■iB
£							
□	D		_				
RENT - A - CAR, AVTOKLEPARSTVO,	■ E
-	"lik
AVTOVLEKA, AVTOL1CARSTVO,	GlasSp
PRODAJA BARV	\
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399

INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
POTOVANJA - IZLETI
29.3.96
30.3.96
13.4.96
20.4.96
26.4.96
PLIBERK
LENTI
LENTI
LENTI
PLIBERK
Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje

lil
RENT - A -
Servis HRIBAR
ZAGORJE, Selo 72
Tel./fax: 0601 64 033
- SERVISI V GARANCIJI •KLEPARSKA DELA
L -UČAR5KADE‘-''
,<a>
- AVTOMOBILOV
FAX: 0601-64-494
MOV/) /£>***
ŽE OD 17.990 DEM
airbaq serijsko
Direktno iz formule 1 pod pokroi> 0ašeqa avtomobila -motor Zetec SE 1.25 161/.
UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9%
HRUŠI
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 j
Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o.
* najem osebnih vozil ‘kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) * avtovleka
rr
M
UVODNIK
Pričakali smo pomlad. Vsaj koledarsko. Naravi se je sicer že zdavnaj zmešalo v riti in v glavi, kakor temu pravimo. Datumi pa ostajajo. In če je zmešana narava, smo zmešani tudi ljudje. Eni tako, drugi drugače. So pa tudi svetle izjeme v tem zmešanem svetu. Ena je na primer Franc Malgaj. V zasavskem niču je ustvaril avtomobilski imperij, ki mu ^ skoraj ni para v Sloveniji. V Sloveniji že nekaj časa obstajajo klubi AA. Verjetno veste, da se za to kratico skrivajo anonimni alkoholiki. Pravzaprav se jim niti ni treba skrivati. Človeku, ki je zmožen pijači reči ne, pa čeprav je od nje odvisen, se ni treba skrivati.
Eni se skrivajo, drugi se skriti niti ne morejo. Tako kot se ni mogel skriti Primož Peterka pred nadebudnimi mladimi smučarskimi skakalci iz Zagorja. Tudi o lem lahko berete v pred vami odprtim Zasavcem. Pa še marsikaj drugega lahko preberete. Berete lahko na primer kaj meljejo zasavski svetniški mlini. Seveda samo pod pogojem, da vas to sploh zanima.
Morda vas bo zanimala kmečka ohcet. Tradicionalna ohcet, letos bo že deveta, vabi z mamljivimi nagradami. Kakšne so, kdaj drugič. Zaenkrat lahko predlagam tistim, ki se nameravajo v kratkem poročiti, da dobro premislijo, kako in kje se bodo. In pa s kom, kakopak. Zakaj pa ne! Zakaj pa ne na kmečki ohceti. Namesto, da bi poroka bila v znamenju velikih stroškov, se z njo da dobiti še kakšne bogate in praktične nagrade. Torej...
Pa še to! Policisti so 15. marca začeli z akcijo Natakar, taksi prosim. Za vse, ki radi kaj popijete, nato pa sedete za volan, bo to še posebej naporen mesec. Policisti bodo namreč še poostrili kontrolo prometa. Torej, don't drink and drive. Ali kot pravi novinar, ki ga še posebej cenim: Don't drink and drive, if ju can smuke and fly.
"•‘V1 v. ••



P! ^

NASLOVNICA: Mirjam ii Zagorja
foto: Branko Klančar
oblikovanje: Slavko Garantini
Mestna skupnost Litija Turizem in gospodarstvo Med resnico in govorico Nacionalno nestrpni
Pogovor: Franc Malgaj
Anonimni alkoholiki v Zasavju
Izbor športnikov Zasavja Naj ciciban
Krokodil pohrustal psa
Q
KOLEDAR
DOGAJANJ
12.	marca - Vse zasavske občine so za zimsko službo porabile toliko denarja, da bo za spomladansko čiščenje ostalo bolj malo. Edino Zagorjani so na stvar pogledali tudi drugače: sneg in žled sta povzročila toliko škode kot prava naravna nesreča. Od vlade zahtevajo, da jim priskoči na pomoč. Saj, če lahko ostro predpiše višino sredstev za te namene, potem naj pokrije še razliko, če pride do nenadejanih prekoračitev.
13.	marca - V trboveljskem Lovskem dvorcu teče rabsko vino, ribice se cvrejo in dalmatinska pesem se sliši .No, predstavniki Raba so še vedno zelo poslovni. Danes jih "spustijo'' v rudnik, navezujejo pa tudi poslovne stike z raznimi zasavskimi podjetji, katerih programi bi se lahko tržili tudi v tem delu sosednje države.
14.	marca - Čelrtekj e naporen dan za zagorske Občinarje (pa tudi za novinarje). Dopoldneobširna predstavitev letošnjih načrtov v občini, vključno z osnutkom proračuna, popoldne občinski svet s potrditvijo taistega osnutka.
15.	marca - V Renkah so se krajani organizirano razburili zaradi vlakov, ki na tej postaji ne ustavljajo že od leta '90, ko je poplava odnesla most. Most, nov, spet stoji, vlaki pa še vedno vozijo mimo Renk. Pa še avtobusne povezave so slabe in otroci do šole kar štopajo. Kak bo razplet? Na železnici pravijo, da so pripravljeni sestati se s pritožbenim odborom.
16.	marca - V Litij i je danes predreferendumski molk. Občani levega in desnega bregarazmišljajo, kako bodo glasovali o morebitni združitvi obeh KS v eno mestno skupnost.
17.	marca - Referendum v Litiji uspe. Le še svetniki morajo potrditi odlok o spremembi KS.
18.	marca - Zagorska občina nastopi na sejmu Alpe - Adria.
Mateja Grošelj

Tudi na sejmu Alpe Adria
V	četrtek, 14. marca, je bila v Gostišču Ku m novinarska konferenca Občine Zagorje ob Savi. Zagorski župan Matjaž Švaganje predstavil nekatere projekte, ki j ih že izvajajo v občini in predstavil načrte. Občina Zagorje se bo v tem tednu prvič predstavila na sejmu Alpe Adria - turizem, šport in umetnost. Letos občina Zagorje praznuje svojo 700-letnico prve pisne omembe v seznamu papeške desetine oglejskega patriarha.
Izdali so reklamni prospekt "Zagorska dolina v osrčju Slovenije", ki ga bodo predstavili tudi na sejmu. Poleg prospekta bo občina izdala ob tej visoki obletnici tudi svojo znamko, na kateri bo grad Gamberk, kije že stal v letu 1296, ko so prvič omenili vikariji Zagorje in Cemšenik. Poleg občine se bodo na sejmu predstavili tudi Gostišče Vidergar - Žibert, GTP Medijske Toplice, Turistična agencija Svarog, zagorsko letališče, ZAS - TEN in rudarski muzej. Naprvi dan sejma se je s svojim promenadnim koncertom predstavil Pihalni orkester Svea Zagorje. Sejem pa bo zaključila skupina Orlek.
V	občini Zagoije bodo v letošnjem letu največ vložili v vzgojo in izobraževanje, je na novinarski konferenci povedal Matjaž Švagan. V izgradnji ješportna htilain prizidek učilnic k Osnovni šoli Ivana Skvarče. Tako bodo lahko ukinili dvoizmenski pouk.
Potekajo pogovori za adaptacijo na Osnovni šoli Podkum, kjer naj bi poleg obnove šolske zgradbe zgradili še novo nogometno igrišče. Vlagali bodo v Osnovno šolo Mlinše, nov prizidek pa naj bi dobila tudi Osi/ovna šola Toneta Okrogaija. Osnovna šola v Kisovcu naj bi postala osemletka,
dogradili bodo tudi telovadnico k šoli.
Občina Zagorje bo sofinancirala tudi prizidek k Domu starejših občanov na Izlakah. Sedem milijonov tolarjev pa bo občino stala adaptacija sanitarij v Delavskem domu.
V	letošnjem letu se bodo zaključila dela na tržnici. 90 odstotkov lokalov je že prodanih. Zagorsko tržnico bo krasila fontana v obliki ženske zapestnice v premeru 5 do 6 metrov.
V	letošnjem letu bodo preplastili Kolodvorsko ulico, uredili javno razsvetljavo na Pintarjevi ulici in na pokopališču, v načrtu pa imajo tudi projekt asfaltiranja nekaterih krajevnih cest. Opravili bodo tudi dela na magistralni cesti Zagorje -Litija in dela na cesti pri Hotiču v dolžini 4,5 kilometra. Krajevna skupnost Šentlampert naj bi dobila novo vodovodno napeljavo, v zaključni fazi je vrtina na Vidrgi, v načrtih imajo vrtino v Timi. Do meseca maja naj bi bila zaključena dela na mostu na Izlakah.
V	letošnjem letu naj bi v zagorski občini pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov. Dosedanje poskusno zbiranje odpadkov je bilo zelo uspešno in upajo, da se bo ta zavest razvila pri vseh občanih. Nadaljevali bodo s plinifikacijo Izlak in obnovo vodovoda. V roku dveh let naj bi občina Zagorje dobila novo obvoznico čez mesto mimo rudniške separacije in podhod na železniški postaji. Letos bodo zgradili 13 novih stanovanj in vlagali bodo v razvoj podjetništva v Zagorju.
V	aprilu bodo v Zagorju gostili Revijo pevskih zborov in obenem praznovali tudi 30. obletnico. Občina Zagorje je v svojem proračunu predvidela sredstva za odkup najboljših skladb. Menili so, da bo tako revija dobila svoj pravi pomen.
Barbara Renčof
Sočivje drago, kot žafran
Tisti dan, natančneje 12. marca, ko je log in dol pobelil sneg, smo bili priče naglemu poskoku cen posameznim vrstam zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov. Gospodinjam je najbolj padla v oči cena znane polmehke solate, ki so jo ponekod prodajali celo po 600 tolarjev za kilogram. Res gre za izbrano sorto solate, ki je celo okusnejša, kot mehka glavnata, toda vse, kar je prav; cena je bila tako zelo iz trte zvita, da so celo v premožnejših gospodinjstvih raj e segali po sicer manj kakovostni solati, ki jo je bilo mogoče kupiti po 400 in več tolarjev za kilogram. Celo glavnati radič, ki so ga branjevci prodajali že po 280 tolarjev, je tiste snežne dni poskočil na 330 tolajrev za kilogram.
Najdražja je bila že pred dvema tednoma mlada solata, kije na trboveljski tržnici stala 2000 tolarjev za kilogram. Gospodinje sojo bolj opazovale, kot kupovale, ampak ker je tako zelo bodla v oči, seje marsikatera spozabila in jo kupila četrt kilograma za priboljšek. Slišati pa je bilo teden dni pozneje na tržnici, da tam, kjerje šeisti dan niso pojedli, naslednji dan niso imeli kaj dosti od nje. ker je začela gniti.
Upamo, da bo tudi nova, mlada solata kmalu po znosnejši ceni, četudi vsaj tako dolgo, kot bodo za ta čas nenavadno nizke temperature, tega ni pričakovati. Sicer pa prodajalci opozarjajo, da bo to pomlad zelenjava in vse kar sodi med kmetijske pridelke, bolj drago kot ne. Njim že kaže verjeti, kajti zapozneli mraz in celo nove snežne padavine, ki jih obetajo za konec tega in v začetku prihodnjega meseca, bodo cene teh vrst živil spet pognale kvišku. In zato imajo'prav gospodinje, ki sodijo, da bodo morale letos obdelati prav vsak košček zemlje, če jo le imajo. Samo tisto, kar bo zraslo doma bo ceneje kot na trgu ali v trgovinah.
Če se nekoliko razgledamo po cenah drugega blaga, moramo ugotoviti, da se je prejšnji in ta mesec marsikaj podražilo. Drobno prodajne cene so sc prejšnji mesec povečale za skoraj en odstotek. Kdo ve, če ta mesec ne bomo pridelali enakega odstotka podražitve?
M.V.

