo jih premlatili in jim rafcbili butice. Kolikor se je moglo dognati, je bilo ranjenih šest članov United Automobile Workers. Stavka je izbruhnila ,ker je tovarna, ki dobavlja vijake Fordu in General Motors, znižala svojim del^j'cem plače za deset odstotkov. BELGIJSKI PREMOCARJI PREMIRJE V PARIŠKI STAVKI Romunska je sprejela novo SANGHAJ, Kitajska, o0. marca. — Japonske bombe in težki topovi so vstavili kitajske protinapade, & katerimi so na 100 milj dolgi fronti na nekaterih krajih potisnili Japon- ustavo ter odpravila sistem.ce nazaJ za ^ 111 i U-strank. Kralj Karol je postal' V teh b°iih se bori okoli 20u diktator. I tisoč kitajskih in japonskih vo_ Kdo bo v novem kabineu, se jakov- na obeil straneh zaenkrat že ne ve, ve se pa, da(so wvanredno velike, v njem ne bo Tatarescu in dru.f TOKIO, Japonska, 30. marca. —1 Kot pravi japonska čas-nikarska agentura "Domei", je PARIZ, Francija, 29. marca. — Delegati 30,000 stavkujočili kovinarjev so izjavili, da je h-J 1 dobljen temelj za uravnavo po (dolgotrajnih konferencah z no. PRETE S STAVKO »tranjim ministrom Dormovem in ministrom \\13entom Adri olom. Ministrski predsednik L. Blum je osebno pozval štrajkarje, naj se vrfcejo na delo. BRUSELJ, Belgija, 30. marca. — Ker so premogovne drv. žbe objavile, da bodo s 3. aprilom znižale premogarjem me. zde za pet odstotkov, se je pojavila nevarnost splošne stavke premoga rje v. V premogovnikih pri St. Vaast jih je 1430 zaštrajkalo. ze gih liberalnih voditeljev. GANDHI JE IME ŽIVČNI NAPAD kov zasedlo pred kratkim dovr. j seno utrjeno črto proti Manču-* jkuu. Vojake so izvežbali rudki CALCUTTA, Indija, 30. j častniki. Sovjetska Busija ima marca. — Po neki konferenci v (vojaške zveze »z Vnanjo Mongo. Berbhoi Orissi .ie dobil znani lijo. TRETJA MINA EKSPLODIRALA V BELFASTU BELFAST, Irska, 29. marca. — Silioči je v tukajšnjem mestu zopet eksplodirala mina. Vse šipe v okrožju 300 jardov so bile razbite. To je v Belfa-50,000 vnanjemongolskih voja-istu že tretja eksplozija tekom indijski voditelj Mohandas K. Gandlii hud živčni napad. — Zdravniki so mu priporočili popoln počitek. Ta črta ima prostore za oklo-pne avtomobile in tanke v pre. sledkih treh milj ter vojaška letališča v preslednik 7 milj. enega meseca. Mina je bila vr žena v bližino Prostozidarske dvorane, kjer ima svoj glavni stan ulsterska napredna unijo, nistična stranka. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNEVflrr. V AMERIKi ŽELODEC ANGLEŠKE ARMADE LONDON, Anglija, 30. marca. .— Angleška vlada porabi vsak dan petdeset tisoč dolarjev, da nahrani svojo armado. Angleški vojaki pojedo na leto sedemnajst tisoč ton mesa in 25 milijonov hlebcev kruha. Obede jim pripravlja 2500 kuharjev. OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA V ANGLIIJ LONDON, Anglija, — Listi posvečajo veliko pozornost izjavi Chamberlaina o britanskem oboroževanju. "Daily Mail" pravi, da razmišlja britanska vlada o uvedbi obvezne vojaške službe. V nasprotju s tem pa trdi "Times", da N. Chamberlain ne misli na kaj takega. sa "tt t. A S N A B O D A" — New Yoi* Thursday, March 31, ) 938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X. 66 GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SakkOr. President j. Lupsha, Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED E VEH V DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za <-eio leto relja list za Ameriko in Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.'J3 Za Četrt leta ................ Za New York za celo leto Za pol leta .............. Za inozemstvo za celo leto Za pol leta .............. . $7 00 .. $7.. M .. $3.50 Subscription Yearly $6.— "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NARODA". 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 CE3KA MANJŠINA STAVI NOVE ZAHTEVE Nemško stališče glede nemških manjšin na Cehoslova-skeUi je sledeče: Merodajni nazijski krogi privatno zatrjujejo, da more <•• temeljit preobrat v notranje-politični preobrazbi Oehoslo vaške zajamčiti neodvisnost sosedne države. K izjavi čeho.slovaškega min istrskega predsednika dr. -Milana H od že, ki včeraj izvajal, da je Čehoslovaška pripravljena pri>|H'vati svoj del za dosego sporazuma z Nemčije dodajajo isti krogi, da je čas "šepavih obljub'* potekel. o Henleino-ra stranka na m, >o bib* potrjepe s tem, ker je papežev nuncij monsigner (V*arr Orsenigo obiskal nemškega vnanjega ministra Joaclu-ma v on RiMientropa. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KER2S Velikonočne pošiljatve Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoci nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki de. narne nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company Travel Bureau He Wert 18th Street Hew York, H. Y Kakšen profit imamo z našo krizo? Ko sem bil pred leti v stari domvoi.ni, sem obiskal tudi dobrega znanca iz Amerike. Naselil se je »bil blizu Celja in se fXH'al z rejo .malih živali. Imel je zajce vse vrste, kokoši in podobno drobnarijo. Razkazoval mi je z velikim veseljem vse. "'Pa kaiko ti kaj gre, kako ti nese vse to?** ga vprašam. "K —t ne vem, če nese. Ampak ertkrat pa lahko, da bo. Vid iš, jaz sem precej denarja vtaknil v vise to. Delal sem kakor sem vedel in znal. Pa je (prišlo tukaj ibolezen, tam pogin ta'ko, da 1 ali ko rečem, da je šlo precej mojega denarja v drugo šolo. Res, veliko škode sem imel do zdaj, ampak sem se pa tudi veliko naučil.** Ta znanec mi pride večkrat n«a misel, kadar se oziram okoli s«-be in premišljam položaj, v kat- rem smo. Imeli smo debela leta, mogoče mlalo več, kakor v starem Egiptu — imamo pa tudi suha, ne samo se-•dent, ampak že osem, devet. In kakor vse kaže, jih bo še nekaj več. Moj znanec je n kel, da ga je neuspeh veliko naučil. fV hi kaj takega trdil o naši krizi, bi ne odgovarjalo resnici. Zakaj naučiti se pravi popraviti drugič vse napake, ki so vodile v škodo in krizo. tfe zda i pogledate v našo javnost, ne boste »videli nikogar, -ki bi uspešno popravljal to, kar je zagrešenega. Dela se sicer d«ssti, pine še več. Po radiu lajajo skoro noč in dan "■zdravniki,** Iti pa povedo malo novega. Po večini kritizirajo tiste, ki poskušajo s kako no vot arijo. Se več s« piše. Razprave so tako ričetaste, da nimajo ne repa no glave. Oe pride od kod kak radikalen nasvet — hum — to je proti uKtavi nabili dr-žav. Aiko svetuje "kdo kako novo rpot — burn — to je no-votarija. diši po tujem, če že no po konmtMZmu, pa vsaj po rdečem. BiziiLs in industrija ste pred leti -nlbulpno vpila: pomagajte, pomagajte, kaj ne vidite, da tonemo? Zdaj se pa dere jo: roke proč — pa se bo samo zravnajo! Tako gre dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Vsako novo misel ufoijemo, pred no je rojena. Staro |>a ne pomaga več. človek 'bi mislil na prvi po-gled, da je vse to 1 a sanje podobno tistemu, ki se godi v šolski sobi, pred.no pride učitelj. V resnici pa je neko predavanje, *bz katerega pridejo le. gotova zrna, ki jih ni bilo poprej med nami. čenja. Kos take