St. 29 «\M tam v mm (USTO anattamnaii V Trsku* v soboto 3, hbniarla 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Uhlji, izvzemii pondeljek, vuk din zjutraj. Uredništvo: ulici sv. ▲slftkcga M. 20. L nadstropje. Dopisi nij sc požiljijo oredniStvu. Ne rankinat phoi m m sprejemajo, rokopisi se n^rijdfr^Ujatelj in odgovorni urednik Anton Gsrbec. — Lastnik tiski^^^^^^Jskarne F** *NsraČi »r» znaša mm nese L 7.—, 3 mesece 33.— Zš inozemstvo mesečno 4 lire več! aprave it i 1-57* Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se iaCuniJo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, narečnim in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiški AsiSkegi Štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništvi in uprive 11-57. Gospodu mimSSrifcemu predsedniku Ministrskemu predsedniku moramo napisali odkrito priznanje. Razlikuje se od navazinih in povprečnih načelnikov vlad s ceni, da ni zapet napram javnosti glede svojih namenov in smernic svoje politike. Ne skriva svojih načrtov za zastorom tiste navadne vladne zgovornosti, ki — kadar poveri z a -javnost — pač nekaj pripoveduje, a nič ne pove. Vsaj ne nič jasnega in določenega, ampak skuša z besedo (skrivati namene. Nam Jugoslovenom v Ju. flijski Krafni n. pr. je povedal g. Mussolini, povedal naravnost in — naj nam ne zameri besede! — brez usmiljenja, da nas hoće oka-zala s tem jasno, da noče vladati z nabijem, marveč, če bo le možno, v sporazumu z državljani Mi bi mogli tu opozoriti gespoda ministrskega predsednika na njegov prv;. govor v zbornici, ko je zaklical poslancem, da bo sedanja zbornica živela ali še par let ali pa samo par dni! Ta njegova napovedi je d'obila sedaj kaj razumljivo pojasnitev v njegovi izjavi: da bo vladal v soglasju z državljani, «če bo le možno!» Saj bo glede te «možnosti» imel le on odločilno besedo! Povedal je vnovič, da bo vladal sporazumno s strankami, dokler mu te ne bedo križale računov! Seveda se mi ne razgrevamo radi tega. Je pač stvar strank, ali se hočejo zadovoljiti z vlogo, ki jim jo odmerja g. ministrski predsednik Mussolini! Nekaj dirugega pa nas razgreva in peče prav hudo. In povedati hočemo to gospodu ministrskemu predsedniku povsem odkrito, u ver jeni, da nam ne bo štel v zlo, ker med poštenimi in lojalnimi ljudmi je navada, da vračajo odkritost za odkritost! To je tudi najkrajša (pot, da se odpravljajo nesporazumljenja in krivice. Povedati mu moramo, da glede naše Juljske Krajine ni v skladu z resnico njegovo zatrdilo, da se vsi pokorijo njegovim ukazom ter da so se državi povrnile vse, edino-le nji pripadajoče funkcije! Pod čr tu jemo pa še enkrat, da govorimo o naši Jut ^ki Krajina, ko pravimo, da to ni res! Verjamemo eksceienci, da je izdal tozadevno splošne stroge odredbe. Verjamemo mu, da so se tudi v Julijski Krajini izvestne vojaške tvorbe formalno razpustile. Ali — in to je, kar nas boli —■ le formalno! Cela vrsta dogodkov še iz zadnjih dni nam namreč priča, da pripadniki teh razpuščenih tvorb » poslujejo » dalje) Četudi mordia ne kot redna edinica :fi v skladu z nameni gospoda ministrskega predsednika, pač pa kot nekaki prostovoljni strelcu Križem naše zemlje sc dogajajo slučaji ko ti «pro-stovoljci» oblastno izjavljajo, da nastopajo v imenu vlade in to njihovo trditev podkrepi j« sodelovanje organov javne var. nos ti! Ko so n. pr. v Naibrežini zasedli našo javno knjižnico, je tak javni organ na proteste društvenikov izjavil, da je tak «ordine»! Kd!o ga je dal? To je tisto za nas usodno vprašanje, ekscelenca Mussolini! Kakor vam moramo verjeti, da ste tudi v naše kraje poslali svoje stroge odredbe, tako vam mo. r rao povedati povsem odkrito, da se tu pri nas ne izvajajo, da v Julijski Krajini iv.so še povrnjene državi vse njene funk- c. oziroma da jih izvajajo tudi drugi r-- ok ličani 'n neodgovorni! Vedite nam-J- - ~elenca, d-a naše ljudstvo smatra za odgovorno za vse take dogodke, uverjeno, da se take krivice dega-v soglasju z vladnimi nameni! A vi ste .'