Z začetkom marca velja v Zagorju odlok, s katerim skuša občina zmanjšati količino žveplovega dioksida v zraku. Rezultati dosedanjih študij o vzrokih za veliko onesnaženost zraka namreč kažejo, da so majhna individualna kurišča glavni vir žveplovega dioksida. Ena izmed poti za Zmanjšanje vnosa tega plina v zrak je prepoved uporabe t.i. "umazanih" goriv, torej, tistih z visoko vsebnostjo žvepla. Metoda je uveljavljena in preizkušena doma in v tujini, zato je upati, da z njenim izvajanjem ne bo težav.
V vseh kotlovnicah in individualnih kuriščih na območju občine Zagorje ob Savi je tako prepovedano kuriti s tekočimi ah trdnimi energenti, katerih energetsko-specifična vrednost gorljivega žvepla presega 0,7 g/MJ. Ob
nakupu energentov so občani dolžni od prodajalca zahtevati proizvodno specifikacijo energenta (s podatki o spodnji kurilni vrednosti, vsebnosti pepela, energetsko specifični vsebnosti gorljivega žvepla, izvajalcu in datumu analize ter datumom nakupa) ih jo hraniti najmanj dve leti po nakupu. Tiste, ki bodo kljub prepovedi uporabljali ali prodajali prepovedane energente oziroma jih izdajali ali kupovali brez zahtevane specifikacije, lahko doleti kazen od 50 do 300 tisoč tolaijev. Izvajanje odloka bosta nadzorovali inšpekcijska služba in zagorska novo ustanovljena Nadzorna služba za varstvo okolja.
N.V.
c
Hrastnik
' Kdo pije, kdo plača
HrastnišM občinski svetniki so na zadnji, trinajsti seji obravnavali deset točk dnevnega reda.'
Poročilo o izvajanju kulturne dejavnosti v občini Hrastnik stapodala Drago Kopušar, predsednik Zveze kulturnih organizacij HrastnikterAlojz Deželak, direktor Kulturno rekreacijskega centra. Svet je podprl za^ ključke, ki jih je sprejel odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport, sporočilipanisobili zadovoljni. Zato so se odločili, da na eni od prihodnjih sej o kulturi razpravljajo še enkrat. Svetniki šobili mnenja, dajeta točkadnevnega reda slabo pripravljena in da večini ni jasno, "kdo pije in kdo plača".
Zlatko Rizvič, komandirPolicijske postaje, je občinske svetnike seznanil z varnostnimi razmerami in delom organov za notranje zadeve na svojem območju v preteklem letu. Aktivnosti organov zanotranje zadeve na območju PP Hrastnik so potekale v cilju ohranjanja dobrih varnostnih razmer.
Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli sklep o ustanovitvi Občinskega svetazapreventivoin vzgojo v cestnem prometu. Svete za varnost prometa na cestah imaže večina občin v Sloveniji, imajo pa jih tudi vse evropske države.
Vili Zaletel, svetovalec za zaščito in reševanje je svetnikom podal poročilo o delu na področju sistema zaščite in reševanja v občini za leto 1995, cilje in usmeritve za razvoj in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini do leta 2000ter pregled težiščnih nalog varstva pred naravnimi in dmgimi nesrečami v občini zaletošnjeleto. Tatočkaje bila soglasno sprejeta brez vsakršne razprave.
SvetnikMiran Grohar je predstavil poročilo o delu Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada občine Hrastnik in porabi sredstev za leto 1995, ki so ga soglasno sprejeli. Poročevalec je poudaril, da z novo kategorizacijo društev pričakujejo pravičnejšo dodelitev finančnih sredstev.
Prav tako so sprejeli sklep o kandidiranju za dodelitev nepovratnih sredstev proračuna RS 1996, ki so namenjeni za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij.
Nazadnje so svetniki sprejeli svoj program delazaletos. S programom so opredeljene naloge, ki jih je bilo v tem času mogoče opredeliti. Program dela je vsebinsko odprt in ga bo mogoče dopolniti glede na potrebe, ki se bodo
pojavljale skozi leto inbodo v soglasju s predsednikom občinskega sveta uvrščene na dnevni red sej.
Jerca Vučetič
Zagorje
Pepel ni škodljiv
Na zadnji seji občinskega sveta so se zagorski svetniki najdlje zadržali pri izredni točki dnevnega reda o deponiji EF pepela ob stmgi Kotredeščice. Ker so nekateri krajani KS Kotredežin KS Franc Farčnik v začetku marca podpisali peticijo, da se ne strinjajo z odlaganjem EF pepela iz Ljubljanske toplarne tik ob strugi Kotredeščice. Po mnenjukrajanov bi morali v občinskem svetu takoj prepovedati odlaganje pepela ter krajanom pisno posredovati, kdo je dovolil takšno ravnanje. Za to so
Sandi Grčar ostaja predsednik Odbora za okolje in prostor Občine Zagorje.
v svetu pooblastili stranko Zelenih, katere predsednik je Rudi Regancin.
Toda Odbor za okolje in prostor občine Zagorje ob Savi, katerega predsednik je Sandi Grčar, je na podlagi pregleda dokumentacijepodprl izvajanje omenjenih del. Tudi po obrazložitvi direktorjaRudnika Zagorje v zapiranju Mateja Požuna, svetnikom ni preostalo dragega kot da so sklep Odbora sprejeli. Požun je poudaril, da EF pepel ni škodljiv in da odlaganje poteka strokovno po projektu. Opravičil seje, ker Rudnik ni obvestil krajanov o ponovnem izvajanju del, ter poudaril, da Ljubljanska toplarna EF pepel trži, posredno pa z deponijo zasluži tudi Rudnik Zagorje ob Savi.
Svetniki so ob sklepu Odborasprejeli še predlog svetnice Anice Ule Maček, ki je zahtevala pisno zagotovilo krajanom, da je EF pepel dober tamponski material za sanacijo, v primeru, da ga bodo ob naslednji poplavi "dobili v hiše". Prav tako so se strinjali s svetnikom Slavkom Jelševarjem, da se vodstvo rudnika sestane s krajani in jim pojasni ter argumentira neškodljivost navedenih del.
Tatjana Polanc
Trbovlje
Predsednik Zelenih Rudi Regancin je namreč ocenil, da Grčar ni primeren za to funkcijo, ker je v Rudniku Zagorje tisti, ki odloča o posegih v okolje in prostor.
Proračun sprejet
Sejatrboveljskegaobčinskegasveta. ki so jo svetniki speljali nedaleč od začetnih točkže prejšnji ponedeljek in po štiri in pol urnih burnih razpravah prekinili, je bila zaključena ta ponedeljek. Glavna točkadnevnegareda je bil proračun za letošnje leto, ki je zahteval le nekaj več časa kot zapleti pri obravnavanju dveh sklepov iz zapisnika zadnje sejeinugotavljanju o nepoznavanju poslovnika občinskega sveta. Pa to ne pomeni, da je bilo o proračunu povedano malo. Nasprotno, svetniki so gatemeljito pretehtali in na predlagane postavke vložili številne amandmaje.
Čeprav so se v prvi razpravi o proračunu svetniki odločili, daodhodki ne smejo presegati prihodkov, je eden od sprejetih amandmajev to strukturo podrl za 5 milijonov tolarjev. Vložilo gaje 12 svetnikov na željo Gasilskega zavodaTrbovlje. Tabi moral v primera predlaganih proračunskih sredstev bistveno skrčiti število zaposlenih, s tem pa bi bila zelo okrnjena požarna varnost v občini in regiji, kjer zavod deluje. Dragi sprejeti amandmaji so terjali notranjo razporeditev predlaganega proračuna. V tem letuje načrtovanih za 1.120.993.174,00 tolarjev prihodkov, proračunski porabniki pašo z možnostmi pokrivanja svojih potreb že seznanjeni, saj so ob pripravi proračuna s predlagatelji kar nekajkrat sedeli skupaj ter tehtali
možnosti in potrebe. Slednje so seveda, in to dejstvo je že kar večno, veliko večje od prvih.
Med sprejetimi amandmaji, ki novim naslovnikom prinašajo večjo vsoto denarja, so: amadmaskupine svetnikov,
Id je predvideni trimilijonski sklad za razvoj podjetništva povišal na deset milijonov; amandma Slovenske nacionalne stranke, ki je občinski upravi znižal sredstvaza 1,115.730,00 tolarjev v namen štipendiranja; precejšen delež, okoli 3 milijone se bo vrtela številka, pa so proračunskim porabnikom dali na račun odpovedi osebnih dohodkov in sejnin župan, podžupan in enajst svetnikov. Svet je ta sredstva razporedil v postavke otroškega varstva Pri tem amandmaju velja omeniti to, da sta bila na prvem delu seje predlagatelja župan in sedemčlanski klub svetnikov Združene liste. Svojemu dohodku so se torej odpovedali člani te stranke in ponudili, da to lahko storijo tudi dmgi, vendar amandma v svetu ni bil sprejet. Teden dni med enim in drugim delom seje je bil dovolj, da so o odpovedi svojega dohodka iz naslova sejnin premislili tudi ostali člani sveta in tako je bil njihov novi amandma' župana, podžupana in enajstih članov sveta sprejet.
Po hitrem postopku so svetniki v ponedeljeksprejeli odloko ustanovitvi centra za razvoj podjetništva in odlok o ustanovitvi razvojnega sklada občine Trbovlje. Čeprav niso bili enakega mnenja, da je center potreben, je vendarle prevladovalo mnenje nekaterih podjetnikov in njihovih somišljenikov, da se bodo na organizi ran način lažje potegovali tudi za republiška sredstva, kar v številnih drugihobčinah že dolgo počno. Občina Trbovlje je tako ustanovila center, katerega soustanovitelja sta v začetki Obrtna zbornicaTrbovlje in Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje, pridružijo pa se lahko vsi, ki bodo v to področje zainteresirani vlagati...
Območni odbor LDS je na sejo posredoval pisni protest zoper način vodenja sej s strani predsednika sveta V protestu so kritizirali način predstavitve amandmaja za povečanje sredstev v skladu za razvoj podjetništva ki gaje vložila skupina svetnikov in ne Združene liste, kot je med glasovanjem napovedal predsednik, ocenjeno paje v protestu tudi, da se je podobno netočno podajanje dogajalo tudi pri dragih predlogih, kar po mnenju LDS vzbuja dvom v veljavnost odločitve sveta Predsednik svetaSlavko Potrata je že na seji odgovoril, daje v pravilnost svojega vddenjapopolnomaprepričan, natančen odgovor pa bo na osnovi zapisanegamagnetograma posredoval svetu prihodnjič.
Ivana Laharnar
a
Zagorska obvozna cesta
V tej občini je promet po glavni cesti skorajda iz dneva v dan gostejši. To kažejo tudi občasne meritve gostote prometa, prometni izvedenci pa vedo povedati, daje pričakovati še povečanje prevozov po njej. Najožje "cestno grlo" od želežniške postaje do Mihelčiča je zagotovo odsek preko mostu nad separacijo. Zgrajen je bil v času širitve separacije pred mnogimi desetletij. Takrat je nekaj desetletij ustrezal svojemu namenu; dandanašnji, ko se je promet preko njega povečal tudi zapetdesetkrat, predstavljaže svojevrsten anahronizem. Promet težjih vozil se odvija enosmerno, kar pa prenekaleri vozniki ne upoštevajo. Pa tudi siccrugotavljajo, dajetakozelopreobrcmenjcn, da utegne pokazati obisti.
Rešitev, pa ne le zaradi topliškega mostu, marveč tudi zaradi neznosnega prometa po osrednji magistralki je zagotovo dograditev t.i.servisne ceste, in to po vsej verjetnosti od Košenine do Mihelčiča. To doslej zaradi rudniških tirov ni bilo mogoče; zdaj, ko so premogovniku šteti ledni, se bo zamisel o novi, pomožni cesti bržčas uresničila. Zagorski župan jo je že nekajkrat omenil, potrdil pa na nedavni tiskovni konferenci, ko je časnikarje seznanjal z nekaterimi letošnjimi naložbenimi posegi. Če se ne motim, je dejal, da bi omenjeno cesto utegnili začeti graditi že čez dve leti, ker da bodo načrti do tega časa pripravljeni.
Če se bo njegova napoved uresničila, bo to vsekakor rešilo promet po tem delu Zagorja ob Savi. B opa hkrati tudi rešitev za vse tiste, ki prebivajo ob sedanji cesti. Zdaj pravijo nekateri prizadeti, se njihova stanovanja dobesedno tresejo od teže največjih tovornih vozil, da o hrupu niti ne govorijo. Ta pa je resnično neznosen, in čeprav so menda že predlagali, naj bi od križišča do začetka Toplic hitrost vozil omejih na 30 kilometrov na uro, njihova pobuda ni mogla biti uresničena. Predvsem zaradi tega, ker bi bil tako promet še manj tekoč. Zato: rešitev bo dograditev pomožne ceste po sedanjih tirih oziroma po dolini, kjer zdaj poteka proga.
M. V.
Signal bo boljši
Zagorje - Zagorski kabelski sistem, ki je začel s svojim rednim obratovanjem prav na občinski-praznik pred dvema le torna, je pridobil že precej naročnikov. Ti so v splošnem s ponudbo zadovoljni, pojavlja šele nekaj pripomb na sprejem kanala A, POP tv, ETV in drugega programa hrvaške televizije. Distributer se občasnih motenj zaveda. Zato se je že odločil, da bo začel signal z Izlak do Kisovca in naprej do Zagorja prenašati prek optičnega kabla. Zračna povezava, ki jo uporablja sedaj je glavni krivec motenj zaradi večsinernih komunikacij. To se bo zgodilo takoj, ko bodo kabel položili - predvidoma naj bi izvajalec (ki bo mimogrede položil tudi optična vlakna za telefonski signal) pričel z deli jeseni.
R.F.
Nit več steklenakov
Zasavje - Pred leti so se v Zasavju pojavili zabojniki za steklenice. Nekaj občanov jih je kar pridno polnilo s svojimi odvečnimi, nepotrebnimi steklenicami. Nato pa so ti kar naenkrat, tako kot so se pojavili, tudi izginili. Na Surovini in Dinosu pravijo, da so se za odstranitev teh zabojnikov odločili, ker stekla ne morejo nikamor prodati, hkrati jim takšno zbiranje steklenic povzroča prevelike stroške. Eden izmed najbolj tehtnih razlogov te odstranitve pa je neosveščenost precejšnjega števila objestnežev, ki so se, kadar se jim to zahotelo, znašali nad omenjenimi zabojniki, vanje metali vso mogočo šaro in s kamenjem razbijali steklenice.
R.F.
Težave s plazovi
Zagorje - V zagorski občini se ukvarjajo s kar precejšnjim številom plazov. Eden izmed njih je tudi plaz nad Šolsko cesto. Na občini so že pred leti pridobili projektno dokumentacijo zanjegovo sanacijo. Izdelal jo je Zavod za raziskavo materiala Ljubljana. Sam projekt so nato poslali v pogled podjetju za urejanje hudournikov, tudi iz Ljubljane. Hkrati pa so plaz še prijavili na ministrstvu za okolje in prostor, njegovi predstavniki so si ga nato tudi ogledali. Ker gre za zelo obsežen problem, pa ministrstvo sredstev za sanacijo še ni odobrilo. Toda na občini ne mirujejo. Pred kratkim so zopet začeli z aktivnostmi za pridobitev sredstev. Poleg plazu nad Šolsko cesto so v poročilu, poslanem na ministrstvo, omenili še plaz nad stanovanjskim objektom Grčar ter naj večjega v občini - tistega v Ravenski vasi. Sedaj pričakujejo odgovor.
Problem zase pa je plaz v krajevni skupnosti Mlinše-Kolovrat. Gre za tako
imenovan speč plaz, ki so ga s strani občine tudi že pred leti prijavili na ministrstvo za okolje in prostor, ob tem pa prav tako pridobili projektno dokumentacijo. Rezultat vseh teh aktivnosti je bil podoben kot zgoraj. Ker pa so krajani iz KS Mlinše-Kolovrat pred kratkim občinskim službam poslali dopis, v katerem predvidevajo, da bi po odjugi in morebitnih spomladanskih obilnih padavinah lahko začelo zopet drseti, se je občina zopet odzvala. Že v kratkem si bo plazeče zemeljske gmote ogledala občinska komisija, nato pa ugotovitve zopet posredovala ministrstvu.
R.F.
Ukinitev avtobusne proge
Dobovec - S prvim aprilom Integral Kum Trbovlje ob sobotah ukinja prevoze na Dobovec. Že nekaj let avtobus na tej progi ne vozi ob nedeljah. Na avtobusnem podjetju pravijo, da omenjena proga ni več rentabilna, saj zanjo prodajo le po enajst mesečnih kart. Kritično pa postaja tudi za dneve v tednu. Tako se je zgodilo, da v času počitnic avtobus ni peljal tudi ob sedmi uri zjutraj.
In kaj na to pravijo krajani? Ti so se pred kratkim sestali s predstavniki avtobusnega podjetja. Spoznali so, da morajo krivdo za nastale razmere iskati predvsem na svoji strani. Raje se namreč vozijo s svojimi avtomobili, ker jih takšna vožnja manj stane. Na Integralu razmišljajo še o uknitvi nekaterih avtobusov na progi Trbovlje-Klek. Toda zaenkrat tu še ni sprememb.
R.F.
Asfalt bo
Zagorje - Prebivalci Marnove ulice in Ceste 20. julija v Zagorju so vse bolj nestrpni spričo neurejenih cest po plinifikaciji na tem področju. Na občini zagotavljajo, da bo izvajalec položil asfalt takoj, ko bodo zopet pričeli s pripravo asfaltne baze. To pa naj bi se zgodilo ob koncu marca oziroma v začetku aprila. Takrat naj bi bilo vreme že tako toplo, da bo baza delovala. Krajani se ob vsem tem še sprašujejo, zakaj potrebnih asfaltiranj ni bilo mogoče opraviti že pred zimskimi dnevi. Načelnik oddelka za gospodarske javne službe na občini Zagorje Ivo Vrtačnik odgovarja, da na Marnovi to ni bilo mogoče, ker so na tem področju tekla obširna dela za izgradnjo jaška, ki je ključni objekt za vodovodno napajanje Dolenje vasi. Ta dela so bila nato dovršena v času, ko asfaltne prevleke ni bilo več mogoče položiti. Na Cesti 20. julija pa je izvajalec namenoma počakal do pomladanskih dni. S temje (bo) dosegel tudi naravno utrditev območja, hkrati pa bi lahko tako, če bi prišlo do zaprtja mostu pri Svei (sedaj je jasno, da se to ne bo zgodilo), omenjeno cesto razširili in jo uporabili kot obvoznico.
R.F.
Sanacija ravnih streh
Trbovlje - Desetega marca so pri Čeh s pripravljalnimi deh za saniranje ravnih streh objektov Splošne bolnišnice Trbovlje. V SB Trbovlje so že pred časom pripravili program prenove objektov, obstajalo je le še vprašanje, kdaj bodo na voljo potrebna sredstvaiz republiških virov. Ministrstvo za zdravstvo se je sedaj odločilo, da financira obnovo objektov, predvsem sanacijo streh. Vzporedno s tem pa bodo uredili nekaj podstrešnih prostorov na objektih, ki jih bodo sanirali.
T.L.
Zbiranje odpadkov
Zagorje - Na zadnji seji občinskega sveta je svetnik Franci Zore izpostavil problem zbiranja odpadkov v posameznih zaselkih na Mlinšah, kjer to še sedaj ni urejeno. Znano je namreč, da sta strategija zbiranja odpadkov in odlok o ločenem zbiranju le-teh že sprejeta. Predstavniki občine zatrjujejo, da bodo s takšnim načinom pobiranja odpadkov in na celotnem področju občine pričeli takoj, ko bo za ta dela določena posebna javna služba - najverjetneje po koncesiji. Ker pa je pridobitev koncesije povezana s krajši mi ali daljšimi časovnimi roki, še vedno ni jasno, kdaj naj bi pričeli izvajati sprejet ocfiok.
R.F.
Mestna skupnost Litija
V nedeljo so se krajani dveh litijskih KS (Litija levi breg in Litija desni breg), ki jih je ločevala reka Sava, na referendumu odločali o združitvi v Mestno skupnost Litija. Sicer pa je v Litiji mestna skupnost že obstajala pred letom '74, a je bila pozneje brez referenduma razdeljena na dve KS.	•f
Referendum je bil načrtovan že za lanski december skupaj z državnim referendumom o zaprtju JE Krško in ker slednjega ni bilo ter nekaterih spremembah statuta, ki jih je moral sprejeti občinski svet (referendum je uspel, če je zanj glasovalo več kot 50 odstotkov tistih, ki so na volišče prišli).
Od 7.000 volilnih upravičencev v obeh KS seje referenduma udeležilo približno 5.000 krajanov. V KS Litija levi breg je za mestno skupnost glasovalo 91 odstotkov volilcev, v KS Litija desni breg pa 86 odstotkov.
Prebivalce mestne skupnosti Litija bo reka Sava v nadalje zopet povezovala in ne ločevala.
K.Š.