dobe smo vi-ine delavcev, češ: vsaj ne bo nič dragega, kakor velik fia-ko. Delavca porabiti in izrabiti znam samo jaoprej, toda . . . Je izprememba, pa <0 velika. Zakaj ona večja država, ki j«- bila vča.sih zaprt m za vse ljudi, razven za 11 je -nazaj ne moremo in nočemo več. ('M o vek ve, da ima svoje pravice in ne samo dolžnosti. In tako smo videli zadnja le ta skupine ljudi, meri njimi pa tablice z napisi: WPA ali PAVA — kakor je žebilo. Te tablice so največja pridobitev, ki nam jo je prinesla velika kriza. Zakaj one pomenjajo alternativo korporinani industriji: če ti nočeš, ali »ne moreš, moram jaz. In ta jaz je držav«. Privatni kapital gleda po strani vse to, zakaj vsako delo od strani države pomenja, d-a bo nekdo prikrajšan na — dobičku. Ka.pi.tal je mfelil, da je vse to nekaj začasnega, da bo prešlo, kakor hitro se povrnejo stari časi in razmere. Tod«a leto gre za letom — kar je bilo se ne vrne. Nasprotno: od leta do leta dela več ljudi za držalo. Raš čitam statistiko iz države Pennsylvania, ki pravi, 'la je danes 15 odstotkov vseh ljudi na reliefu, to se pravi: ali delajo za državo ali pa žive od podpore, ki jo daje država. Ni po to cela povest. Zakaj ooleg teh 15tah odstotkov jih je se precej več, ki se nekako pre tolčejo, največ s pomočjo dragih. T«di ti pridejo km »ki n« vrsto. 00 kraja sta kapital 121 in- nekje d odri ti. Lahko si država denar iztposodi, ampak ga je dolžna. In dolj^ je treba vrniti na en «1J i drug način. Da velekapital nalašč nagaja in razširja sovraštvo, to je javna tajnost. Ampak da s tem škodi v prvi vrsti s« bi — je tudi znano. Zakaj kar država ra/bi, mora dobiti. Dobi pa tam, koder je. j Ali je 7>ri tistih kaj, ki so pri j drzavniih delih ali na reliefu * i Ce bi bilo, bi ne bili tam, koder so. Ker ni tam. se gre tje, koder je. 'Zadnje t dne je bilo polno krika in vika o taksah in davkih, ki jih pobira vlada. In kdo vpije? Industrija in velekapital. Ta dva sta začela krizo s tem, (ki sta delala s človeškim materijalom kakor gospodinja s kangljami, v katerih dnbi preservirano hrano. Kapital ni hotel, da proučuje, študira nove čase, nove razmer . Nak. Ker mlu ni neslo, je zaiprl. In še več. Da se ogne človeka, je začel vpeljevati nove avtomatične stroje. Ampak s tem ne rešuje pro birma. Zakaj vsak dodatni "rebot" dodaja nove milijone tistim vrstam, ki --o v oskrbi vlade. Čim več jih je, t J i ko več se rabi zanje. Čim več se rabi. več denarja gr . To jm>-] n cilja vedno večje davke, ki zadevajo pred vsem one, ki imajo. Zdaj vpije velekapital: ja, davki more vse: industrijo, kapital in vsak na pred k. Zdaj pa pride vprašanje: kdo je ipa prpvzročil te davke? Peter Ali ne industrija in velckapi-ta>l ? Ali nista desetletja izkoriščala človeka, kakor se ne more hi ne sm< izkoristiti nobena žival? Milijone ljudi krije črna zemlja, milijone, ki so padli kot žrtve kapitalu in Ker se po zakonih narave maščuje vse na vvetu, naj se pa še to. Dolgo vrsto let sem o-pazoval z lastnimi očmi vs; to in se čudil, kako je to megočc. spremljajo preds;dnika, avto-'Tskal sem |m> vseh predalih od mcthilih, ki so kakor male trdnjave in orožarne, ki jih ne more prodreti fkro«j;lja ki ki imajo pod sedeži vse pripravljeno: od strojne puške do ročnih granat in plinov. Korporacija m kapital sta bila vsa leta, kar jih pomnimo, vsdno močna in zmagovita. Ljiulstvo je bilo tako -prepričano o tem. tla je na debelo prodajalo sebe. Ali se spominjate starejših volitev? '•ffripulblikanea !>oin volil . . . Oni imajo vse v rokah, tovar-*m\ podjt tja iu denar. Kakor bom pa žrvel, če ne pridejo ti na t *ovršje ? *' Iu bilo vselej tako, da so izmed štirih volitev zmagali trikrat republikanci, enkrat de-mokratje. Tako smoimNi jH>d krinko ljudskih zmag \ r sni-ci le zmage — velekapitala, veleindustrijca. Tkidi zdaj pravijo v iavnosi, bolj potihoma s slabo, -dokler bo ta 'predsednik. Velekapital baje za nalašč zapira podjetja, da omaje vero v predsednika in njegova dela. Deloma .je to res, am»pak samo deloma. Zakaj stvar je taka: odkar imamo krizo, smo ■izdali že skoro dvajset milijard za javna dela in podpore tistih, ki jih ima država ali zaposlene ali samo na podpori. Naš javni dolg je narastel na skoro 38 milijard, kar je toliko denarja, da sploh ne velja misliti o tem, ker ne prideš do nobenega zaključka. Vse te milijarde je treba od govor 111 vprašanje, zakaj je tako. S čudnimi občutki na neodgovorjena vprašanja seiu gledaJ vrste, ki so hodile dan za dnem v tista obupna žrela, ki jim pravimo podjetja, puščat svoje mnči in i-talu in profitu. Vsak vra^r se enkrat na žre — le ta se je zdel, da je brez dna. No, pa ga ima. Nekdaj je bilo nek j*- preveč — danes pa trpitakapiital in profit 11:1 akutni disjpopsiji — to je: ne pre ibavljata več. Oba imata t« posebnost da živita san*>, do kler raketa. s«» redita. Vse to se ne4inje danes. Ka pital in profit sta šele za<">l;i di»bivati probleme, medtem k« jih delavec že rešuje. V>e t-je velik dofliieek iz depresije. C bi je ne bilo, hi človek še dane? mislil, da je človeška usoda s kruhom in streho v rokah tistih ki so vladatli in dovladali. Kaviar premišljujete čase, kat^ rib živimo, in če vam ne gre tako, kakor !>i sami radi, pa se tolažite s tem, da tudi drugim ne gre boljše. Da vsa kriza izboljšuje človeka in njegov položaj in da da pripravlja pogreb za tisti sistem, ki je rodil kapital ki profit, in ž njim največje in najnesraimtnejše iz-kofkšoanje neštetih delavskih milijonov, živih in mrtvih. ADVERT 1SE in "GLAS NARODA" EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA ¥ NEW Y0RKU IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (ts Mike) (sa ženske) Pogreb $110. in VEČ Prodno greste kam drugam, pa Ce Je fle tako daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo. postrežbo popolnoma zadovoljni. Avo All 717 PROSPECT AVE, vogal IK St ftr2M8 "BRONX ®eL: MOrow S-CS77 ltf E. Hh ST., ■ NEW ¥OBK TeL Proti nespečnosti je nešteto zdravil. Toaa le malokatero se obnese. Poznam pa človeka, ki se proti nespečnosti poslužuje svojevrstnega pripomočka. - Če |>onoči ne morem spati, — je pripovedoval, — vsta. nem iu izpijem kozare*; vina. In če ne morem zaspati, .