— načelnik vlade, ki ji zna pritiskat" na čelo svoj osebni pečat. Izdali ste svoje ukaze. Dajte, poskrb'te nemudoma in z vso potrebno strogostjo, da se bod« vsi, prav vsi — tudi tisti, ki si domišljajo, da služijo vam in vašim namenom — pokcrMi tem odredbam, da si ne bodo prisvajali funkcij, ki pripadajo dr-žarvi in vam kot načelniku vlade! Dolžni ste to državni avtoriteti in — seb:! To pa tem bolj, ko ste v svojem zadnjem govoru v ministrskem svetu sami naglašali, da bosta vojska in narodna milica znala zadostno braniti sedanjo vladavno. Če daste našemu ljudstvu zavest varnosti pred vsaka samooblastnostjo odr strani kogar-sibodi, beste veliko bolj služili zbližanju j me>d obema plemenoma v Julijski Krajin*, nego pa kako zborovanje v Vidmu s svo-j'mi načrti za nasilno ali zavra+no — « asimilacijo^. Zavest varnosti glede vseh duševn'h in gmotnih dobrin ustvarja šele dobre državljane! Verjemite nam in ne zamerite nam te odkritosti! rakih glede proizvodnje in dela in končno j jan Protić otvoril kongres samostojne stranke, da daja* pobude in vrši poizvedbe v vpra-1 Protičje imel zelo obširen političen govor o *—»»t —j«--m*. strankinem programu, šanjih večje važnosti. S svojo razsojevalno pravico bo novi državni svet izvrševal potom posebne komisije, ki si jo izvoli iz svoje srede in v kateri se bodo nahajali) zastopniki delodajalcev in delojemalcev. To razsodišče bo poslovalo v smislu predpisov, ki jih določi novi državni svet sam in na podlagi vsestranskih poizvedb o predmetih raz-sodb. Člani novega državnega sveta bodo imenovani s kr. odiokotm. Imenovanje bo veljale za eno leto. Po tem roku se bo državni svet za proizvodnjo in delo obnavljal delrma potom imenovanja, deloma pa tudi potom volitev, ki se beda vršile po volilnem redu, kateri se ima do tedaj izdelati. Incidenti med fašisti in popolari ALATRI, 2. Napeti odnošaji, ki so vladali tu že dlelj časa med fašisti in pupo-lar*, so dovedli včeraj do žalostnih dogodkov. Medtem ko sta konferirala odposlanca fašja Catanzaro in polkovnik Angelini v občinski hiši s popolarskim županom Mimocijem, so prispeli iz okolice oddelki fašistov, napadli sedež krožka po-polarov ter vničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Nove iiliilnnlri rmmjr pri upravnih vo-Etrah — Kitenje discipline MORTARA, 2L Preteklo nedeljo so se vršile upravne vol'-tve v Comeltinskem kraju. Fasistovska stranka je nastopala povsod s samostojnimi listami in je izvoi jevaia povsod večino in manjšino. Ob času volitev so nekateri fašisti iz razlogov osebne narave kršili na več krajih strankarsko disciplino. Fašistovska zveza v Lometiini je vsied tega izključila več oseb. k> so zaivzemale važna mesta v javni službi m v fašist ovski organizaciji. Poleg tega so bili vsied nedisciplne raz-puščeni fašji v Carpirana, Valle, Brevi, Zero in Pieve del Cairo. Zunanja trgoviaa Italije. RIM, 2. Urad za carinske pogodbe in carinska zakonodajo je izračunal na enotnih srednjih cen podatke o italijanski zunanji trgovini za prvih osem mesecev 1. 