Turizem in gospodarstvo
Prejšnji teden seje v trboveljskem lovskem gradiču vse sukalo okoli otoka Rab. V torek je bila turistična promocija tega otoka, v sredo tiskovna konferenca, istočasno pa so v restavraciji gradiča potekali dnevi rabske kuhinje. Vinko Dcbelič, pobudnik in organizator rabskih dnevov, je povedal, daje z obiskom in odzivom zadovoljen. Zasavci so se ugodno odzvali tako na promocijo otoka Rab, kot tudi na dneve rabske kuhinje.
Torkove promocije otoka Raba so se udeležili predstavniki zasavskega gospodarstva, župani in kar precej tistih, ki že vrsto let počitnikujejo na Rabu. Ta dan je prišel v Trbovlje tudi
Vinko Debelit
veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji Milenko Žagar. Predstavniki Raba z županom Davorjem Andrijičem na čelu so si ta dan ogledali tudi nekatera podjetja, s katerimi že sodelujejo, ali pa to še nameravajo. Nekaj podjetij so si ogledali tudi v sredo. Med drugim so obiskali zagorsko Sveo, Tovarno pohištvaTrbovlje in Steklarno Hrastnik. Obiskali so tudi Rudnik Trbovlje in si pobliže ogledali knapovščino. Predstavniki otoka Rab so s seboj prinesli tudi veliko turistično
propagandnega materiala, ki je bil na voljo vsem zaintere-siranim.
Na sredini tiskovni konferenci pa so predstavniki Raba povedali, da so v Zasavju navezali veliko poslovnih stikov s tukajšnjimi podjetji. Zanimali so se predvsem za notranjo opremo rabskih hotelov, ki jih bodo v kratkem začeli temeljito obnavljati. Na pogovorih, ki so te dni potekali med predstavniki občin in rabsko delegacijo, pa so govorili tudi o počitniških kapacitetah, ki jih imajo na Rabu zasavska podjetja (Rudniški počitniški dom...) Poudarili so, da hrvaški zakon ne dovoljuje uporabe le teh, če je njihov lastnik nehrvaško podjetje. Vendar so • poiskali skupno rešitev v obliki ustanavljanja mešanih podjetij, ki omogočajo nemoteno delo ter s tem tudi počitnikovanje delavcev zasavskih podjetij.
Jure Nagode
Uspešno poslovanje
Konec prejšnjega tedna sosezbrali člani (kmetje in zaposleni delavci) M-Kmetijsko gozdarske zadruge Litija v šmarskem Kulturnem domu na občnem zboru. Pregledali so poslovanje v minulem letu in si zastavili program za letošnje leto. Danes je v zadrugo včlanjenih 430 članov (med letom se jih je včlanilo 12), od tega je 84 delavcev zadruge.
M-KGZ Litija je v letu 1995 dosegla po posameznih obračunskih enotah prihodek (odstotni delež v celotnem prihodku zadruge): trgovina 58,4, kmetijska korporacija 21,8, kmetijsko posestvo 7,5, lesna dejavnost 7,3. gostinstvo 1,9, obrtna kooperacija 1 in ostali dohodki 2,1 odstotka.
Živine je bilo odkupljene 595 ton žive teže, kar je v primetjavi zletom '94 133 odstotkov in mleka 3,870.000 litrov ali 113 odstotkov. Vso ostalo problematiko z zvezi s kmetijsko problematiko med člani kooperanti in zadrugo so tekoče reševali:
-	kmete kooperante zadruga redno oskrbuje z repromaterialom preko trgovine AGRO MARKET v Litiji,
-	živino zadruga kmetom plačuje v 15-ih dneh po prevzemu.
-	mleko zadruga plačuje vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec.
Na lastnem kmetijskem posestvu (Grmače in Ponoviče) je bila proizvodnja za odstotek višja v primetjavi z letom '94: 1,267.000 1 mleka (1%), prirast prašičev in telet 124 t (2%) ter perutnine 350 t (20% manj kot leto prej zaradi nasičenosti trga).
V letu '95 so dokončali trgovino Dommarket na Valvasotjevi ploščadi, zgradili so centralno kurjavo na posestvu Grmače, kupili elektro agregate za trgovine. Ostala pa je nedokončana prenova trgovine v Šmarntem pri Litiji, ki pa bo dokončana v letošnjem letu.
Med pomembne zadružne storitve spada tudi poslovanje članov preko Hranilno- Kreditne službe Litija. Dejavnost te službe postaja vedno bolj razvejana z vsemi funkcijami bančništva in hranilništva, sprejemanje vseh vrst hranilnih vlog tolarskega varčevanja, namensko kreditiranje in opravljanje storitev plačilnega prometa preko ŽR in tekočih računov, odprtih pri H KS Litija. Za hranilne vloge poleg zadruge jamči še Zadružna banka RS in Zveza H KS RS.
Karolina Šušteršič
zaslužili povprečno bruto 046 tolarjev na uro. Najvršjo povprečno plačo so lam imeli v suri občuti