še en kozarec. In še, tako da jih izpijem pet. — Kaj pa če tudi po petem kozarcn ne moreš za-pati? — so hoteli vedeti. — No, ko jih pet iT^'j«*!!', mi je pa tako prijetno, da mi je vseno, če zaspipi ali ne. Tisti, ki piše za javno-1, se mora pravilno izraziti, si cer ga polomi, da je joj. Nedavno sem čital poročilo z nekega farmerskega shoda, v katerem je bilo rečeno: — Gvornik je tako dolgo go. voril o gnoju, da -1110 ga bili vsi siti. Vsaka ženska, naj je še tak" srečna in zadovoljna v zakonu, si včasi misli, da bi bilo nazadnje vendarle bolje, če bi bili: s kom drugim poročeni.. Nič ni lažjega kot pritoževati se nad težkimi časi. I11 nič ni težjega kot tež';e čase laliko prenašati. Aretirali so moškega, ki j'' imel devet žena. Zaradi bigamije je bil ob sojen na pet let ječe. Iz zapora je pisal prijatelju: — Oh, dragi prijatelj, ti n-? veš, kako krasna je svoboda. Cesto misliš, da se ti sreča smehlja, a se ti samo smeje. Dandanes je mlademu dekletu precej težko ujeti moža Žene namreč preveč skrbne pazijo na svoje može. Pravijo, da kdor sanja o bodočnosti, prespi sedanjost. Tisti, ki noče pametno misliti, je zagrizenee. Tisti, ki ne more pametno misliti, je norec. Tisti, ki ne upa pametne misliti, je suženj. Slavni slikar je slikal staro in sitno bogatinko. Ko je bila slika gotova, jo je vsa nezadovoljna motrila in rekla: —• No, ta slika se vam pa 111 posrečila, gospod. — Prav imate, — je odvrnil slikar, — toda pomisliti morate, gospa, da se tudi vi nist" i£ogi>odii Bogu prav ooseVmo posrečili. ■Marsikateremu samcu je di nar stranska stvar, dokler se z bogato vdovo ne poroči. V neki družbi jiri vojvodinji ftiehmondski je sedela tudi žena nekega ameriškega bankirja, ki se je bahala s svojim bogastvom. "Za svoje dragulje skrbim še na jioseben način/' je dejala med drugim. "Svoje briljantc čistim z amoniakom, rubine s starim bordojcem, smaragde z zlato vodo iz Gdanska in safi-re z mlekom. Kako pa delate vi, vojvodinjaV* "Nu, to bi mi bilo preveč de-a," je odvrnila vojvodinja, ki jo je hotela malo uščipniti. pride kakšen prašek na moje iriljante, jih enostavno vržem proč.** — Ura še ni deset, ti pa si že iz gledališča nazaj. Kaj je bila predstava tako kratka? To ravno ne, ampak na gledališkem letak« stoji zapisano, da se vrši zadnje dejanje igre en dan pozneje. > "OCAS NABODr-New York Thursday, March 31, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN T7. S. A". Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin POROČILO IZ CENTER, PA.. IN OKOLICE Poroča FRANK SCUIPRAB, zastopnik "G. N." . i Kar >e tiče ilela, je pač tako kot po drugih krajih. Preinogo. rovi zelo slabo delajo, posebno velike kompanije, kouiaj po -ali 3 dni v tednu.Tudi drugi de. lavci imajo dosti časa za počitek. \Vestinghou>e tovarna v East Pittsburgliu še vedno več ljudi odslavlja kot jih na nov«, zaposli. V tej tovarni dela precej ljudi iz te naselbine. Cement tovarna na Universal, ki je praznovala dva ali tri mesece, je pa pričela obratovati. 1. marca je šlo p repe j ljuai delat, vsled česar se bo našel bi. na Universal zopet oživela, kar je zelo razveseljivo za tamkajšnje rojake. Kar se tiče predpustnih in pustnih dni, £nio se pa tudi še precej dobro imeli. V tem pred-pustu smo imeli \eč slavnosti in lepih prireditev, ki nam bodo ostale Še dolgo časa v spominu. Prvo slavno: t je bila priredila hčerka Mary Peternel svo jim staršem Franku in Katrini Peternel ob priliki njih srebrne poroke. J3ilo je na razpolago za udeležence dosti dobrih okrtpeil in tudi godba je bila, tak(» da je rajalo in -e veselilo občinstvo do ranega jutra. »Sinov i in hčere Mrs. Frances Oblak >o priredili materi lep party v čast njenega rojstnega dne. Slavnost je bila posebno za starejše lujdi zelo zabav, no. Prav je, da se tudi starejši ljudje včasih malo povesele.Za že j i je in lačne je bilo tudi dosti na razpolago, tako da so imeli Vsi udeleženci par lepih in zabavnih ur. Na Universal v Slovenskem domu >o priredili sinovi, hčere in prijatelji Paulu Kokel in njegovi soprogi Johani lepo presenečenje ob praznovanju njih srebrne poroke. Prirediteljem se je popolnoma posrečilo jubilanta izneiiaditi. Mize so bile obložene s samimi dobrimi rečmi, godba na razpolago, dosti nedolžne šale itd. Jaz že nisem ple>al 10 let, na tej prireditvi pa ni bilo drugače, da sem moral. Vsem slavljencem pa le. pa hvala in kličemo Vam: Se mnogo let sreče in zdravja ter da bi dočakali še mnogo godov in tudi kako zlato poroko. Jurij Previč in še nekaj dru- gih rojakov iz White Valley nas 'je obiskalo dne 27. februarja, ko so se vračali iz Pittsburglia od federacijske seje od S. *S. P. Zveze. Jurij je obenem zahteval tudi neki present, trdeč, da je popolnoma upravičen do nje_ ga. Pa je "trubel". Reči, ki so pristimaue zanj, pravi, da ne mara, da jili že ima. Kar bi pa rad imel, pa na Center nimamo v zalogi in bi mu mogoče tudi lahko kaj škodovalo. Jurij, boš moral še malo počakati. Pri Franku in Matildi Yeram se je oglasila štorklja in pustila krepko hčerko prvorojenko. Mati in hčerka sta zdravi. Na pustno soboto zvečer jo tukajšnji Slovenski Klub imel maškaradno veselico v Sloven, jskem domu na Center, ki je bila tudi zadovoljivo obiskana. Kot zastopnik Glas Naroda priporočam, da se rojaki naročite na najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki — Glas Naroda, kjer ta list prinaše dosti zabavnih in tudi poučnih člankov in raznih novic iz celega sveta. Kolona Petra Zgaga je dosti zabavna. Seveda, ga Peter tudi včasih malo polomi, pa nič za to. Peter že ve, kaj govoru Tedenski kotiček, ki ga priobčil je I. Bukovinski iz Pittsburglia je tudi jako zanimiv. Omenjeni lepo in jedrnato popiše no . 'n e iz Pittsburglia. Bilo bi škoda, ako bi Bukovi lisk< prenehal z dopisovanjem iz naše okolice in Pittsburglia. GJa> Naroda prinaša razne novice iz Kanade. Ručigaj je Je po popihal razmere med Slovenci v naši sosednji državi. Vse pa nadkriljujejo članki, ki jih piše Frank Kerže. "Pod vaško lipo". Skoda, kdor jih je zamudil, da jih ni fit al. Mož popiše čisto podomače razmere, ki se gode med slovenskim in drugimi narodi ter med via. dami in kapitalisti. Kdor bere njegove članke in jih preštudira, pride do prepričenja, ko-iiko je iriioja in liiua vščine in lumparije dandanes na svetu med visokim in tudi nižjim raz redom. Takih dopisnikov je nam tre. ha, da narodu malo poj a sne, d-i na svetu uj vse zlato, kar sc -veti, pa na j Ik> med bogatinu ali preprostimi delavci. Nazadnje pa še Petru Zga^i povem čisto na uho, da ne 5fe kdo drugi vedel, da sem pred kratkim obiskal Tomaža Previ-ča na Universal. On je post reži jiv možak. Dal mi je ča-šo neko bele tekočine, s priponi, bo: — Na, i>okusi! Oh, boy, to je bila roba. — Kje si pa tega dobil,— ga vprašam. Pa pravi: — To je pa new-yorfan, ta beli. Nato sem opomnil, da nas bo enkrat poleti najbrže Peter Zgaga zopet obiskal, in ga vprašal, če mu ga bo kaj pri-šparal. Malo se nasmeje in pravi: — Bom poskusil, če ne bo z obiskom j) red o Igo odlašal. Jaz veni, da Tomaž nima na-vade take robe pomladi prav dolgo spravljati. Zgaga, sedaj pa *že veš, pri čem si. Naj bo za enkrat ; mogoče se zopet, oglasim čez čas. "OBZOBOVA" DESETLETNICA. "Jugoslovanski Obzor" slovenski tednik, ki ga izdaja Mr. Rado Slant v Milwaukee, Wis., je praznoval te dni desetletnico obstoja, pri česner je izšel list -na osmih stranah. V slavnostno .številko so prispevali sledeči naši kulturni delavci: Ivan Zonnan, Cleveland, O.: Slovani, pesem; Leo Zakrajšek, New York: Dvema prijateljema v spomin; dr. F. J. Kern, Cleveland: Nekaj o naših časopisih v Ameriki; Fr. Kerže, New York: Naselbina z srlavo brez glave; Joe Match, Cleveland: Spomini na pet in dvajset let nazaj in pozneje. Poleg teh so zastopani še drugi in list krasi tudi več slik naših javnih delavcev in pokojnih časnikarjev, ki so se udejstvovali pri "Obzoru" oziroma še prej pri "Sloveniji." Slovenskemu časnikarskemu podjetju čestitamo ob njegovem jubileju. M T i :: •• ■ —^ -jr '^WiFr'fTS^iUBIBBWS pošiljatve r ■......mm • • wirsmmm ■■ermfsawe ■uciui-bi.jimu. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JltiOhUVlJU Za * 2JS............ih a. hm ? Sami............I»ln. 2«W $ Tin ,........... Din. 3Ui» f i i.«d............i »in- j**« ............ i»Iu. ioi>» $13.1)0............Din. 1WI0 V ITALIJO Za * ............Lir 100 * 12.25............Lir * JO^o............Lir WMj * 57.«iO............Lir 1000 $112J|0............Ur IKKfcJ $1g7j"<0............li." 3000 KEB SE CENE SEDAJ BITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENI) PODVRŽENE SPItEMEMBI GORI ALI DOLI la Itpbtil« vetjih inniin kol zgoraj uveden«. bodisi v dinarjih »U Urah dovoljuj«®« ie boljie p«f«Je. Izplačila v ameriških dolarjih $ a.— Hi— Mi- J B.» J1IJI ..11«*- 44LM Prejemnik doki v starem krajo Izplačilo v dolarjih. muahu isvbAujbmo po cablji umi 1A pristojbino $1— slovenic publishing company MCI«i Narodi" NI« TOBK. N. t. Ml\\YFišOTf*KK NOVICE. Stana Ogrizovic, ki je živela v Bulilu mnoffo let. je zadnje dni umrla v Milwaukee ju. Wis., kjer je bila leto dni- pri svojih otrocih. Miss Silvi ja Krašovec iz Aurore, znana violinistka, je imela zadnje dni dobro obiskan konc» rt v Virjrini ji po prizadeva« jn A-meri šfeo-ju.goslova irske zveze. Pri-eilla l>app. slovenska učiteljica iz Gilberta, je prejela prvo nagrado za dve najboljši igri iz indijanskega življenja, ki sla Vili predstavljeni na šolskem od.ru v Two ITarborsu. "ODPRTA NOČ~ IN DAN SO GROBA VRATA . . V Iron wood, Midi., je umrl Jolim Mukavec, star 69 let in rojen v Sel ser ju pri Vrhu, Vinica v Beli Krajini. V Ameriki je živel okrog 50 let in v Cle-vielartdu zapufiča brata, v Seattle, Wash, pa sestro. * V Rarbertonu, O., je po dolgotrajni bolezni v starosti 58 let umrla Mrs. Josejphine Kopač, rojena Knaus. Pokojna je bila doma iz Moravč pri Kamniku in v Ameriki je bivala 34 let. V Ameriki zapušča svojega drugega moža Mike Kopača in dve hčeri. Spadala je "k društvu "Ljubljana" SNPJ či-#ar članstvo jo je spremilo k zadnjemu počitfku na pokopališče sv. Križa. * V Mercer Comity, GaL, je umrla Mrs. Ana Rogud, roj. šuštaric v Porterville. Pogreb je bil 17. marca na katoliško pokopališče. Za njo žaluje soprog in tri »novi. od prvega moža (Poropat). Zajonšča priletno mater, 3 brata in 4 »sestre. Naj v mira počiva. -Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži in nudi v obeh oddelkih: imovina — $2,254,385.93 , Članstvo — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov ŠTEVILO društev 187 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Če niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. GLAVNI STAN IN LASTNI DOM: ely, minnesota O DELU IN POLITIK I V GOWANDI, N. Y Napisal John Matekovich, član C.LO. ZANIMIVA IGRA V BARBERTON, OHIO Drain, -društvo "Slovenija" je v času svojega obstoja priredilo lepo število krajših in daljših iger. Režiserji in igral, ci so se vedno z vso viiemo o-prijoli svoje naloge in hoteli pokazati občinstvu, da se te vrste dela ne ustrašijo. Največja želja je pa bila režiserjev in istotako tudi igralcev, da bi poettndki ene iu druge prireditve odnesli lep vtis. Kolikor mi j«* znano, se je v največ slučajih tudi tako zgodilo, in marsikdo si je želel, da bi društvo zopet kmalu priivdi-Io kakšno zanimivo igro. Med igrami, ki jih je društvo priredilo zadnja leta- je bilo par daljših dram, ki so bi-l« tako živo predstavljene, o s plesom, petjem in vriskanjem in še nešteto drugega zanimivega, pa kaj bi -e dalje opisoval. Rečeni le to, da kdor bo prišel na to prireditev, bo iiin l priliko videti in slišati nekaj veselega in prepričan sem, da ne bo nobenemu žal. Toda društvo "Slovenija" bo dalo še več. Posetniki bodo .poleg dolge igre "Micki je treba moža" imeli priliko videti 'Še nekaj dragega. Lahko se torej reče, da bo prelistava prvovrstna in tako tudi povs»*m nekaj novega v na^i naselbini. l>ahko bi opisal Igro bolj podrobno in pojassnil pot ne n dejanj, ker se 1n> pa gotovo tudi režiser oglasil in pojasnil, kar se mu zdi potrebno, ne bom jaz bolj na široko opisoval. (_'e nam bo vreme naklonjeno, bomo prav zagotovo imeli na velikonočno nedeljo veliko ]>o.se trni kov v slovenski dvorani samostojnega društva "Domovina". To bo temholj razveselilo .igralce dramatičnega društva in zato bodo v bodoče še rajši igrali in tembolj navdušili posetnike. Pozdrav! Frank Troha.' POBIT V TOVARNI. V Barbertom, O., se je rojak Joe Cič. poškodoval pri delu v tovarni. Nahaja -«e v bolnišnici,''v kateri je že prestal operacijo. DF^EK TJTONTL V VODNJAKU. V Terre Haute, Ind. -se je dne 18. ana r ca John Stergarju pripetila velika "nesreča. Njegov sinček, star 2 leti in 10 mesecev, je padel v kapniški vodnjak in ntonil. Pokmpan ^e bil 21. marca ob prisotnosti velikega števila prijateljev in znancev žalujočih roditeljev. V Glasu Naroda dne 10. neir-ca je tukajšnji dolgoletni naseljenec rojak Charles Stemi-ša opisal tukajšnje delavske razmere in svoje 33 letne izkušnje v naselbini. Poronal je tudi, kako se je oikrog 550—600 tukajšnjih stro-jarjev zadnjo .je'sen organiziralo v Narodni Usnjarski Asso-ciaciji ter kako smo dobili od BroAVn Shoe kompanije v največji zimi vsi skupaj brezplačne počitnice. Ker se pa ni naš Charles več po list eni oglasil v javnosti, bom .>az poročal, kaj se godi v Gowiandi izza tistega časa. Ker smo vsi brez dela, se je za nas zavzel naš mestni advokat, spisal je nekakšno peticijo, ifcajel par suckerjev da so se vozili okrog tea- nabirali podpise delavcev. Peticija se je glasila, da če se odpovemo uniji, bo konipanija takoj odprla t ova ni o, imamo pa lahko kompanijsko unijo, če hočemo. Tem zaslepljenim delavcem so dali avte na razpolago naši mestni trgovci in tudi priljubljeni oče župan. Tn te trgovce mi delavci podpiramo in tudi od župana kupujemo mleko. Ce 'se je človek znajdel v me-jstu, bodisi A" trgovini ali na j banki, takoj so mu potisnili j petiici jo pod nos ter v podpis, i Ker je bilo teh petieij večje šte-1 vilo, so se nekateri ameriški "izobraženci" kar po trikrat podpisali. To«la peticija je bila neuradna ti r se ni vedelo, kdo jo izdaja, radi tei,a ji- bila ena raztrgana, ena pa vzeta in je spinpnlain k Delavskemu odboru v Washington, kjer čaka rešitve. Druge pa nabirajo prah v uradu mestneara advokata in bolo s««laj prav trotovo spravile nekatera v vročo k:iso. kakor izgleda. Ko je ponehalo obratovanje, jo konipanija obljubila, da ko zopet začno z obratom, se ho v]»oštevalo tiste delavce, kateri so največ let delali v tovarui. Pred par d m vi se je začelo s pičlim obratoan. tetin kakor po navadi, gospodje ne drže Tuše« le. Delavoi se zavedajo, da je to le bosovski trik, da bi >e delavci med seboj ska vsa 1 i za košček 'kruha ter s tem unijo pustili. Toda slavna gospoda se menda moti, in bode sedaj gotovo