1921. Po novih računih je znašala vrednost uvoza v Italijo v prvih osmih mesecih omenjenega Uta 12,203.906.873 lire, medtem ko je znašal uvoz v odgovarjajoči dobi 1922. leta 9.927,670.421 lir. V letu 1922. se je torej uvoz v omenjeni dobi zmanjšal za 2.276,238.252 liri. Vrednost izvoza je „ .o politični situaciji o volilni taktiki. Napovedal je načelen in oster boj proti sedanji narodno-radikalni stranki. Zelo zanimiv je bil Protičev govor glede ustave. Med drugim je Stojan Protič dejal: Če narod želi, da se ohrani ustava, nimam ničesar proti temu. Njegova je volja. Hočem samo omeniti, da so temelji vidovdanske ustave pogrešeni, ker ustava ni upoštevala narodnih momentov povodom ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Smo za širokogrudno svobodo. Pred vojno je bilo v Srbiji samoumevno voditi državno politiko, ker ni Srbija tvorila tako različnih elementov. Naš cilj je, da se ustava revidira. Demokratski kandidati za Belgrad. BELGRA, 2. Glavni odbor demokratske stranke je imel v zadnjem času več sej, na katerih je razpravljal o volilni takkki in o postavitvi kandidatov za razne volilne okraje. Definitivno je sklenjeno, da fungira predsednik demokratske stranke Ljuba Davkkivič kot nosilec liste za Belgrad. Za prvi belgrajski volil'i okraj je določen kot kandidat demokratske stranke Milan Ječmenica, in za druga odvetnik dr. Savko Dukanac. Nemilja Odmevi eksplozije v rudniku Heinitz PERLIN, 2. Iz Beuthrena v Gornji Šlezij! brzojavljajo, da so našli do sedaj v rudokopu He'nitz 115 mrtvecev. 49 rudarjev se še pogreša. Rudarji cestnine Nemčije za domovino BERLIN, 2. Wolfova agencija poroča iz HalJe, da so rudarji v rudokopih.lignita osrednje Nemčije sklenUi delati tudi v nedeljah, da odpomorejo pomanjkanju premrla vsied ustavitve dovoza iz ruhrske kotline. ___ Ruhrska kotlina Premog se ne prevaža vež v Nemčijo — Poj-manje železni čar ske stavke — Ruhrska kotlina popolnoma zaprta — Gibanje nacionalistov na Bavarskem PARIZ, 2. Od včeraj opolnoči se je začela izvrševati prepoved uvažanja premoga iz ruhrske kotline v Nemčijo. Ustav -: ijenth je b lo doslej 35 vlakov premoga, podlagi y D{iselLrft)e. Tud^v Kolnu se je vzpostavd ze-izvoz narastel v primari s predlanskim za * Italija tzjave ministrskega predsednika o notranjem in vnaejem položaju; pomirjevalno delovanje na zunaj, železna pest na znotraj RIM, 1. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik poročal, kakor že javljeno, o vnanjepelitičnem položaju, poudarjajoč pomirjevalno posredovanje Italije v vseh vprašanjih. Tudi v vprašanju Memela je italijanska vlada posredovala pomirjevalno. Morajo se priznat1 pravice Litve do tega pristanišča, s katerim jo vežejo njeni interesi — je izjavil Mussolini — toda ne more se dovo-liti, da bi litovska vlada odločevala o usedi Memela brez :n mimo zavezniških držav. Bili smo torej solidarni z našimi zavezniki pri določevanju ukrepov, da za-vezniške države postanejo kes razvofu tamošnjih dogodkov, na drugi stran: pa smo se potrudili, da se li ukrepi omejijo na najbolj nujno mero, da se preprečijo še večji zapletljaji. Ministrski prcdsedn'k je nato poročail o sklenitvi trgovske pogodbe s Švico, ki bo stopila v veljavo dne 20. t. m. in bo pospešila razvoj trgovskih stikov medi obema državama. Švica je dovctHa nekatere carinska olajšave glede uvažanja poljedelskih strojev in umetnih gnojil v Italijo. Glede notranje politike je ministrski predsednik "zjavil, da je karakterizirana s tremi važnimi dogodki zadnjih dni: vzpostavilo se je prosto kupčevanje s stanovanji, razpustile so se oborožene čete raznih političnh strank, vlada je stopila v stike z demokratsko-isocialno, liberalno in ljudsko stranko. Glede posledic, ki jih je imela naredba o vzpostavitvi prostega kuspčevanja s stanovanji), je iz>avil ministrski predsednik, da mu prihajajo iz vseh pokrajin poročila « doseženih sporazumih med najemniki in najemodajalci. Vse strankarske vojaške formacije so razpušcene. Fašisti, nacionalisti, liberalci, arditi in bivši bojevniki so se pokorili u-kazu fašistovske vlade, katera je tako vrnila državi njene funkcije in sredstva za njihovo izvrše vanje. Vojska in mornarica ne bosta odtegnjeni njuni glavni nalogi, ker politični režim bo branila nacionalna milica, ki se sestavlja po vsej Italiji. S svojimi stiki z zgoraj omenjenimi strankami — ie nadaljeval Mussolini — 241,125.203 lire. Po teostakem je primanjkljaj v trgovski bilanci, ki je znašal v prvih osmih mesecih 1921. 