.........
108.751 .vZagorju ob Savi 102.441. v 1 Irastnikt) 100.061, v Liti ji 92.060 in v Se vitici 87.524 tolarjev. Podatki
v stari občim Laško. Lam je bilo
v povprečju za 36,36 odstotkov
Izvozni jašek bo
Po vsej verjetnosti bo že do konca tega meseca znan izvajalec domače opreme za novi izvozni jašek v hrastniškem premogovniku. Skupna vrednost opreme znaša pol milijarde tolarjev. Od tega je za približno 2 milijona DEM opreme, kije pri nas ne izdelujejo, uvoženo iz Nemčije in so jo nemški izdelovalci že dobavili.
Lani so bili prisiljeni za nekaj časa dela pri urejanju tega objekta ustaviti, zaradi pomanjkanja denarja. Zdaj je spet zagotovljen denar tudi za preboj iz jame Ojstro v hrastniški rudnik, ki so ga zaupali rudarski gradbeni dejavnosti. Če bo šlo vse po sprejetih načrtih, bi jašek usposobili v prihodnjem obdobju, vsekakor pa v 18 do 20 mesecih.
Prav je, da še povemo, da bo jašek eden najsodobnejših; prihranil bo veliko delovnih rok, pa tudi sicer bo njegova zmogljivost tolikšna, da nebo prihajalo do kakršnihkoli zastojev, ves postopek pa bo mehaniziran. S to veliko in razmeroma drago naložbo naj bi zagotovili nemoten izkop predloga in vse, kar sodi zraven. Zdaj je najpomembnejše vprašanje, ali bo prišlo do ugodne odločitve o postaviti nadomestne TE 3. Šele v temprimeru bo ta naložba v novi jašek utemeljena.
M. V.
TELEKOM
SLOVENIJE PE TRBOVLJE
tel.: 26-626, fax: 26-900
-------------------------------------------------^
Ali ste vedeli?
Da je čakajoči klic storitev, ki omogoča, da zasedeni naročnik dobi obvestilo o novem dohodnem telefonskem klicu!
se nadaljuje... J