imela opravka z Delavskim odl>orom v Washinpronu, kar seveda ne lH>de nič novega za notorično Bro"\vn Shoe konipu-liijo. Dne 22. marca >e je zapet nahajal tukaj gosjMxi iz St. Louisa ter tistim, ki so pričeli delati (okrog 125) prinesel za darilo 10c/c znižanje že itak pičlo plače. Tako se sedaj sliši. da ravno tisti, (ki so z omenjeno peticijo letali okrog, iz-pregledujejo ter se kesajo svojega umiizanega dela, ker niso vedeli, da se je skrivalo znižanje plač v tej zvijači. Sedaj igroze z novo peticijo proti znižanju in s stavko. Pametni delavci so pa tudi na to ne 'bodo podpisali m tudi na stavko ne poidejo, ker ni zrel čas za to. C?o slučajno pride do stavke, se bo vedelo, kdaj prijeti gospodo za ušesa, ne pa sedaj, ko je večina delavcev zunaj ter je pičel obrat. Sedaj pa k našim mestnim poli t i snom. Delavci vemo, da imamo v mestni zbornici same nasprotnike naših interesov, posebno ker so zraven kompani jski for-mani. Volilni zaikon države New York zahteva, da oseba lahko glasuje in tudi kandidira v odbore samo v tistem kraju, kjer ima rezidenco, ali po domače povedano, kjer ima bajto, lx>-disi >vojo ali v najemu, da v njej živi. Toda pri nas se to ne vpo-števa, kt r Gowaaida je menda v Nemčiji, ne pa v Ameriki. Pred leti smo imeli župana izven naselbine, in neki mestni možak je bil z "velikansko" večino ponovno izvoljen dne 15. marca. ICo so se vršile primarne volitve, so hoteli delavci postaviti svojca za kandidata, toda mestni očetje s pomočjo trgovcev in ba?hkirjev so z grožnjami pregovorili delavske kandidate, kateri so nam dali na znanje eno uro /pred volitvami, da od-£opaj«> od kandidature. Dt lavstvo, ne vedoč, kaj se je v mestu skuhaJo, j*» drvelo proti volilnim prostorom v n:uli. da porazi svoje sovražnike, toda se je vračalo z povesanimi glavami in preklinjajoč, da nas pa drago spomlad ne bodo tako zlopa spravili na limanice. Nikoli v zgodovini mesteca Gowanda ni bilo toliko naroda pri primarnih volitvah. In ko so se vršile glavne vol it v«-, so i glasovali na 15. marca in nda j sami delavski krvosesi, k«M j«1 j bilo oddanih celili 8 glasov. Tu je torej znamenje, da bodi' nekega lepega dne konec go-wand^ kega fašizma. K<-r mi je dana naloga od linijskega odbora, apeliram na rojake, »bi so previdni pri na kujpbvanju svojih vsakdanjih f»otrebščin ter naj kupujejo ]>ri delavstvu naklonjenih trgovcih. Ce kdo ne ve. kdo so t.i trgovci. naj vpra>a. in z vese-J1 jem se mu bo povedalo, kateri so z nami, ne samo takrat, k«-imamo th nar, neir<• 1><» tudi tem trgovskim srakam -topilo 11a prste. Tukaj imamo samo eno slovensko grocerijsko trgovino, i«i jaz še do danes nisem direktno slikal, da bi se njena lastnica izrazila, da je proti delavcem. Torej je vredna, da ji gremo na roko, kakor tudi drugim, kateri so z nami. Pijavke bomo pa bojkotirali. Če bodo delavci pametni v (Nadaljevanje na G. str.) ALI MATE TE POSEBNOSTI? PIJTE TRINERJEVO ANGEUCO! Ali uimate teka? Ali trpite vsled gli- v«.»b<»Ui, uenotue razdražljivosti ali na-iradov jeze? Ali vas muči premočno u-tripauje srca kakohitro ležete ali iieuiir 110 spite in zjutraj tako utrujeni v si sinete kot ila bi o|>ravili duevno delo? Oe se z Vauii to dodaja, Vauj I »o Triner-jeva Atij^liea kmalu pomagala, lastila Vam bo želodec iu črevesje, ne tla bi Vam oslabila telo, vrnila zdrav ti-k in iM^Milno prebavo. SitaU boste mimo in bodte zjutraj polni energije. Triner-jeva Angeliea je tonika, napravljena is angeliee in drugih zdravilnih žellši1 ter californijxkega sladkega vina. .le zelo prijetim za piti. Pri Vašem lekarnarja ali naravnost od Joseph Trinor »■urp.. Chicago, IU. t "G LAS N A B O D A*' — New York Thursday, March 31, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. POSLEDICE STRAŠNE POVODNJI Napisal J. R. KIMONIOH, Porterville, Cal. t'alit'oriiija je dežela, ki ni navajena mokrih let, kajti ni<-vaduo imamo več suhih kakor mokrih. Kolikor ja/ pomnim, smo ime- tlikaj najbolj suho leto 181M. Pakrat ni niti trava obzelenela skozi eelo poletje. Kakor se gospodarske in druge razmere neprestane spreminjajo, tako stališče, zdi se mi, so zavzeli tudi vremenski jMijnvi. Zadnja tri Uda >e kalifornijski farmerji ne moremo prito žiti za s t ran zemeljske uamake, ker je svoječasno deževalo več kot pre\eč. Minulo leto je povodenj v t'aliforuiji povzročila ogromni* škodo. Zgdovina pa nam ne po-vi' večjih poplav v falifornij*, kakor >1110 jih doživeli letošnje leto. Že lueseea decembra, m. I. mi (tile v ('n I i for ni ji v m nogi 11 krajih velike (»ovodnji. Deroča voda je odnašala mostove, razdirala pota iu železniške tire, da je 'bil promet v mnogih krajih za več dni ustav. I jen. To škodo m> popravili, kakor hitro j«* bilo mogoče, promet je bil zopet normah 11, in mislili s:no, tla bo pri tem ostalo. Tod,, žal, nase nade se nam niso izpolnile. Okoli prvega marca je začelo po dolinah močno deževati; po gorovju, v Sierra Nevada, ie zapadel debel sneg. Vetrovi se obrnili v drugo smer, po hribih je deževalo več dni. Gorak dež je stopil po gorah sneg. Ta masa vode je vdrla v doline in odnašala - seboj, kar ji je bilo na pot u. Najbolj prizadeta je južna Californija, posebno Los Angeles. Težko zgubo trpi tudi Nan Yoacjuin Valley. Voda je zalila velik del mesta Fresno. V Madera, je voda farmerskem delavcem odnesla skromna bivališča. Mesto jim je postavili šotore, v katerih prebiva čez 7ti od doma, je želela, naj jo pride mama obiskat, ako količkaj vreme dopušča . Zjutraj 1"_\ m area je zopet deževalo. Kaj naj storim? — Grem ali ne? Vem, da me nestrpno pričakuje, ker ji sem obljubila, da jo ta dan obiščem. V takem vremenu se jaz,ue bi podal na *244J milj dolgo pot. Materina ljubezen do svoje hčeri je zmagala. Sin Jack je pognal avto, in manj kakor v šestih urah sta dospela na cilj. V Sacramento je še bolj deževalo. Reke in potoki so naraščali. Prihodnji dan, hm, je bolj«*, da greva opoldne domov, preden bo voda cesto oblila in nas za par dni v neprijetnem I »o loža ju zadržala. Poslovila sta se ;n pognala proti domu. Voda je iKj nizkih krajih že oblila ce slov. lice le velike metro-.suče po 'kuhinji .svoje restavra. Pl<*. 