1. 6,842.759.911 lir, padel v isti dobi lanskega leta na 4325.396.4S6 lir, tal bili aretirani. Poskusi za oviro železniškega prometa so bila potlačeni. Incidentov ni bilo. Po dvajsetih dnevih zasedbe v ruhrski ko'lini je Francka popolnoma ločila to ozemlje od telesa nemške države. Gotovo ostali Francozi v ruhrski kotlini biti Anglije za to, se smatra v Nemčiji za dobro znamenje. Po 'vesteh iz ruhrske kotline skušajo francoska oblastva pridobiti zase rudarje z raznimi obljubami, toda doslej so bili vsi poizkusi zastonj. V Porenju vlada še vedno sila. Včeraj je bilo izgnanih 34 u-radnikov. Tudi iz Aachena je bilo izgnanih več dijakov, ki so se udeležili demonstracij proti okupacijskim oblastvom. V Konigsbergu je moralo vojaštvo s ponovnimi naskoki, razgnati množico, ki je hotela vdreti v hotel Central, kjer je nastanjeno nekoliko članov medzavezniške komisije. Več oseb je bilo ranjenih. Wolfova agencija javlja iz Essena, da so bile ukrenjene vse mere za preprečitev odvažanja zaplenjenega premoga v Fran-c'.ja. Tudi se je ukrenilo potrebno za zagotovitev prehrane ruhrskega prebivalstva. V Essenu počiva še vedno ves telefonski m brzojavni promet. Pruski minister socialist Severing je od-govarjal v pogovoru z novinarj- na nedavne- očitke francoskega generala De-goutta, češ da Nemčija ščuva prebivaL jstvo v ruhrski kotlini na odpor. Poudarjal je, da je ta očitek neutemeljen. Nemška vlada bi prav lahko uprizorila splošno stavko v vsej ruhrski kotlin1, ne bo pa tega storila, ker bi s tem odvzela dielo miljonu in pol delavcev, ki bi lahko začeli vstajo proti okupacijskim oblastvom. Pasivni odpor nemškega prebivalstva, ki je strnilo vrste brez ozira na stranke, je samo dokaz, d& nemško ljudstvo ni čreda ovac. Gledle francoske voj-'ke je izjavil Seve-ring, da ni nič boljša, nego je bila nekdanja pruska. Toda delavstvo bo vztrajalo in vsi francoski ukrep: ne bodo mogli zlomiti njegove odporne sile. Železniški promet vzpostavljen PARIZ, 2. Vsied sporazuma med fran. cc-=kim zasedbenim cblastvo.m in nemškimi železničarji je promet na železnicah zopet vzpostavljen. Francoske čete bodo izprazn'ie kolodvor v Diisseldorfu, ker so Nemci obljubili, da bbdo vzdrževali normalen železniški promet. Nizozemski delavci za sveje tovariše v ruhrski kotlini LONDON, 2. Iz Amsterdama poročajo da je narodna nizozemska zveza «Tradie Union* sklenila staviti na razpolago delavcem ruhrske kotline 2V2 odstotke kapitala vseh nizozemskih «Trade Union». Ta pomoč bo iznašala 150.000 nizozemskih goldinarjev. Švedski škofi za ponrrjenje med narodi STOCKHOLM, 2. Švedski škofi so na-slo-vili na Poincareja, Hardinga, protestantske pastorje vse^a sveta ter na pariškega in canterburčkega nadškofa prošnjo, da bi delovali na to, da bi se č'mprej -sklicala konferenca, ki naj bi dovedla velesile do človečanskega in iskrenega medsebojnega sporazuma. dJ>kfer ne bo dala nemška vlada natančnih garancij, da bo iealno v kolikor je le v njeni moči plačala odškodn'no, ki jo zavezniki zahtevajo od nje. K temu načelu se priznavajo ne le vladni krogi in gene. rali e ta, ampak časopisje sploh zahteva ZAGREB, 2. Pred včerajšnjim se je sestal * ^ .