TRGOVINA	Motorne žage SAX DOLMAR, McCULLOCH
KMETOVALEC	Rezervni deli za motorne žage.
blake	Verige za vse vrste motornih žag.
tel: 0601-73-834	Strojno brušenje verig.
Odprto vsak dan od 7.00 - 20.00 ure.
ROMANU,
Renata Ravnjak, s.p.;Loke 41,1412 KISOVEC; tel.: 0601/71-323
-	Kvalitetno in ažurno VODIM POSLOVNE KNJIGE podjetnikom in obrtnikom
-	Sestavljam in pišem vse vrste dopisov, vlog, prošenj, ponudb, pogodb.
-	Prepisujem seminarske naloge lepo, hitro in brez napak.
-	Druga pisarniška opravila - izpolnjevanje raznih obrazcev (za dohodnino)
Na voljo sem vam vsak delavnik med 7. in 12. ter med 16. in 18. uro.
Po predhodnem dogovoru (71-323) tudi v soboto ali nedeljo. ge priporočam!
VABLJENI K UGODNEMU NAKUPU V TRGOVINI
MONTEKUKULI,
TRBOVLJE, MAJCENOVA 4
Odprto: vsak dan od 7.30 -19.30 nedelje, prazniki: 8.00 -12.00
tel.: 0601 - 26 - 389
Trgovina POHIŠTVO
(bivša
Cankarjeva založba)
Pohištva vseh vrst - popusti od 5 - 25%. Krediti 12-24 mesecev.
telefon:0601-22-369
Odpiralni čas
8.00	- 1 1.30 sobota
16.00	- 19.00	8.00- 12.00
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje
V	novi avtomatski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj.
V	pnevmatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
AS TRGOVINA d.o.o. Avtodeli in oprema
prodajalna Trbovlje odprto 8-19h prodajalna Zagorje odprto 8-19h
PRODAJA VOZIL: SEAT CORDOBA
1.6 CLX	24.107DEM
2x zračna blazina, servo volan nastavljiv po
višini, temna stekla
1.8 GLX	26.994DEM
2x zračna blazina, servo volan, daljinsko
cent.zaklep, el.pomik stekel, meglenke
UGODNI KREDITI, LEASING
ART OPTIKA d.d. poslovalnica:
1420 Trbovlje Trg revolucije 28 d tel.:0601-21 -253
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
MESARIJA, MARKET KUM Zagorje ob Savi, tel.: 64-352
posebna ponudba ŽREBČEVO MESO
UGODNE CENE SUHEGA PREKAJENEGA MESA
KUM: pon. 7.00-14.30	KOŠIR: pon., tor. 7.00-12.00
tor., sre., čet., pet. 7.00-19.00	sre., čet. 7.00-14.00
sob. 7.00-13.00	pet. 7.00-16.00; sob. 7.00-12.00
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi naše drage
JOŽE TRDIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in sv. maše, nam izrazili pisno in ustno sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pevcem Zagorskega okteta za lepo petje. Hvala tudi g. Ani iz LB Trbovlje za iskren poslovilni govor.
VSI NJENI!
mmm
DODATNE INFORMACIJE od 7-15h tel.:0601-64-250,64-166; fax: 0601-64-494
OSNOVNA ŠOLA IVANA KAVČIČA IZLAKE
ZAHVALA
Učenci 5 .a, 5.b in 5.c ter vodstvo šole z razredniki in smučarskimi učitelji se toplo zabavljujemo vsem, ki ste finančno podprli našo ŠOLO V NARAVI v Kranjski gori. Srečni in zadovoljni smo, da je tovrstna dejavnost uspela.
Učenci in vodstvo šole
IB
HM Nsmleo la	II
Očitno je zgodba objavljena v 9. številki Zasavca zbudila precej pozornosti. Po objavi seje oglasil Dominik Koritnik in predlagal, da prisluhnemo še njegovi plati medalje.
Kot je bilo pričakovati, se njegova plat zgodbe v popolnosti razlikuje od tiste, ki jo je navedla Anica Jereb. Oglasil pa se je tudi Jože Kogej, ki jepravtako povedal svojo verzijo te zgodbe. Jože je povedal podobno zgodbo kot Anica. Torej je tema bolj ali manj spet na začetku.
Dominik Koritnik pravi, da so navedbe v Zasavcu napačne. Pravi, da Olge ne maltretira in jo ne zaklepa. Povedal je, da skrbi za Olgo in domačijo po svojih naj bolj ših močeh. Prcdlagalje, danjegovi zgodbi pritrdi tudi Olga. In Olga je res potrdila njegove besede. Povedala je, da jo nihče ne zapira in da Dominik z njo ne ravna slabo. Slabo naj bi z njo ravnali drugi. Dominik je omenil tudi propadajočo streho. Pravi,.da
Dominik Koritnik je za svoja leta še precej čil možakar.
ima tramove za obnovo že pripravljene. Le denarja za delo nima. "Pri 82-ih letih ne nameravam plezati po strehi, za to sem prestar." Dominik, kije za svoja leta še precej čil in zdrav, je povedal tudi zgodbo o "slabih sosedih" In prav te njegove besede so morda srž problema. Gre
za pot, ki vodi mimo te, sicer odmaknjene hiše. Po njej imajo pristop do svoje parcele člani družine Jereb. Dominika naj bi motilo to, da sosedje na svojo parcelo prihajajo z avtomobilom. Pravi, da cesta ni primerna za avtomobile. Tudi okoli verigeje povedal svoje. Verigo, ki bi preprečevala vožnjo po tej poti, je
za človekove pravice. Jože se boji. da bi bil Dominik morda celo pripravljen nanj spustiti dva psa, ki sta sicer zaprta ob hiši. Olgi ne pusti stikov z zunanjim svetom. Pravi, da seje z njo že pogovarjal. Pogovor je potekal v prijaznem ozračju, dokler Olga ni zagledala prihajajočega Dominika. Ko ga je opazila, je
morem verjeti, da bi se lagali tudi vsi tisti, ki trdijo nasprotno. Hiša, ki je brez vode, pa vsekakor ni primerna za človeku dostojno življenje. Jože Kogej je v pismu, ki gaje na podlagi članka v 9. številki Zasavca naslovil na naše uredništvo, med drugim tudi zapisal. "Sam veliko hodim mimo njene hiše. Veliko sem videl in slišal. Opozarjal sem socialno skrbstvo, a nič! Olga ima lepo borčevsko pokojnino, lahko bi imela streho, tri tople obroke, vodo v hiši, kopalnico in stranišče! Dotični skrbnik je star 82 let, sam rabi skrbništvo." V pismu je navedel tudi imena sosedov, na katere bi se lahko obrnil, če bi hotel zvedeti še kaj več o maltretiranju Olge. Vendar menim, da bi to še zapletlo zadevo. Tako na eni strani ostajajo trditve Dominika Koritnika, na drugi pa Jožeta Kogeja. Resnica pa ostaja skrita. Tako nasprotujoče si zgodbe so redkost. Skoraj vedno se lahko vsaj začuti resnica. V tem primeru pa sila težko. Ali je Dominik prestrašil Olgo, da govori tako kot ustreza njemu, ali pa Jože Kogej dobro laže. Predvsepi slednji možnosti ne verjamem. Jože pač ni človek, ki bi lagal. Tudi za Dominika ne morem trditi, da laže. Menim, da bi resnici lahko prišla do dna samo socialna služba, če bi prisluhnila obema zgodbama in zadevo preverila. Morda bi se lahko odgovorni oglasili pri Olgi nenajavljeno, ko Dominik ne bi bil prisoten. Morda bi tako vendarle prišli do dna tej - kot kaže tragični zgodbi človeške usode. Morda socialno skrbstvo jemlje opozorila preveč neresno. Vendar jih gre razumeti. Pri svojem delu se socialni delavci srečujejo s človeškimi usodami, ki so v nešteto primerih tragične. Pa vendar. Za ustrezno usposobljene ljudi ne bi smel biti problem priti resnici do dna. Kakršnakoli bi bila njihova ugotovitev, Olgi bi samo koristila.
Tekst in foto: Jure Nagode
Olga in Dominik trdita, da se v hiši pod Klekom ne dogaja nič nenavadnega. Morda je nenavadno že to, da v hiši ni tekoče vode.
nekdo potrgal in umaknil. To je ena plat medalje. Kaj pa druga?
Jože Kogej pripoveduje zrcalno zgodbo. V pojasnilo bralcem; Jožetu Kogeju so Jerebovi omogočili, da obdeluje njihovo zemljo in zato velikokrat hodi mimo hiše, kjer živi Olga. Vajen trdega dela (11 let je bil med drugim tudi oskrbnik doma na Planini) je sprejel ponudbo. Skrb za zemljo je vzel kot nekakšen hobi, s katerim naj bi imel veliko veselja. Spor z Dominikom pa mu ga je zagrenil.
Jože je, kot sem že omenil, povedal podobno zgodbo kot Anica Jereb. Pravi, da je poleti velikokrat, ko je hodil tam mimo, skozi odprto okno slišal, kako se Dominik dere na Olgo in jo pretepa. Pravi, da je tudi sam opozarjal socialno službo, vendar ni ukrepala. Dodaja, da ni potrebno Olge spraviti v dom. Samo drugega skrbnika mora dobiti, da bo zaživela človeku dostojno življenje. Pravi, da ne gre za medsosedski spor, temveč
zbežala v hišo. Kot da bi se ga ustrašila. Kar se tiče strehe pa je povedal, da je Dominik že večkrat pripravil les za popravilo. In to vedno, ko so se na obisk najavili socialni delavci. Ko so odšli, pa je les prodal in vse je bilo spet po starem.
Spet torej dve popolnoma različni zgodbi. Vsak trdi svoje. Dominik argumentira svoje trditve s tem, da me je povabil, naj prisluhnem tudi Olgi. Jože pa je potrdil zgodbo Anice Jereb in dodal, da se je o tem pogovarjal s sosedi, ki živijo v bližini hiše. Veliko jih njegovi zgodbi lahko potrdi. Pravi tudi, da Dominik nažene vsakogar, ki se približa hiši. Tako naj bi odgnal že veliko ljudi. Boji se, da bi Olga povedala resnico. Vendar Olga j e povedala svoje. Povedala je, da Dominik z njo ravna lepo.
Je mar mogoče, da Olga v strahu ne upa povedati resnice in si ne upa pogovaij atizljudmi.Kosemseznjo pogovarjal, nisem imel takega občutka. Vendar nikakor tudi ne

Dobra misel za paraplegike
V lanskem letu rojena zamisel o zbiranju sredstev za gradnjo slovenskega REHA centra v Lazaretu in prvi dobrodelni prireditvi od osmih v Sloveniji je bila na Jožefovo v središču Slovenije (v litijski športni dvorani), ki se lahko pohvali tudi z največjim obiskom. V dvorani se je zbralo več kot 2.000 gledalcev.
Tako kot lani, bo tudi letos prva dobrodelna prireditev Dobra misel "Slovenijaslovenskihparaplegikom" v nedeljo, 24. marca, startalaiz središča Slovenije. Na veliko kulturno zabavno prireditev v Litijo so se povabljeni z veseljem odzvali in se odrekli svojemu honorarju. Naj jih omenimo le nekaj: Pop Design, Hiša, Orleki, Alenka Godec, Ivan Hudnik, Andreja Makoter, operna pevka Milena Morača, Slovenski muzikantje itd. Za humor bodo poskrbeli Iča in Matevž ter Evgen Jurič. Celotno prireditev pa bosta povezovala Črt Kanoni in Metka Centrih Vogelnik.
Organizator pričakuje, da bo rekordno število obiskovalcev na eni prireditvi (v litijski športni dvorani) 2.000 preseženo.
K.Š.
Za lepše okolje
NaobčiniTrbovlje so se tudi letos odločili, dabodoorganizirali pomladansko čiščenje na območju občine. Preko zime seje nabralo na vseh koncih in krajih mnogo navlake, ki jo je prekrival v glavnem sneg. Z nastopanjem pomladi pa se narava kaže ponekod v dokaj umazani luči. Marsikaj bo treba postoriti, da bo kraj z vsemi cestami, poslovnimi in stanovanjskimi objekti, parki, nasadi, okolico zgradb in naprav, šol, zdravstvenih objektov, vrtcev, trgovin, gostišč, športnih objektov, dobil lepšo podobo. Tako kot prejšnja leta, je tudi letos župan občine Trbovlje Janez Malovrh imenoval 16-članski odbor, ki bo imel nalogo, da organizira in izpelje akcije spomladanskega čiščenja kraja. Te aktivnosti bodo na področju občine Trbovlje od 25. marca do 5. aprila. Aktivnostim se bosta pridružila tudi TD Trbovlje in Hortikulturno društvo Trbovlje.
T.L.
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje je 29. februarja nakazala Srednja ekonomska šola Celje namesto cvetja na grob za umrlo mamo sodelavke 20.000,00 SIT.
Do 14. marca ste tako zbrali že 17,391.798,25 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem.
MARTA
MARN
Ko pokukajo zvončki, privabijo njeno zvedavo naravo v zavetje barv, oblik in raznolikih rasti rož, ki jih vedno svojevrstno oblikuje. Spomladanski dnevi jo nasplošno zelo razpoložijo, ko si poleg vrtnarjenja tudi kot likovnica poišče navdiha. Predvsem pa najde dovolj časa za izdelovanje raznega nakita; brošk, okraskov in pa seveda za kreiranje raznih oblek, saj zelo rada šiva. Še v času
študija si je za alternativo izbrala poklic modne kreatorke, a v tem ni bila dovolj vztrajna. Na Pedagoški akademiji je potem končala likovni pouk in knjižničarstvo, vrsto let pa že poučuje na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju. Pravzaprav ima do likovnih izdelkov svojih učencev izredno spoštovanje.
Likovna vzgoja seji zdi predmet, kjer učence ne smeš prisiliti k risanju, saj ustvarjalnost temelji na želji. Vsak izdelek je namreč unikat in če to nekdo uniči, je to vrednost, ki je ni mogoče meriti z denarjem. Opaža, kako se učenci z zanimanjem posvečajo vsem likovnim področjem, prav zdaj pripravljajo razstavo grafik. Večidel slike pač razstavljajo, pa tudi pošiljajo na različne natečaje, kar je nekako povezano tudi z motivacijo. Za tovrsten pouk 'potroši' ogromno energije, a je v vsaki generaciji kakšen, ki ima za slikarstvo poseben smiselin talent. Sicer se udeležuje raznih likovnih seminarjev, s čemer tudi učence razveseli s kakšno novostjo, ko se navdušujejo nad likovno-vizualnimi komunikacijami in odtod črpajo tudi marsikakšne ideje.
Pravi, da je kot mati zelo popustljiva, a se v družinskem krogu veliko pogovarjajo in analizirajo stvari. Mnenja je, da imajo starši otroka radi, ko ga grajajo in hvalijo, saj medsebojna ljubezen odtehta nerazumevanje. Zaidealnostjo ne stremi, takšen človek bi bil nemara dolgočasnež, zato poudarja, da imajo tudi napake svoj čar. To je zlasti pomembno pri risanju, ko izstopa barva, črta, karkoli, z izrazitostjo lastne okornosti, nemarnosti, neponovljivosti. Likovna dejavnost in sploh kulturno udejstvovanje v Zagorju pa seji zdi zelo pestro, čeravno so ji najbolj všeč razstave impresionistov. Tudi glasba zavzema posebno mesto, saj tovrstnih koncertov tod ne manjka, pa tudi otroka, Sašo in Neva, sta bolj glasbena kot likovna entuziasta, kar doprinese k svojevrstni harmoniji domačega vzdušja.
Zase meni, daje življenjska in romantična, ima rada ljudi in jo moti novodobna materialnost, ki jo je zaznati že v osnovnih šolah. Četudi je po svoje navdušena nad ambicioznostjo in samozavestjo mladih. Življenje je pač podobno umetnosti, ko se mavrično prepletajo želje z resničnostjo, marsikdaj zato, ker ne utegnemo pritegniti s pogovorom. Menda je to slabost današnjega časa.
Petra Radovič