'cije. ('udili si* bostt* (kot sem se lz) kako lepo govori in poji; i lad i na slovensko. Njihovi gla. ►vi vas |>oneso v duhu nazaj v* m* zlate kraje, kjer ste preži-'li leta brezskrbne mladosti. Mrs. Odlazek hodi pridno v šolo za 44papir". Želim ji obi lo uspeha. Mrs. Vesel na Daniel Street je naobražena žena. Zanima se za napredek, pohaja v šolo. Ze- 'a zelene trate, kjer ste lovili leia bi, da bi bilo več takih Po jietulje ali ko deklice spleta-Itočank. ven -e, igrajoč se "neveste \| Mrs. Benedict mi je obljubi-Meni bo ostala za vedno v la, da se oglasi v listu ter opiše' l>ominu 44Cankarjeva igra, ki svoje doživljaje v domovini ob mu jo imela čast videti v ja- "asu vojne. Ona je ženska, da [uarjii t. 1. v S. V I). Kaj ta- se da govoriti ž njo. V njeni '^a zastonj iščeš |m> manjših Iružbi se počutiš kot doma. [aselhinali. Kako lepo je bilo Žal, da jo je u-oda odtrgala od mize, one ji iz poljubi odgovore, da bodo servirale kavo po pragrainu. Mrs. Asegg je Smceva iz Ret i j. Imajo lepo moderno urejeno trgovino, ki sta si jo zakonca s pridnim rokami pridobila. Krojač Gornek si pri šivanki obuja spomine mladih let. Prijazna ženska mu Ob strani krati čas. Toliko pesmi kot jih zna Mr. Piijatelj na 44Hribu", menda ne zna nihče. To ga dela mladega. Pel je ewj zvečer, pa jih je še ostalo za drugo soboto. Žal, da mi ni bilo mogoče odzvati se vabilu. Ko sem obiskala Sodražane, so pa bili zaposleni s klobasami. Louis Campa in njegova Johanea sta mi šla zelo na ro ko. Hvala! Mrs. Laurich želim okrevanja. Ako mi bo le čas pripuščal, se zopet podam v vašo sredo. Naj Vam pomlad prinese obilo cvetja, lepših dni o» zdravja! Mojemu bratrancu in družini kličem: Na zopetno svidenje! SIdvsuvvL v JianadL smrtna kosa v KIRKLAND lake, ONT. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen isali Iu rojene fante iu dekle, i peti do venske pesmi in go »liti čMo slovenščino. Dvorana ji- bila nabito polila, vse ji« l>ilo mirno, da si sli-1 v.-ako be>edo igralcev. Da. k takim prireditvam bi izplačalo iti tudi od daleč. Tako ganljivo Ti j«, pri srcu, o prideš v to ali ono hišo in j lišiš domače hčerke peti, zali i ajoč nage I lie in rožmarin, ste znane nam pesmice, kot mo jih me v mladosi. Da Slovenej ljubimo cveliee, e znano. Po njih lahko sodiš, cjer žive naši ljudje. Ko sem stopila k M oltarju na >t. Clair nisem mogla odtrgati »ogleda od hršliua, ki pokriva ljubljenih otrok, po katerih ta. \'o ždjuje. Ostali so v domovini, ona je tu pri možu. Radovedna sem, ako si je Z žalostnim srcem naznanjam vsem rojakom in rojakinjam, da srno zopet izgubili iz našega SKP društva pribljuh-'jenega člana in roiaka Antoim Gornika. Pokojni A. Gornik je bil zaposlen v Tock-Hu'-rhes Mine. V Kirkland Lake in drugič prišel lansko leto v juniju mesecu in zopet začel v isti nrctjni delati. Dne 14. marca tega leta je nastala traj;«*dija, kar štiri možf jo pokopalo |>od tride -«*t čevljev debelim ka-menjem. ki se je utriralo in za'sulo vse. (lova d. Leskovec pred pustom1 ki so tam dehdi. Ponesrečeni izbrala moža. Šivala si je oble j se: AHiert Lairoreux. Alek Ni ko v ta nameu. (cols Hariy Pcvcr in naš dragi Ko smo neke nedelje sedeli I rojak Anton Gornik, kateri je nedelji I pri kosilu pri Aseggovih, na-, jlieerke silijo, da naj gremo v ••ornjo 1110 se »maj vsedli, že se sliši glas. Mr. in Mrs. John Asegg obhajata danes letnico svojega zakona. Hčerke jima častita jo, naši pevci jima pa za pojejo na čast krasno pesem. Mati pogleda hčerke, češ, to-raj zato se je tako mudilo od gili mest, da se še enkrat poslo-ve od svojega dragega rojaka in voh rat a. Izrekam veliko zahvalo naši mu slovenskemu pevskemu d i .u št v u "Triglav", katero je zapelo dve pesmi pokojniku v zadnji vpomin. V cerkvi -s ko-ra smo slišali pesem "Blagor njemu, ki se spočije," na pokopališču pa "Vigred se povrne." Marsikatero oko je bilo oh lito -z solzami, ob priliki sprevoda in težko smo se ločili mi v1«i V Kirkland Lake o ! našega nikoli po zah I j tnega rojaka A. Gornika. Vence so darovali sledeči: SKP društvo. Odsek HBZ št. Dolnji ] ''AH, Otisek HBZ št. 71KS. Frank On® *»i-l do-ma od St. Jernc~ M lun ovc. |Gnsroric, Osranak, O. G. R. 2134 Reja k zcpijščn ž • je vršil veličastno z la-j^o*'. pev. društvo 4 4 Tri gla v." i rt v i jo sv. maše z leviti dne 23..SNPJ dr. 103, Ter-k-Hughes Co. 'Ivi ca cb deveti uri dopoldne M-ou is Kožna, K. «S. S. Knegine v katoliški cerkvi na Label) M., S. N. P. ,hdnota, Dane Raid Ave, Kirkland l^k<. »R B- Jugoslovanska brača, S. P. S. J., Frank Drazumerič, svoji časti. Sam dobro veš, da bi prej umrl, nego prelomil zakonsko zvestobo. Privid se jc počasi izgubljal. Armand, ki j-.* še malo prej bežal pred njim, ga je hotel sedi.j zadržati, prikleniti nase v strahu, da ga ne bo nikoli več videl Toda misli >,> se mu naenkrat zatemnile in spoznal je, da je čisto sam src«ti tišine svoje s«»i>e. Tedaj ga je obšla silna duševna ill telesna po rtost. Vse j«- bilo končano. Treba je bilo spoznati to in najti v -el»i dovolj moči za to priznanje. Treh,-i ><■ jc i »i i o sprijazniti z mislijo, da ;e Lucp '.an j mi t vi. tir« 1» i»i j«- m« mogel skrili ako tfobro kakor prostovoljno izgnanstvo. Od potovala je, saj je sam zahtevni to «>d nje. Za-l aj >e torej vsa njegova notranjost zdaj upira ločitvi. Kar se je zgodil«., se je moralo zgoditi ♦ako. Lueie ni bila dekle, ki bi se mu udalo, \ «»je«i. <.ružal»n«Mi-.-t položaju, l«»«*itve o«l prijateljev, /.u aičevanja svetn v>ega tega l»i ne i nogi* i prem--,lti ž«- iz oliztrn« -li do Lini«-. Bdi sc: trenut!:!. ko je u.ovoil -;»-,: pri -«•!.»: — oa )•• \ si*, nevro t«- strašil*' muke. Ko j«- pa Vi r pokojnikovih prijateljev iu sorodnikov je prišlo iz dru- FRANK K E R Z E KNJIGARNA "GLASA NARODA" 21« W. ISth St., New York, N. Y. Pošljite mi LETNIKOV "CASA". Prilagam M. O. za * Ime Naslov narocilni list- KI LETNIK STA s 1-: S POŠTNINO VRED 50 $1 Vsak letnik obsega 1 2 zvezkov po 32 strani ter ima a prilogo vred nad 400 strani. l~.Se ,1,1 rke izvesti, pesmi, zauiunvo.ti, 1>"_ Ijullnih razprav, koristnih nasvetov, itd.f -skorj ne morete predstavljati. k utrn lTK takoj, kajti zaloga ni Ka k bo kmalu razpeodana "Glas Naroda" 21« West 18th St.. Hew YoA, Y. f! "tJ i PRlPC«OCLJIVO: Kerzetov "Cas" Ko je znani slovensko-ameriški publicist Mr. Frank Kerže, ki pise v "Glasu Naroda" članke <4Pod Vaško Lipo", izdajal svojo mesečno revijo "ČAS", je zbiral in objavljal gradivo, ki je trajne vrednosti in pomena . . . Vsled tega je tiskal nekaj iztisov več, ki bo Vam zdaj v obliki letnikov na razpolago ... Te letnike lahko dobite pri KNJIGARNI "O. N.", 216 W. 18th St., New York. J. Raaic. Najlepša hvala vsem. kameri ste darovali vence, kakor tudi vsem. ki ko dali svoje kare na razpolago ob priliki pogreba, da se je tako V.-e v največjem redu vršilo. Tebi. ii3Š dragi rojak. Anton, na i Ti bo-lahka kanadslca zeni-lia in v miru počivaj za vedno! Tvrji žalujoči sonrr^ri in m»-lemfu dekletu v starem kraju nabe-ta tudi vsem drugim da jim bo poskiibe-la ženine. Olede kontrole porodov še ni bil dosežen sporazum, in zato še ni padla odločitev, ali naj voditeljica tega japonskega iMikreta baronica Tšimoto uvede v šolo za neveste tudi predavanje t> tem predmetu »li ne. 76 Odšel je in ko >e je ozrl, ju je videl še vedu-> pri vratih, kako gledata za njim. In obšla ga je neka črnina slutnja, da enega teh dveh bitij ne 'no nikoli več videl. Hotel se je še enkrat ozret; na oba, »la bi spoznal tistega, ki se ga je bila izbrala usoda, pa sta se bila že vrnila v gra«». v »rajska vrata, mračna pod visečimi vejami, so se mu zdela kakor vhod v grobnico. XI. Cravantovemu posetu sledečo noč je preži vel Armand v >ilnem razburjenju. Hodil je ne- i iirno po svoji s, tla je Lueie za vedno odpotovala. Zdelo se mi. ,«e, kakor da je obsojen na smrt, da ni nobenega 'ipanja več na pomilostitev in da so mu prišli povedati naj se pripravi na zadnjo pot. Z«- «lv;i meseca ni bilo nobene vesti od nje. Bila j«' d: ieč o, «la bi se kjt» ne srečala. Kitko radost n-l>i bilo ijre«"aiije. Naenkrat je pa zve«lel, «la hoče ostati «»-» ^kot-kem, |>ozneje i»a vrniti se v Kanado. To ie.j globoko, kakor «»n n.i". .)olžiI j«» je, da nima srca. Vpraševal se je, a!, bi ne bil zločin boljši od trpljenja ? V duhu je vi pomislil, kaj bi mo»-.