„^^li^Luiu n glavni odbOT hrvatske seljačke republikanske to\«v«»™ P^ Realističnih listov. O te, stranke pod predsedstvom S tipe Radića.1 .P0^1 P^P^ani tudi na^nrsi slo,i Glavni odbor je razpravljal o notranji poli- j kjUiatilva i»» < ••__________1i1_I » i_ ____i___, t. j. «Hrvatsko zajednico ». Nosilec list^ hrvatskega republikanskega bloka v Zagrebu bo dr. Ivo Lorković. Glavni I _ . .... ...... odbor je tudi dalje sklenil, da na strankini | ??dvfvZf? SO ..,^f™ _m°'g0,?m S °f. listi kandidira po en Ceh in en Nemec. S hrvatsko zajednico je dosežen sporazum. Zajed- Avstrijske finančne prilike pred svetom Zveze narodov — Prizadevanje za pomir jen je Vilre in Sarskega ozemlja PARIZ, 2. Na današnji seji sveta Zveze narodov je llord Balfour predložil v odobritev Zimmermannovo poročilo. Avstrijski kancelar Seipel je ponovil prošnjo, da bi veles'le priskočile Avstriji na pomoč z \ ekonomskimi in trgovskimi ukrepi. Sa-landra je govoril v prilog Avstriji ter izjavil, da je Ital ja pripravljena sklenili z Avstrijo pogodbo, ki bo bolj odgovarjala medsebojnemu interesu obeh držav. Izrazil je tudi upanje, da bo Avstrija pomagala velesilam pri njihovem delu ter odvrnila tako od sebe izjemne ukrepe, ki b? jih morali zavezniki ped vzeti v nasprotnem slučaju in ki bi le ovirali normaln: razvoj medsebojnih ednešajev. Mons. Set-pal je izrazil željo svoje vlade za dovolitev inozemskega posojila Avstriji. Na svoji popoldanski seji je svet preučil poljsko-litevski spor, vendar ni sklenil še ničesar radi razdelitve neutralne zone. O zaščiti poljske manjšine v Vilnt bo razpravljala Zveza narodov sama. Končni? je svet sklenil pozvati vlado sarskega ozemlja, da zviša število krafevne žendarmerije, v kol kor se bo zdelo to potrebno za zagotovitev javnega miru. no pomnožili vrste državne brambe. Spričo takega razpoloženja so seveda rvlootovali vsi Francoz*, iz Miinchena, mca pri volitvah nastopiti pod ivrdko »Hrvatski republikanski blok >. Ustanovitev aameatefne radikalne stranke. BELGRAD, 2. Kakor smo 2e javili, jc bil sklican v hotel «Slavi>a kongres Proiićevih pristašev, ki so ustanovili s svojimi organizacijami samestojao radikalno stranico. Za kongres je vladalo val&o zanimanj?. Kongres je pokazal, da ima Stojan Protič največ somi-, _ _______ šljecikov y VojvoAni. dočim je njegov položaj Zadevni vest sprejeta z iznenađenjem, v srbijanskih kraiAJe prece, neutrjen. Kon- Pričakovali so se strožji ukrepi, med dru- izkoriščalo se jih je povsod na pretiran nač'n. Tako n. pr. je nek Francoz plačal za sedieiž v gledaMšču 12 tisoč mark, medtem ko je stal za Nemca le tisoč mark. In taki slučaji so se dogajali povsod. Berlin v renfaadn — Novi izgoni urad. rištva — Nemiri t Konigsbergu BERLIN, 2. Ukrep francoske vlade glede prepovedi uvažanja ruhrskega premoga v Nemčijo se je prčakoval in ni bila to- gresa so se udeležili zastopniki mnogih radikalnih organizacij iz Vojvodine, južne in severne Srbije. Največ delegatov je bilo iz Vojvodine. Celokupno je Jbilo na kongresu za- gim tudi popolno zapretje rudirske kotline s carinarskim kordonom, kar bi, seveda, zahtevalo tudi sc^elo« odkar se je porodil v Sisku Josip Juraj Strossmayer. Tedanje razmere — v času vojne vihre — niso dopuščate dostojne proslave tega dogodka največje pomembnosti z%. ves bodoči razvoj jugosk»vensrtva. Strossmayer, Slovenci, Hrvati in Srbi imuno vsak svoje narodne posebnosti, sad večstoletnega ločenega zgodovinskega razvoja. Modra državna vlada mora s tem dejstvom računati in prepustiti vsaki narodni edinici samoodločbo in polno samoupravo v vseh zadevah, ki se ne dotikajo bistva državne celote. V okviru edine države naj se svobodno razvijajo vse ljudske energije v blagor in proč vit skupne domovine. Program proglaša nadalje kot jedro naroda in države kmečki stan, hoče pa harmonično sodelovanje vseh stanov. Program zahteva pravične plače in mezde, moderna upravna načela v državni upravi; javni uradi naj poslujejo točno in priprosto. Vsem nameščencem države se mora zasigurati primeren in popolnoma zadovoljiv gmotni položaj. Širokogrudna finančna reforma naj prinese pravičen in priprost davčni sistem. Kulturnemu delu prost razmah, kulturnemu delu dostojen kruh. Vna-nja politika naj bo taka, da zasigura narodu dolgo