m
čeprav smo kar navajeni, daje prisotnost nacionalizma povsem smiselna. Tako vsaj obstaja nekakšen vzrok za prerekanje. Vendar zaradi tega še nisem nikogar žalil. Mislim pa. da sovraštvo do tujcev, različnosti ras, pogojuje tudi dejstvo, da so v nekaterih zadevah boljši od nas. Recimo črnci v košarki, atletiki, tujcev se zadnje čase bojijo tudi zaradi vse večje brezposelnosti pri nas."
Nives Brvar, študentka iz Za-
pnosti. Verjetno so vzroki tudi v kulturi, običajih, še bolj pa verske narave. Zadnje čase se ljudje čutijo tudi ogrožene glede delovnih mest. Mislim pa. da pri nas begunci niso v težkem položaju, da ni negativnih pogojev, niso ogroženi. Na faksu imam več sošolk črnk in moram reči, da so uspešne in ni konfliktov z njimi. Morda pa se je nacionalizem z vojnami malce tudi zakoreninil pri ljudeh, da tovrstna nasprotja vedno obstajajo."
Leon Jager, dijak iz Radeč:
"Zaradi vprašanja nacionalizma še nisem zašel v prepir. Tudi med sošolci ni nihče begunec. Mene pripadnost dmgih narodnosti ne moti.
gorja: "Prav je, da je en dan v letu posvečen boju proti rasizmu, čeprav je to simbolično in bi morali vseskozi na to misliti. V Zasavju je dosti nacionalne nestr-
Mirko Kokalj, upokojenec iz Zagorja: "Ko je bil nacizem, se ni obnesel, vendar je nacionalistično vprašanje očitno vedno prisotno. Mislim pa. da zmerjanje tujcev ali ljudi drilgih narodnosti ni primerno. Če človeku ne moreš pomagati. ga tudi ne žali in ga pusti pri miru. Ne vem sicer, če vpliva ali je vladajoča struktura temu naklonjena, vsekakor pa se nacionalistični prepiri ne nehajo. Treba je živeti v miru, četudi ne odlično, a vendarle.”
Polona Drnovšek, dijakinja iz Trbovelj: "Mislim, da so begunci še precej obremenjeni z vojno, sicer pa nimam konfliktov z njimi, tudi nikogar ne 'zaje-bavam'. Morda se nacionalizem pri nas res preveč razpihuje, vendar ne vem zakaj. Kolikor jaz poznam begunce, so se začeli učiti jezika, tudi prilagajajo se, nikogar pa ne moti, če imajo svojo kulturo. Tudi barva kože zame ni pomembna, važno je, daje človek v redu."
Zdenko Klančar, delovodja iz Trbovelj:	"Ne
odobravam nacionalizma. tudi rasizma ne. Bolj pomembno je, da ne kljubujemo narodnostim, temveč človeku, ki je slab, škodoželjen.
Mislim, da tudi 'južnaki' oziroma črnci, ki jih tudi nekaj poznam, znajo biti zelo prijetni ljudje. Morda jih v Zasavju niti ni toliko, temveč več v Jesenicah in Velenju. Morda so pri nas konflikti tudi zaradi vse večjih socialnih razlik, češ, da so prišleki temu vzrok. Sicer je pa tako, da ima vsaka država svoj jug. Po svetu so te razlike vidne v razvitosti severa oziroma v vsesplošni revščini juga."
Leopold To-folini, prometni tehnik iz Save pri Litiji: "Nedvomno je pojav nacionalizma zelo razširjen tudi pri nas. Koliko pa en dan koristi temu, je približno tako kot dan že na ali še bolj: velika noč, ko so vsi taki kristjani, da cerkev ne ve. kam z njimi, sicer se pa hitro spreobrnejo in pozabijo. Vsekakor je nacionalizem vreden vsega obsojanja, vendar je to težko preprečiti. Razširjen je tudi po Evropi in verjetno je s tem tako, kot zljubeznijo: ne da se je zapovedati. Podobno je z bratstvom in enotnostjo ljudi ter narodov. Vendar je dovolj, če človek dela v tem duhu in poskuša biti strpen."

najbolj posveča Beneuon. o svojih:tovrstnih nastrejenostih pa naj bi se takrat povprašal vsak človek. Menda seje v svoji zgodovini prav nacionalizem sprevrgel v fašizem, ki so ga nekateri malikovali kot religijo, in rasizem:, to jč; nekakšen biološki nacionalizem, ki je iz svoje rasne pripadnosti
dragih, se pravi Židov, ciganov, črncev, ipd. Znano poje. da so vsekdar zgodovinske, socialne m politične okoliščine vodile v prenapeto hacrorialno zavest.
Menda so ’ nati. " sprva imenovali skupine ljudi, ki so presegale družino, rod
v znanost, literaturo, politiko, družbo.
mnogokje je prešel celo v šovinizem, poime-
svetovne zgodovine - čeravno se vojne ne Hjeiolv zaradi enega vzroka in je nacionalno vprašanje služilo le kol pretveza za kaj
S:,
miril, ko Sta reakcija in obnova uničili pridobitve svobode, enakosti in bratstva.
Tudi razlaga o tem. kako nacije obstajajo iz vrste skupnih značilnosti: jezika, rodu.
običajev, zgodovine, naselitvena ozemlju, zakonodaje, veroizpovedi, skupne zavesti o povezanosti, m najti nikjer v Evropi, saj se te skupne značilnosti ne ujemajo pri vseh | pivhis alcttt ene dežele. Predvsem piv
sovražniki. Vendar se poslavlja tudi pomislek, ali je nacija resnično zgodovinsko nujno potreben pojav oziroma izpolnitev družbene ureditve.
Iz Vidika človekovih pravic je nacionalizem gotovo organizirano zločinstvo, saj jv v svoji zgodovini terjal največ žrtev, ('entviiv v sodobnih časih razdiralno idejo nacionalizma vse bolj zamenjuje socialno vprašanje - morda prav tako uničujoče.
Tekst in foto:
j’ctra Radovič