-»| .-toriti, je za«"-mi| \ t el Lucio, kako se izprehaja ob jezeru s svojo nepremagljiv «• [por tako je živel v raz«lv«»je-{: že «iv;i i:n -eea. Spal mah», l»i! je ž«- ve> .-mrtne žalosti. |iz«-rp.-n in ja>no je oilo. da d«»h_;o takega /.ivli--- Znuiau je bilo vse nj"^ov«» priza«-ival n«*k«»č v naro«-';u ;.ho: Jaz sem prav tako nesrečna kakor ti. < >a >»'oje «i !>:-; matere. Toda tei^a poguma ni naš je pa odgovarjal prividu: ('e >i nesrečna, za- v sebi. Zanieeva! je >amcufa sebe in ta /ave-i ';aj si o«lpotovala tako daleč-' Zakaj si položila oiu je bila še hujše breme. Mar ni mo^el svnbo er-|o morje med :-ebe in mene t Privid mu je pa odgovarjal: — Da bi se ne izneverila obljubi, s katero sem se zavezala, da te ne bom nikoli več videla. < 'e i.i bila v tvoji bližini, kdo ve ali bi mo«*la premagati silno hrepenenje. A če bi se udala, kdo ve, ali bi ne bil konec žalosten ? (Movek je na-Drain sebi zelo slab. A moje sree je oolno tebe. Ves iz sebe je Armand vzkliknil: — Nehaj že bežati pred menoj! Kaj zato, ua i >e zgodi karkoli. Tako ne morem več živeti. Zdelo se mu je, da se Luciin obraz izgublja ' megli. Prikazala se mu je manj razločna, kakor la se oddaljuje in njen pojemajoči glas je govoril : — Ti sam dobro veš, da to ne sme biti, ker ostaneš prostovoljno u k le njen v svoje okove zvest dolžnosti, ki si jo potrdil s prisego, zve d on<» razpolagati s svojim življenjem, mar ni lael p m vice rediti -e muk s prostovol jno -nr - (Dalje prihodnjič.) | Italijo lista ne poši- jj ^ ljarno. dobra kuharica— šele došla iz starega kraja, želi dobiti dobro delo pri dobrili ljudeh. Le pošteni n»i oglase. Naslov: JOŽEFA ZABASAS c. of John Terria Box 266, Monon, Indiana (3x) "Naši Kraji" VSAK bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino iu jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dans, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, jo bil gin jen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7Va inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo vSllllllllllllHlli;^ll!Hltllill® OGLAŠUJTE V XSLAS NARODA'" k- , , f r^l :\ -t f ' i i i . \ --w" ! ■ - i 1 " i- ' ; . I i' . • '< - I ' - ' ■ i .■ . 'j - • 1 - ^ i ' * *.», , i " . VI C- - ^ v s - /« % 1 1 vC V" * i .- . i j • NAROČITE PRI: Narcize pod Golico KNJ&ARNI "GLAS NARODA", 216 Whs f 18th ST., NEW YORK "GLAS N A B O D A" — Hew Tort Thursday, March 31, 1938 tTHl LARGEST SLOVENE DAILY IN U. H. QKRJANGEK ROMAN IZ 2IVUEIUA 3 Ik "SLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 56c-3 O Saj pa boste tudi zopet Iz slovenskih naselb n DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V DETROITU **G tem ui uikakc$ra govora, kmalu zaposleni z otrokoma.'' "Da, od štirih do peti-li ju boni urila pisati.'* Anita se zasmeje. "Kot sem videla, je ž njima še zelo težavno. "To no bo dolgo trajalo." "Pri vaši metodi sem o tem prepričana, — Po čajanki se pravil, da bi ga imel dosti. Saj i da tudi slovenski pesmi pripa-repet peljemo vsi skupaj na izpreliod.*' j tako delamo mi tukaj v DetroL- da odlično mesto na polju sve- "NTa to se že veselim." x tu. Le pridi sem ta poletje. |m "Malo prej. ko ste ravno prišli v 'mojo sobo, sem vas pr- se boš -sam prepričal; *e bolj vie videla potrto in obupano. Ali vas je tedaj zapustilo pre- starega bos dobil, uričanje, da ste obdarjena s srečo V' Pač pa je nekaj drugtga. kar Hernia se zo|>et zasmeje. »ji pugrcšamo in to je delo. "Ako me ne bi obdajala sreča, pri vas ne Vi takoj našla Triu >«• delajo pokore in kesa- J A/. O K CM NA Of.ISK V JUGOSLAV IJO .IAZ Tli »I : I'OJDIVA SKUPAJ (TNABU WHITE STAR M? MOJO Pltll-IIBUKNO LINIJI Ko pridtiu sinoči domov, pa eno opereto "MerryCompany" čitam v GlaiU Naroda v Peter ^ v t lili dejstvih. Kakor je me-Xgagovi koloni o času pokore, ni znano, je bil prvi mladinski Prav ti je. Zgaga, zakaj se pa ne zbor organiziran v Trbovljah uičiš računati.' Ako bi znal. pajna Slovenskem, ki je žel velike bi preračunal, koliko ga pora-j uspehe v Ljubljani. Zagrebu, hiš na lefo, pa bi ga toliko na-j Pragi in Parizu, ki je pokazal. 3 tako razumne pomočnice.** **0. gospiea Herma, saiuo obdržite to prepričanje. Toda nja, kdor ni nič prihranil. veda najbolj občuti, pač pa to VIK' glasbe. A' Ameriki imamo dnnes il mladinskih zhorov in vsi vodi-t.lji in st;iriši vedo, kake s«> žrtve. Zatorej ne zamudite te prilike, pridite in dajte korajžo naši slovenski mladini. Ako se , . - ; , , , v. . v i. • i . v • .. 4 r * • J* I bo pokazal tukaj uspeh, bo Slo- -- kaj sem se hotela r^i - svojega novega šoferja bom tud. miamo tudi v tem upanje S*-jvt.nski y. p doprinesel 'veda. kdaj se bi> to upanp> ix-\ , . ... . 1 . , i i - t - i eno žrtev, ki bo se veeia, lil to polnilo, .le pa drugo vprašanj«*.1 ' ' tem letu potrošila +2 milijonov dolarjev za nove tovarne in ma. šinerije. Ena teh tovarn j«' daj dekončana. Tri še večje so pa sedaj v delu in delajo noč in dan. torej zastonj jih ne d«- plača vtrgana. Saj to se že danes povsod dogaja. Drugače «e pa nam obeta za d rimo p<>-lovieo leta zelo dobra sezena. bolj -da bo ne držijo kmalu izgubila.99 Henna se zgane in jo začudeno pogleda. "O — kako naj to razumenl!" "Kmalu mu bom o-dpovedala službo.*' pravi Anita s porednim nasmehom. Herma jo radovedno po*rleda. "Ko bi ra svojem ol>razu ne imeli običajnega ljub znive- Soltau moj avtomobil vozil samo iz uljudnosli. dokler zanj ne najdem namestnika. Zato ne smemo ž njim več občevati kot s šoferjem." Henna se nekoliko zasmeje. "To je slo tudi za vsakega težko, ker v nobenem ozira ni napravil uti-a, kot da bi bil rojep; za kako odvisno službo." Anita se smeje ž njo. In >ree ji je lahko, odkar se je o tem razgovorila s Iltrmo, ki ji je v resnici postala ljuba prijateljica. "Imate prav. gespiea Herma; vedno seaii čutila nekako oviro preti njemu, kajti vedno se mi je zdel kot kavalir, ki se je prostovoljno 'žrtvoval za na*." "Toda Dieter bo zelo žalosten, da ne bj mo«r;l reč reči: moj prijatelj Šofer tete Anite." Obe se smejete in Henna -e poslovi, da pogleda *za otroci. t) .v, ___, , j4-, da se lw><|<> nat«i*vili instru— Pnslo pa bo! .. . inont-i. Mr. \ erliovc I>«> Fordova družba j.- naredila j pripeljal u.Vnee in PontJaca in za leto WoS program, da bo v j ,,ani bo pokazali, kaj so se pod njegovim vodstvom naučili Iver se p i s. daj dela. na^i Slovenci svojih rok križem, pač so pa zelo delavni, najbolj pri društvih. Pred par tedni nam je pevski zbor "Svoboda" priredil lep 'koncert v Delavskem domu. Zadnjo nedeljo j zopet "Svoboda" pela v O mira Cafe, tako du *-'!