dobo mirnega razvoja. Proglas nosi podpis: Dr. Ivan Šušteršič, načelnik stranke. — Na drugi strani prinaša list članek dra. Ivana Šušteršiča pod naslovom: «Mo> povratek v javno življenje*. Navaja kljubu svojim zrelim letom da stopa zopet v javnost in je prijavil izvršilnemu odboru Narodne ljudske stranke svoto kandidaturo za predstojeće volitve. Smatra svoj povratek v javno življenje za potreben, ker vse stranke skupaj niso bile v stanu, da privedejo oolrič države v modro strugo reaTne politike. Realna politika je zanj umetnost mogočega. S tem ciljem pred očmi bo delal. — List že v prvi številki napada SLS ter ji napoveduje trajen boj. Boj proti MŽm šolam. Poitalijsnčili so nam že v Istri, ali pa zaprli 115 hrvatskih in slovenskih Šol: 35 v poljskem, 26 v pazinskem, 20 v poreškem, 17 v koperskem in 17 v lo-šinjskem okraju!! In še jim ni dovolj, še nadaljujejo ta nekulturni boj z vsemi sredstvi in vso brezobzirnostjo. Sedaj je prižla na vr-$to hrvatska šola v Divšicah v puljskem veliki biskup in mecen našega naroda je bil gigantska prikazen ne le v jugoslovenskem in . , v . . t . _ ^ slovanskem ,«., marve* taE v v.Uki dru- ^U^^^SSž^.Ett ž ini evropskih civiliziranih narodov, Stros-mayerjeva veličina se da primerjati z veličino velikega angleškega državnika Gladstona, $ katerim je tudi bil v tesnem prijateljstvu in rednem medsebojnem dopisovanju. Milijone je žrtvoval Strossmayer tekom let za polaganje temeljev v bodočem kulturnem razvoju ne le hrvatskega plemena, marveč vsega jugoslo-venstva. S silo velikega svojega duha je vzbujal zanimanje v vnanjem svetu za nas, do tedaj nepoznane in prezirane. A v svojem lastnem ŠoLkega sveta v Puli na naslov šolskega sveta v Vodnjanu: «Pričakujoč definitivno sredbo italijanskega učnega jezika na ljudski šoli v Divšicah, ki jo naloži v najkrajšem času kompetentna oblast, odrejam, da mora učitelj od prvega januarfa dalje uporabljati samo italijanski jezik pri poučevanju vsefc predmetov!* Vsi protesti niso nič koristili. .Sedaj mora učitelj poučevati samo v italijanščini, ali pa — nat se izseli! V kakem položaju je sedaj — nov, Mih* o*,: Torej'dovolj ZSŽ^JŽg^LŽSi priložnesti- za; obrazložitev svojega stališča. Ruska delegacija jc bila tudi v stiku z truuziicJiie in yi c£h«nv. jt v svuicdi lasi- ■ _ , _ - _«- i . • _ narodu je z deli svojega žarkega rodo- vzklika .kUrska R**c=> - ucitel;. ki7e po-Ijubja, s svojimi pobudami m vzvišenimi zgledi P™> *oWd otrokom z razumno besedo , , "J** ^ » danes pa mora samo italijanski!! Kako ga gledajo otroci, a tudi odrasli, ko govori v šoli samo italijanski, čeprav zna tudi hrvatski?! Kaj naj stori učitelj v takih slučajih najogab-nejšega protikulturnega boja?! Zopet enkrat po starem! Kakor je bilo že javljeno, priredijo «parterji podružnice «Sol. dru5tva» pri Sv. Ivanu — umljivo za šolski vrtec — ne za svoj žep — danes, v soboto 3. razvnemal iskro, ki so položili drugi na rodni apostoli pred stoletjem. Kar se ni moglo zgoditi v letu 1915,, se vrši danes po Jugoslaviji: proslava' 100-letnice rojstva velikega biskupa Josipa J u rja Stros-smayerja. Danes je velik praznik Jugoslove-Pridružujemo se «Istarski Riječi®, ko zavezniškimi zvedenci, ki se. se ji stavili na razpolago za razpravljanje o načrtu za rešitev vprašanja morskih ožin. Jasno je torej — jc nadaljeval lord Curzon — da je sesiava ne ve podkomisije povsem nepotrebna. Zavezniški načrt, ki omejuje število tujih lad'j, katerim bo dovoljen vhod v Črno morje na število ladij, s katerimi razpolaga največja pomorska država ob Črn em morju, pomeni, d. — Srečko Kosovel; Pastirica — Pesem — Ivan Robida; Olesja — Nadaljevanje — A. I. Kuprin. (Iz ruščine prevela P. Hočevarjcva); Tajna — Adela MilČinoviceva; Naša ženska društvo — Nadaljevanje — Milka M.; Iščimo lepoto tudi doma! — D. D-ova; Izveslia: Društvena poročila, Po ženskemr svetu, Materinstvo, Higijena, Gospodinjstvo, Kuhinja, Ročno delo, Književnost, Razgovori, Listnica uredništva. List jc na prodaj po vseh tobakarnah in v kn:igarni Štoka. Letna naročnina znaša 14 lir, poHetna 7 lir, četrtletna 3.50 lir. Posamezna številka stane L 1.20, PODLISTEK OLD SLEWTH: TajtasM kovčeg Kriiairkulen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Slav emir Josipovič. ste detektiv Saunders!