Ulili
......m
IS
Barbara Renčof
Spomladanske
misli
Pomlad prihaja, pričakujemo, da nas bodo prebujali prvi sončni Žarki, da bomo polni optimizma, ki ga prinaša rojevanje in prebujanje narave okoli nas. Jaz imam najraje brstenje dreves, ko se kakor novorojenčki razbijajo nežjio zeleni listi in razprostirajo svoje listnato telo. Dolga zima je za nami. Nekaterim je všeč, ker naj bi bila zima čas, ko se posvetimo samim sebi, razmišljanju in iskanju odgovorov na vprašanja svojega življenja. Spomladi pa se prebudimo, pogosto se na novo zaljubimo in smo polni energije.
Pozimi prebiramo knjige, gledamo televizijo, smučamo, če imamo to radi. Pomlad pa nas kar sama potegne ven, da se sprehodimo, da sanjarimo in smo srečni. Veliko različnih ljudi sem že spoznala v svojem Življenju, ampak nihče mi še ni rekel, da sine želi biti srečen. Prebiramo romane o srečnih ljubeznih, ki se končajo z "...in živela sta srečna do konca svojih dni...” in si pogosto želimo, da bi tudi sami to doživeli.
Zame je pomlad čas, da opravim spomladansko čiščenje. Zamenjam bundo za jopič in jakno, pospravim zitnske stvari in čakam, da bom lahko oblekla lažja, poletna oblačila.
Vedno pa si vzamem tudi čas, da razmišljam o tem, kaj počnem in kaj hočem. Vem, da ljubezni in zaljubljenosti prihajajo in odhajajo, da se spreminjamo in da gre življenje vedno naprej.
Ko pomislim na ljubezen, pa najprej pomislim, ne boste verjeli, na svojo mati. Verjetno se ji bo tole zdelo malce smešno, ko bo prebrala, ampak čisto odkrito vam priznam, da jo imam resnično rada in da jo najbolj spoštujem zaradi tega, ker mi vse moje življenje pusti, da delam, kar hočem. Ko sem se odločala za to, kam v šolo, mi je pustila, da se sama odločim in mi stala ob strani. Če sem bila zaljubljena, ni nikoli komentirala mojih fantov. Zaupala je, da se bom prav odločila.
Spominjam se, da sem vedno, kadarkoli sem imela probleme, pomislila nanjo in na to, da ji bom povedala, kar me teži. Vedela sem, da me bo razumela. Ker pa je bolj lisičja od lisice, je vedela, da je najbolj učinkovito, če me posluša in me pusti, da se sama odločim. Materinski dan se bliža. Nič več ji ne nabiram prvih spomladanskih rož in ji ne pišem kartic. Niti ne pričakuje, da ji bom kaj kupila. Nekoč mi je rekla, da ji je največje darilo, če se bova vse leto dobro razumeli. Leta tečejo in z vsakim novim letom jo imam raje.
Verjemite mi, fino je imeti mati, ki ti je bolj prijateljica, kot pa nadrejena mama, ki ti soli pamet. Torej mati, v redu punca si.
Sedaj pa še nekaj o ljubezni, kot se spodobi v pomladanskem pisanju. Rada imam občutek, ko se zaljubim, ko je vse lepo, srečen si in prav nobenega problema ni, ki bi ti lahko prišel do živega. Tudi ta pomlad je upravičila svoje ime in me pomalem nosi na svojih perutih, ampak ne bi bilo prav, da bi vam izdala kaj več, mar ne? Fred kratkim sem prebrala v knjigi, da je pravi človek tisti, ob katerem se v trenutku počutiš domače in ga sprejemaš. Pomislite na to, ko se boste zaljubili.
Pustite otroku v sebi, da se veseli. Prav zanimivo je, da prav v vsakem od nas čepi majhen otrok, ki si želi, da bi bil včasih malce nagajiv, da bi skočil v lužo in koga poškropil, da bi bil takšen, kot je. Dovolj besedičenja, imejte se lepo.
Tatjana Polanc
Dobri stari grešniki
K orel je pravzaprav čisto v redu možak. Z ženo sta pred nekaj tedni proslavila petnajsto obletnico poroke. Skromno. Sivi pinot in orehovi knedlji. Korel jih ima blazno rad. Že mama mu jih je pripravljala. Mlajši mule se je tisti večerfjakal okoli znjegovim meganom, hči je pripravljala seminarsko nalogo, dolgonoga doga je dremala v veži. Na klubski mizici v dnevni sobi je ležal časopis. Odprt ravno na tisti strani, kjer je nekdo od "sedme sile" pisal o stečaju podjetja. Doga v predsobi se je predramila, se počasi odmajala v dnevno in pričela ovohavati časopis. Kol bi prepoznala svojega gospodarja na fotografiji. V kuhinji je zazvonil telefon. Korel si je dovolil pogoltniti še grižljaj orehovega knedlja, nato se je oglasil. Zacmokljal je, da je vse urejeno, da bo tiskovna konferenca, kjer bo pojasnil nepojasnjeno.
Ko je legel, so se mu knedlji v želodcu počasi obračali. Kaj hudiča pa naj reče. Kako naj občestvu razloži, da pač ni šlo tako, kot je načrtoval. Da je delal v veri, da bo vse dobro. In spomini so se mu pričeli odvijati pred očmi.
Sedel je mi direktorski stolček, ko je bila firma s petsto zaposlenimi na psu. Z nekaj kapitala, dobro organizacijo in voljo bo spravil podjetje
na noge. V smrdljivem zahribju je bil to zanj izziv. Med hlapi je zrasel, znal je potrpeti, znal je zagrabiti za kramp, če je bilo potrebno. In je zagrabil. Zaposlil je nekaj strokovnjakov, sošolcev iz faksa. Seveda so mu takoj očitali, da pelje vodo na svoj mlin. Sploh potem, ko je odpustil večino preverjenih simulantov in takih, ki so bili kar adakla prepričani, da bo šla firma v franže. Skliceval je seje, odbore, se udeleževal sindikatov, kjer je poudarjal, da se da z delom vse doseči. Posodobil je proizvodnjo. Eden od strokovnjakov mu je "zrihtal" dobavitelje, drugi kredite, tretji ugodne pogoje. Naba vil je megana, da se je z njim vozil iskat kupce. Spet krediti, pogoji,... Nabavil je material, da je proizvodnja tekla. Mesec, dva, tri... Če tega ne bi storil, bi zaposleni že tretji mesec posedali pod sončno. Kadarkoli se je spravil za pisalno mizo, so zvonili telefoni. Vse več je bilo takih, ki so zahtevali plačilo. Ni jih poznal, šlo je za stare dolgove. Zakopal se je med papirje, seveda doma, kamor ga niso tako pogosto klicarili in motili. Kopal je med računi, obračuni, dolgovi, krediti,... Ko se je po nekaj mesecih izkopal iz njih, ga je presenetil predlog za uvedbo stečajnega postopka. Se vedno je bezal, se dogovarjal. Govorili so mu, naj neha, saj tako ali tako ne more ničesar več rešiti. Zanj bodo že našli kakšno ustrezno delo. Naj gre in se ne ubada z usodo drugih. Posedal je zvečer pred televizorjem in razmišljal. Vse možnosti so šle po zlu. Firma je šla po zlu. Naj propade skupaj z njo. Sredi prizora, ko Murphy Brown reče Milesu, da je navaden ritoliznik, je stopil do telefona in poklical bivšega sošolca. Morda je prav, da si poišče drugo zaposlitev. Manj izzivalno, pa tudi manj odgovorno. Spet se bo posvetil ženi, proslavila bosta petnajsto obletnico poroke. Sina bo peljal na nogometno tekmo, hčer o v gledališče...
Korel je dobil novo zaposlitev. Vršilec dolžnosti direktorja v podjetju, ki je na psu. V smrdljivem zahribju je to zanj izziv. Položaj planetov na njegov rojstnidanpri tem najbržnitakopomemben. A lipač. Organizator, voditelj, pionir... Vse dobro z nekaterimi slabostmi. Korel je samo človek, dober star grešnik, ki ima rad orehove knedlje. Nekateremu to očitajo, drugi ga cenijo.


Franc Malgaj je ined uspešnejšimi podjetniki v Zasavju. Za uspeh je treba trdo in resno delati, saj ni mogoče uspeti čez noč. Franc Malgaj pravi, da je vedno treba delati za naprej, saj se sadovi dela pokažejo v prihodnosti. Za lansko leto je prejel posebno priznanje za najuspešnejši servis v Renaultovi mreži. Še vedno nikoli ni povsem zadovoljen, vedno želi doseči še kaj več in postati še bolj uspešen. Idej in načrtov za to mu nikakor ne zmanjka.
Na predstavitvi Renaultovega megana.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z avtomobilizmom?
"Z avtomobilizmom se pravzaprav ukvarjam že vse od otroštva, tam nekje od 15. leta. S tem seje ukvarjal tudi oče, tako da sem imel možnost, da se seznanim z avtomobili. Oče je imel tudi motor in tako kot vsi mladi sedaj, smo se tudi takrat radi vozili. Že od mladih nog je torej bila moja velika želja, da bi se nekoč ukvarjal s to dejavnostjo."
Kdaj je bilo ustanovljeno vaše podjetje?
. "Z obrtjo sem začel pred 31-imi leti in od takrat naprej se je naša dejavnost razvijala in izpolnjevala. Leta 1966 je začel delovati servis za Audi in Volkswagen, leta 1990 smo priključili še Renault. Do lanskega leta sem oboje vodil sam, lani, ko smo otvorili nove poslovne prostore, pa sem Audi, Volksvvagen in Seat prepustil sinu, Renault pa obdržal sam. Tako s sinom sedaj ločeno vodiva firmi."
Koliko imate zaposlenih?
"Vseh zaposlenih je 34, brez pripravnikov oziroma vajencev. Približno dvanajst delavcev dela na Renaultu, ostali pa na Volkswagnu, Audiju in Seatu."
Se poleg prodaje vozil ukvarjate še s kakšno drugo dejavnostjo?
"Naša osnovna dejavnost je popravilo avtomobilov. Za naše stranke opravljamo kleparska,
avtoličarska, električarska in mehanična dela. Lahko rečem, da imamo celovito ponudbo, razen popravila pnevmatik, kar zaenkrat še ne opravljamo. Vendar tudi to v kratkem času načrtujemo."
Se s prodajo vozil ukvarjate že od vsega začetka?
"Kmalu po tistem, ko smo začeli z uradnim servisom za Volkswagen in Audi, to je bilo okrog leta 1967, sem za Avtocomerce, ki je bil glavni zastopnik za audije v takratni Jugoslaviji, opravljal akvizitersko službo. Prodajal sem za zelo majhen denar, saj sem dobil le 0,4 odstotka za prodan audi. Vendar sem se s tem vseeno rad ukvarjal, ker me je veselilo. Tedanji zakon pač ni dopuščal drugačne možnosti oziroma drugačne organizacije prodaje vozil. Po letu 1990 pa so se zakonski predpisi spremenili in začeli smo s prodajo vozil, kakršno imamo sedaj."
Kakšna je bila prodaja avtomobilov včasih?
"V začetku je bilo zelo malo teh avtomobilov v naši regiji, spomnim se, da je bil samo en audi v celem Zasavju. Želel pa sem si, da bi bilo vozil, ki jih servisiramo, čimveč. Zato smo že takrat urejali kreditne pogoje, dajali smo tudi nekaj hišnega kredita. Z leti seje prodaja vozil zelo razširila in sedaj je veliko teh avtomobilov."
Kako so se avtomobili prodajali lansko leto?
"Lansko leto je bilo glede prodaje najuspešnejše leto doslej, saj smo plan presegli za okrog 60 odstotkov. Prodali smo 492 novih renaultov in okrog 170 rabljenih avtomobilov. Tudi prva dva meseca tega leta izjemno dobro kažeta, saj smo uresničili že četrtino načrta, ki smo ga določili skupaj z Revozom. Prodaja gre zelo dobro, smo zadovoljni, vendar kljub temu želimo doseči še kaj več. Zavedamo se, da ne smemo obstati na istih tirnicah, zato si vedno prizadevamo storiti kaj novega. Za letos imamo približno takšen načrt kot lani in upam, da ga bomo zopet presegli."
Za svojo uspešnost ste prejeli tudi posebno priznanje.
"Da, februarja na letni konferenci Renaultove mreže smo prejeli laskavo priznanje za najuspešnejši servis v letu 1995 v Sloveniji. Renultova mreža je glede na
opremljenost servisov razdeljena na velike, srednjein majhne servise. Mi se uvrščamo med velike servise. V vsaki od teh skupin merijo uspešnost, upoštevajo načrte in podobno."
Najnovcšjl Renaultov hit je megane. Kakšno je zanimanje zanj?
"Megane je zelo zanimiv avto in to ne le za nas, ampak tudi za kupce. Pripravljeni smo bili na velik interes strank za nakupmegana. Moram reči, da se je zaenkrat zelo dobro 'prijel', saj smo jih prodali že okrog 74. Naročenih pa jih imamo še okrog 100, saj imajo nekateri kupci posebne želje glede opremljenosti. Kako pa bo s prodajo v naprej, se bo pokazalo šele čez čas, ko se bodo začeli tržiti še drugi avtomobili. Tržni delež renaulta kaže zelo dobro, saj je januarja znašal 34 odstotkov in februaija 31,5 odstotkov. To je precej nad lanskim povprečjem. Mi imamo