> jo imeli priliko poslušat tudi d m iri naro 13. V resnici je bilo zelo h-po. Le tako naprej. "Svoboda!" Ni pa samo to. Na /hpa I ni strani se zelo pridno učijo igro "Rokovnjačt," ki jo bodo priredili enkrat to poletje na prostem na Hrvatovi farmi. Natančno bom poročal poznej Ker je j>;i moj 4<^»is že preveč dolg naj samo v kratkem ■povem, da nas na velikonočno nedeljo ebi<čo društvo "Zarja'' iz ('lev la-n«!. O., ki priredi igro "Zrimko-Fr nkopnnkn." V te namene je zarei*tana največja dvorana v Detroit, Orchestra Hall, k« r za lo igro je velikansko zaniman ie med vsemi Jutro, slovani, kakor tudi med tujci. Torej naj zadostuje za danes. Na em či ta tel jem Glasa Naroda, posebno pa Peter Zgairi, in upam, da se letos vidimo! A. M. Mevers. na vsak način odputtjjte s QUEEN MARY z najnovejšim ek.»|iresuini purnikoni na »vetu. ki obvnrin z drugiuii slavnimi 1'iinaril White Star paniiki AQU1TANIA BRITANNIC GEORGIC vzdržuje mlini tedensko s!užIm» preko Atlantika. poseben izlet za evharistični kongres na QUEEN MARY ... 11. maja BRITANNIC ... 14. MAJA V spremstvu izvežhunrga spremljevalca. Z it inforuiiu-jjf vpraSajle lu- k;iln*'^i« n^eiitii ali pa CUNARD WHITE STAR vse parnike in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. I YUGOSLAV TRAVEL I>EFT. 216 \V. 18tb St.. New York, N. Y.| 'iT) liroadway New York * -- — KRETANJE FARN1K0V SHIPPING NEW.1) 1. aprila: ltrfUieti v Ureuiuu 2. aprila; Conte tii Savoia v tii-uua >e je začelo taill Z delom. M« stili očetje so zaposlili ne go- wanskili davkoplačevaleev. ka- ^ aprila: teri so brez dela. da bi imeli injlo zaslu/ika, nego Indijance, žive izven nas* i bi ne. Oglasil se bom Še v bližnji O DELU IN POLITIKI V GOWANDI (Nadaljevanje z strani.) nez piše v javnost. Predočil boni samo cilo stvar, katera se je pričela due "2*_!. marca t. 1. V (Jowaikdi je večina ilavko-plačt valeev brt z dela. Mi ~tni j j.-ateri očetje so apelirali na vlado v Washingtoiiu za denar, da bi • so u voji planjavi, zgrtulili -ta dve hiši in ena je last tukaj rojenega Slovenes. Sedaj pa. la se cena tem lotom zviša iu da bo nekdo imel pri tem profit.' ti. aprila: iti sem tegii veaela. Sicer pa povelja za vas niso šla posebno rada skozi Juoje ustnice. Torej kratko — odpuščam vas iz službe kott moj šofer.M Soltau prebledi Ln njegove oči tako zateuuie vded razburjenja. da izgledajo, kot da so črne. "Ali sem na kak način povzročil vašo nezadovoljnost, rni-lostlji vu go^piea?" vpraša lirapavo. S port dimu nasmehom Anita zuiaje z glavo. 44Ne, ne, nikakor ne. toda gospod ravnatelj Lunxktrom me je prosil, da vas odpustim iz svoje službe. Za vas iina namreč drago delo." Soltau se oddahne, toda pravi trdno iu mimo: "Pa navzlic temu se Hmalrem, da sem obvezan do vas. milosti ji va gospica. Iz sebičnosti vas niicalkor ne maram pusfciti, dokler me potrebujete. Viam stin neizmerno hvaležen, da ste posrko^ili z menoj in se nočem pokazati nehvaležnega." "Toda jaz sem vesela, da mi va- ui treba vtakniti v šofersko obleko. Seveda mi je gospod Lundstrom dal na prosto voljo vas odsloviti, kadar dobim drugega šoferja, toda pojasnila «ciu fnuTda morete tudi kot nameščenec v |x>djetju toliko časa voziti moj avtomobil, dokler ne dobim novejra šoferja. Toda za to bi vas morala sevtvda fy-)ltau jM>tegne z roko čez vročo čelo. (iowa'id?. ne In dolgo, ko bodo ■ tudi naši nasprotniki iz p regie-Nekaj zanimivega nas pa ča-1 dali, iu mestece iSowanda sika v nedeljo 3L aprila v Delu v- bo zopet znašlo v Ameriki, ne skein domu na 4.*i7 Kivernois. pa. kakor je dosedaj izgledal «. Mladinski TH-vski :^(bor pod vod-j da je v rokah Hitb rjevih na stvom ženskega odseka Slov. | zij«*ev. Nar. Doma, ho priredil svoj fe b« do pa delavci spali spa--koncert. Nastopilo bo čez 50-nje kralja Matjaža, potem nam otrok od G do H» let. Bil ^ m j bodo Še za naprej diktirali navzoč - pri vajah in sem videl, možje v mestnih odborih, k -te-" žrtve voiliteljev, pred no se ino-jri še potoni volilnega zakonika re kaj takega prinesti na oder.' države New York nimajo uiti "Mr. Berli'k je že nest« tok m t. pravice kandidirati v niše nm-)X)kazal svojo zmižno-t. ali -e- slin odbore. daj je |hi prekosil samega sebe.I Zdi se mi. da Ihj vzeta metla! Da je pa seveda treba učiti i v roke in se bo počist ilo našo J kretnje, se je v resnici pokazal} mestno lii^o nekeira dne. kateri ( mojstra. Jakob Goru-p bo že-žiser Mirni \V. Me;^>l rav-notelrica. Ta mladinski pevski zbor se je v tem kratkem času naučil precej slovenskih in angleških pesuii, kakor tudi Tor i .1 »f ni več hudo daleč, delo. fantje in dekleta: i Mogoče bi kateri čita4e| ievj mislil, da pa le ne more biti vi G< * wand i tako zagrizen medni! odbor, in tla. ni re-nica. kar.la-; i.r.iM-'. .uumiu.ui.i...mi.ii.ii.u... Važno za potovanje Kriur tr nanrnjrn potovati v »tarl kraj ali dobiti koga lan*. Jf iHilrebn«. Je pmi^en \ vseh *tv»rrh. \ nled nmfte dolf«-Irtur Ka Irrniillta. kt-r p:edn« ■e dobi ii Washing t ona pnvralno dovoljenje. KE-EMKV PKRMIT trpi najmanj en m«tft. 1'Uite torej takoj /a brezplačna navodila In zagolailjamo Va« da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2 I 6 West 1 8th Street New York, N. Y. Ell rej »a v lirioucii IU. aprila: Hex v lifuoa i.«. Jprila: I.afayi*tlt v Havre Aquitania v Chebourg SJ.. aprila: iiretueii v UrciocD Ituuiu v Genua -7. aprila : Quwn Mary v CLi'rPour^ lie «lt» France v Havre :«>. aprila : Paris v Havr«' Coufe di Savoia v (Jtru>>a 2. ma ju : Europa v Ilreiueu 4. maja : Noiuiaudie v Havre New York v Hamburg (J. run ja : Vulimiiu ID. maja : liri'DH'ii Trst v Ureuifu 11. maja : Quei'it AIu ry v CberUrtir^ Haii.-u v Hamburg maja : Cliauiplaiu v Uavrv NAČRT NAJVEČJEGA POTNIŠKEGA AEROPLANA Se*^ erskv Aircraft Oocporation v Farmingdole, L. L, je izdelala načrt za aeroplan, ki bo imel prostora za 1"J0 potnikov. Številke pomenijo: 1. skladišče in promenada; 2. bara; o. kontrolni ino^t častnica; 4. 5, 6. 7 kabine; 8 in 9 stroji; 10 in 11 »kabine za moštvo; 12 prostor -za prtljago in most za izkrcanje. 14. maja : UfX V lifUOU 1». maja : Nermaudii' v Havre Kuropa v ilicmcii JI. maja: Saturiiia v Trst 'Jo. mu ja : Queen Mary v Cherbourg -T. maja : Laafyette v Havre Uremeti v iiremeu VTS. uiit ju : Cuut«? di Savoia v Geuoa 1. junija: New York %• Hamburg Aiiuitania v Cherbourg , Norma ud ie v Havre u. junija: Lnrupu v llrumuu 4. juuija : Koma v iieuoa T. junija : lie d»? France v Havre a. junija: Queen Mary v Cberboury Haiisa v Hamburg 11. junija : Itcx v Geuoa Columbus v lfretnen Cliampluiu v Havre lo- junija : Normaudie v Havre Aquitaniu v Cherbourg Iin*meu v Bremen 18. juuija: Normaudie v Havre .. Iirenifii v itremeu IS- junija : funte «li Suvoi« v licuoH Aqiiitania v Cbertnturg 21. junija: I-afuyet te v Ila vre Kuropa v Dremen SJ. juniju: Qui-eu Murv v Cherbourg lie de France v Havre junija : A ulcauia v Trst 2». junija: New Tort v Hamburg Normaudie v Havre Aquitauia v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Champlain r Havre Rex v Uenoa *1 - .e —