- Možak je komaj pogoltnil kletvico. • Mož, z imenom Stevcns, vas je najel. Po govarjali ste se dolgo ž npm, potem, ko sem %ms bila jaz pregnala iz pivnice, kjer ste se vedli tako, da vas je gostilničar smatral blaznim. - Stala sta pod neko plinovo svetilnico. • Ali hočete odgrniti svoj pajčolan?i> < Zakaj vendar?® Po vsem, kar ste mi povedala, želim videti Čez obraz, »Popre; morate videti kovčeg!« • Zakaj nočete pokazati svojega obličja že fcdaj? Hočem ga videti!? • Ako prav tako hočete, pa naj bo!» Saunders je stopil korak naprej in potegnil JK>preRO na stran. Videl je obličje prav čedne fenske. «No,» je dejal preoblečeni detektiv, «ali me >daj poznate?* • Potem pa kopreno lahko aupet potegnem Čez obra?» •Da.» -Ako ste zdaj pripravim, da greste pogle-! Hiša je stala ob trgu. Obdajal jo je gosto dat^ kovčeg, kar pojdite z menoj!« zarastel vrt, ki jo jc skrival očem radoved- šla naprej in Saunders ji je J* Gospa sledil. Naš junak jc zdaj po vedel možaka v svojo lastno hišo. Med potjo je menit Saunders: -Rad bi vedel, kdo tte?» «To izveste danes zvečer. Kar tako zdaj vam tega še ne morem povedati.« < Ko bi mi povedala, mogel bi vam morebiti kaj pomagati.« •Pri čem?« «Da br našli pravega kovčegovega lastnika.« -Aha, vi začenjate pristajati na nekaj!» -Da, = je dejal Saunders, «m sem pripravljen na še važnejša priznanja.« ENAJSTO POGLAVJE. Detektiv se je natihoma veselil. Sprevidel je, da se Saunders nagiblje, da zamenjuje zaupanje z zaupanjem. Ko sta prišla do hiše našega junaka, je Saunders začuden obstal m vprašal: ^ «Stanujete-li tu?« « Včasih.« «Pa, saj ni to vaša hiša?-> ♦ Last je neke moje prijateljice.* Tu pripomnimo še, da Manfredovi sosedje niso vedeli o njem ničesar. V medsebojnem sporazumu so biti dognali med seboj le toliko, da stanuje v hiši neka posebno znamenita oseba, o kateri vkEub vsej radovednosti, ni bilo možno, izvedeti ničesar. neŽev. Manfred je stopil naprej in pozvonil. Kmalu ie odprl vrata sluga v prav nenavadni obleki. Bil je velik črn mož, oblečen po običaju starodavnih Rimljanov, v nežno belem oblačilu. Saunders se je začudtf. «Kaj vam je?« je vprašal Manfred'. <-Ne razumem. To je v Newyorku, v devetnajstem stoletju nekaj izvenrednega!« «Saj niste še niti notri. Čakajo vas še večje skrivnosti.« ♦Oprostite, za trenotek!» Saunders je stopil nekolikoko korakov nazaj. a AH hočete pobegniti?« «Ne.» Saunders je šel nazaj k vratom in pridružil se mu je nek mož. Bil je Stevers. «Jaz si vsega tega ne morem razložiti.« Pojdite kar noter! Jaz bom tu stražil in bom na vsako znamenje takoj pripravljen.« Saunders se je vrnil in detektiv ga je odvede 1 v elegantno opremljeno in močno razsvetljeno sobo. Možakar je motril in občudoval razkošje, ki ga je obdajalo. ^Vaša prijateljica mora bili jako bogata.« «Da.» •Ali je njej kaj znano o kovčegu?« -Da.« Zdać pa podutejte. Najprej vas pove dem v čudežno sobo, kjer boste videli marsikaj, nad čemer se bo dete čudili DAROVI Za »Šolsko društvo«, podružnico pri Sv. Ivanu so darovali oziroma preplavali vstop-nino pri nedeljski prireditvi sledeči gg.: Josip Negode L 3, Anton Negode L 3, Železnik L 2, Milič L 3, Kolom bi n L 2, dr. Vratovic L 7, Mahnič L 10. Stanko Godina, ker se ni mogel udeležiti pogreba pok Štefana Feriuga, daruje L 5. Ker sta se prepirala dva stara petelina za kazen L 2. SLUŽKINJA, močna, zdrava, sposobna, dobi službo prr mali družini. Dobra hrant. ?lačt* L 120 Pendice Scorcola 353._ SPREJME SE čevljarski delavec. Via Bran^ ner 9. 16* EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trsi u. via Geppa 10, 1. od 10. do 19. (Tudi ob nedeljah.) 153 POSESTVO v bližini jugoslovanske meje, obstoječe iz hiše s prostori za trgovino, ki je nad 30 let dobro uspevala in koncesijo zit gostilno, iz gozda in sadnega vrta, vse «v dobrem stanju, se takoj proda z vseiu prt-mičnim inventarjem. Naslov pri upravništvu. 12! PREPARATE za olepšanj« kože, za zobe, proiS izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 29 4 NA PRODAJ v Mariboru: Tovarna salam in mesnatih izdelkov, dnevna izdelava do T' vagona, vsi mesarski stroji in hladilnica, hlevi za živino in klavnica, še posebej dva orala zemljišča. — Velika, enonadstropn» vogaLia hiša, sredi mesta, dve fronli in druga enonadstropna z vrtom v bližini prve, primerna za trgovino, banke itd. — Yelikt> posestvo 245 oralov, večina gozda, 3 hišci s hlevi in vsem živini in mrtvim inventar-, jem, parno žago z enim gaterom, 3 ctrkiu. larji in raznimi mizarskimi stroji. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. R, Ravnilr« v Mariboru, Sodna ulica št. 14, I. 1451 NAPISNE TABLE, grbe, dekoracije in v** druga slikarska dela, kakor moderno tUka-nje sob, pleskanje, imitiranje lesa itd., izvršuje priznana najboljša tvrdka Šabce Fr« II. Bistrica. Naročilom napisov je dodalt mero. Istolam se sprejme črkoslikaraki pomočnik - specialist. 141 POSTELJE, chiffonicrs L 220, n»*čnc omarico 50, umivalniki 220, vzmeti, žimnice iz morske trave, volne in polvolnc. Izredne cen*.. Fonderia 3. 153 KOSTUMIRAN ZIMSKI VEČER. V nedelj 4. februarja od 7. ure zvečer do ? v dvorani D, K. D. pri Sv. Jakobu. JbO POROČNA SOBA masivna, lepo delo, se produ. Izredna prilika. Via Boccaccio 7. lol KUHINJSKA oprava, elegantna, se proda po najnižji ceni. Via Tiziano Vecellio št. 1J« vrata 7. 163 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov* fe po najvišjih cenah plačuje edini grosisi Bclleli Vita, via Madonnina 10, I, 32 ZLAT, srebrn in papirnat denar «c kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mcn-cenisio). Telefon 31-27, Govori sc slovensko. 25 illOJI Partija šivalnih strojev, noviti, Slngerjev sistem, s petletnim jamstvom po drugi sistem Mehanična delavnica PSefrĐ CerveHšnl Trst, Via Vasari 17. Pošiljatve na deželo. — Posebni popusti za preprodajalce. (35) L MO. L 350 — Borzna poročila. Valuta na tržaškem trga. V Trslu, date 2. februarja 1923. eprsVe krone —--..82 avstrijske kron«* — —.03 češkoslovaške fcroite ..*,,.» 6«>.7&.— 61.25 dinarji..........................19.9 20 30 le jI 8J2-\— — marke .06. — 0.08 dolarji.....................20.0;».— 21.05 francoski banki.........1*750—138.25 ivtearski franki............304,—.—397.- tngleiU funti papirnati............97.90.— 08.30 Najvišje cene plačujem sa v kun, zEaiic, lisic, dlhsirfev, vider. fazbecsv, mačk, veveric* krtov, divjih In deraačih saicav. D. W1HDSPACH Trst, Via Cesara Battisil £t. tO II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po post?. Krone L 1.67, goldinarji L 4,5© Zlatarna, Trst, Ponte de93s Fabbra 1 (Piazza GeldonO 3f Nad 150 najrazličnejših neprimičnin v Sloveniji: grajšč'ne, posestva, gostilne, trgovine, žage, mline, industrijska po-djetfa. kopa luča, vrelce itd. itd. ima na prodaj po zmenih centli „RODNA GRUDA" konc. zavod za promet z nepremičninami, Celit: Dolgo Polje 1 (Sloven ja). 20^ Bflticfl BČili uenezifl mi Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU Irsplatoa emisiia dAMk tt m in mm nlaa Mi Corso Giuseppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 — Blagajna posltjje od 9-12 in od 15-17 — 16/1 I