m
tam nekje od 30 do 34 odstotni tržni delež, kar je nad povprečjem."
Za katere avtomobile pa se sicer stranke najbolj zanimajo in jih kupujejo?
"Trenutno se najbolj prodajajo clio, megane, renault 5 in laguna, sledijo pa jim stali modeli."
So vaši kupci pretežno iz Zasavja ali pridejo tudi od drugod?
"Imamo od 48 do 55 odstotkov stalnih kupcev izven Zasavja. Seveda je prodaja odvisna od meseca. Kapacitete imamo dovoj velike in veseli smo, če nas obiščejo ljudje od drugod. Tudi na servis so včasih precej prihajali iz drugih krajev, sedaj pa ne več toliko, ker se je servisna mreža zelo razširila. Ljudje si za nakup vzamejo več časa, za popravilo pa seveda ne."
Dajete velik pomen oglaševanju?
"Glavni reklami sta naše delo in uspeh. V medije lahko daješ razne reklame, vendar, če potem ne izpolniš tistega, kar v reklami obljubljaš, potem je takšna reklama nična. Mislim, da se je treba reklamirati oziroma potije vati z lastnim delom."
Ste zelo uspešen podjetnik. Ali i mate kakšen poseben recept, kako uspeti?
"Mislim, da recept za uspešnost ne obstaja. Važno je, da se okolici prilagajašiz tedna v teden, izmeseca vmesecinizletavleto. Trebajetrdo in pošteno delati, to je bistvenega pomena. Zame denar ni plačilo, plačilo mi pomeni zadovoljna stranka. Važno je, da stranko zadovoljiš in da se potem rada vrne k nam nazaj. Trudimo se po svojih najboljših močeh in kot kaže nam kar uspeva, saj imamo kar od 80 do 90 odstotkov stalnih strank. Mislim, da se ne da uspeti od danes do jutri. V današnjemčasumemotipredvsem to, da veliko mladih vidi zaslužek v zelo kratkem času. Vendar to ni pravi način. V kratkem času je nemogoče uspeti, to je neresno in nepošteno delo. Za uspeh so potrebni znanje, čas in potrpežljivost. Seveda pa je včasih potrebno tudi malo sreče."
V Zasavju je zelo slab gospodarski in socialni položaj. Kako se vidite v tem okolju?
"Glede tega sem zelo zaskrbljen. Miselnost ljudi se slabša, namesto da bi se boljšala. Veijetno na to vpliva slab socialni položaj ljudi in razpad gospodarstva. V Trbovljah zaenkrat ne vidim nobene možnosti, da bi se kaj izboljšalo, popravilo. Če gospodarstvo propada, to vsekakor ni perspektivno. Ljudje, ki o tem odločajo, mislijo precej drugače, razmišljajo samo od danes do jutri. Skrbijo samo zase, ostali jih ne zanimajo. Zavedam se, da v bližnji prihodnosti v Trbovljah za nas ne bo napredka. Zaradi tega razmišljam o razširitvi tudi izven Trbovelj."
AH imate kakšne konkretne načrte za razširitev?
"O tem še ne bi podrobneje govoril. Delamo v tej smeri, tako da se bo v teku tega leta že pokazalo, kaj bo nastalo. Krovna firma nas podpira in spodbuja k temu, kakšni pa bodo rezultati, bomo videli. Opažam pa, dav drugih krajih z veseljem gledajo na napredek in spodbujajo tistega, ki želi kaj storiti. Na žalost v Trbovljah ni tako. Ne morem reči, da nas zatirajo, vendar pa vse deluje bolj nestimulativno."
Ali to težko usklajujete?
"Moram reči, da kar gre. K sreči smo se uspeli dogovoriti, da so sestanki in seje v popoldanskih in večernih urah, razen v Revozu, kjer so sestanki dopoldne. Težje sem odstoten med delovnim časom, ker sem rad pri vsaki stvari zraven. Kadar me ni, imam občutek, da ni tako, kot bi moralo biti. Mogoče pretiravam, vendar sem tako navajen. Trudim se, da sodelujem pri vsaki zadevi, še posebej, če je pomembna"
hodim tudi v hribe. Moj hobi -avtomobilizem, je seveda povezan z mojim delom. Zelo se navdušujem nad hitrimi avtomobili in se še vedno zelo rad hitro vozim."
Kakšen avto pa vozite?
"V glavnem se vozim z renaulti, imam pa tudi porscheja 911. To je avto za 'privezat dušo'. Vendar žal ni dobrih pogojev za tak avto."
Tudi vaš sin se ukvarja z enako dejavnostjo kot vi. Kaj pa počne žena?
"Tudi ženaje vključena v to dejavnost in skrbi za finančne zadeve."
Kakšne so vaše želje in načrti za naprej?
"Vedno imamo nove načrte in vizije. Našanajpomembnejšanaloga je razširitev kleparsko - ličarske delavnice, ker nam sedaj predstavlja ozko grlo. Kar se renaulta tiče, smo zadovoljni, ker smo sedaj prvo zimo v novih prostorih, ki so topli in urejeni. Drugače pa je pri Audiju, Volkswagnu in Seatu, kjer moramo posodobiti stare prostore in še kaj dograditi. Sicer pa si nasplošno želim, da bi bil v poslu še naprej uspešen tako kot sedaj ali pa še bolj. Želim si tudi, da bi bil zdrav."
Anita Cesar foto: Jure Nagode
Ste tudi član območne Gospodarske zbornice ali Združenja podjetnikov Zasavje?
"Imam zelo veliko funkcij, tako da niti ne vem, če bom uspel vse našteti. Že več kot deset let sem član odbora republiške zbornice oziroma sekcije za avtoremontsko dejavnost, kjer sem tudi med ustanovnimi člani. Od vsega začetka sem tudi član Obrtne zbornice Trbovlje, kjer sem že okrog 15 let član izvršnega odbora. V tem mandatnem obdobju sem tudi svetnik občine Trbovlje. Opravljam pa še vrsto manjših funkcij. Pri Revozu sem član izvršnega odbora Združenja koncesionarjev, član odbora za cenovna vprašanja in še kaj. Tako da imamo poleg službe še precej drugih obveznosti."
Zelo ste zaposleni. Vam sploh ostane kaj prostega časa?
"Vsak, ki se ukvarja s takšno ali podobno dejavnostjo, je zaposlen cel dan. Žal tudi med sobotami in nedeljami. Čeprav takrat konkretno ne delam, pa vseeno neprestano razmišljam o poslu in se o tem pogovatjam z najbližnjimi. Človek kar preveč zaide v poslovni svet, tako da kar premalo časa ostane za privatno življenje in sprostitev. Le takrat, ko grem od doma, sem prisiljen misliti na kaj drugega. V bistvu pa sem vsako uro dneva vezan na dejavnost, s katero se ukvarjam."
Imate kakšen hobi?
"Med športi mi je najljubše smučanje. Zelo se tudi zanimam za avto - moto šport in redno spremljam tekmovanja v formuli ena. Rad
mm
A.A. je skupnost moških in žensk, ki niso bili več sposobni kontrolirano uživati alkoholnih pijač In so zaradi tega zabredli v različne težave. Skupaj poskušajo zaživeti zadovoljno življenje brez alkohola. In večini izmed njih to tudi uspe. Vendar za to potrebujejo pomoč in podporo drugih alkoholikov in skupnosti A.A. Skupnost A.A. sta leta 1935 v New Vorku ustanovila dva ugledna moža, brezupno vdana pijači. Ustanovila sta ga, da bi pomagala drugim, ki trpijo za alkoholno boleznijo, pa tudi zato, da bi sama ostala trezna. Dandanes je A.A. postala znana mednarodna skupnost, ki ima več kot 2 milijona članov v več kot 114 državah. Od leta 1989 deluje tudi v Ljubljani. Te dni seje desetim skupinam A.A. v Sloveniji pridružila še skupina v Trbovljah. Sestanki potekajo vsak ponedeljek od 19. do 21. ure v župnjišču na Trgu Franca Fakina 31.'Gre za zaprte sestanke in namen mojega pisanja je tudi ta, da opozorim tiste, ki sl želijo tovrstne pomoči, da se sestankov A.A. udeležijo.
Sestanki A.A. potekajo vsak poiivdvljck I župnišču na Trnu Franca Fakina 31 v Tthovljuh. McuUu skupine A.A. se ob tej priložnosti tudi zahvaljuje Župnijskemu domu za uporabo prostora. Gre za zaprte sestanke, kar potnem, da se jih;
in formacije o A.A. pokličete tudi telefonske številke 981,061/451
022 in 061/7.4 238.
.......
Kdo so lahko člani A.A.
A.A. je skupnost alkoholikov. Toda v A.A. ne odločajo o tem, ali je nekdo alkoholik ali ni. Kdor ima težave s pitjem, lahko pride k njim in se o tem pogovori. Potem se sam odloči, če je alkoholik, kar seveda ni odvisno le od količine zaužitega alkohola in pogostosti pitja.
Najtežje je priti do spoznanja, alkoholik sem. Če ste v dvomih ali vas pestijo težave, če ste si kdajkoli tudi samo v mislih želeli, da bi vam v tem oziru kdo pomagal, potem lahko obiščete skupnost A.A. in se o tem pogovorite z ostalimi člani. Če velikokrat popijete več, kot ste nameravali, če zaradi tega zaidete v težave ali se vam pojavljajo luknje v spominu, je mogoče, da alkoholik ste. Toda o tem odloča le posameznik sam.
Anonimnost
Ta predstavlja duhovno osnovo skupnosti A.A., ki se ravna po sprejetih načelih in jih postavlja nad osebne poglede posameznih članov. V skupnosti A.A. se trudijo uveljaviti svoj program za ozdravitev alkoholizma, ne pa predstaviti posamezne člane, ki po programu živijo. Tudi strah, da bi v skupnosti
srečali nekoga, ki ga poznate, je odveč. Tam so vsi iz istega razloga. Člani ne razkrivajo identitete drugega, saj so dolžni spoštovati anonimnost. Na srečanjih člani govorijo o škodi, ki jo je pitje povzročilo njihovi osebnosti, o svojih izkušnjah s premagovanjem alkoholizma in o tem, kako živijo danes. Pri A.A. vedo, kako je, če si odvisen od alkohola. Vedo, da je izjemno težko držati obljube, ki jih daš sebi ali drugim, da boš nehal piti. Člani niso poklicni terapevti. Njihova edina kvalifikacija za pomoč drugim pri zdravljenju alkoholizma je, da so sami prenehali piti.
Danes ne bom pil
Skupnost A.A. ni vezana na nobeno sekto, politično stranko, organizacijo ali ustanovo. Člani ne plačujejo članarine. Vzdržujejo se s pomočjo lastnih prostovoljnih prispevkov. Prav tako skupnost A.A. ni povezana z nobeno versko organizacijo. Pa vendarle je pri njih precej govora o višji sili, Bogu. To pa zato, ker večina članov A.A. ni našla rešitve za svoj alkoholizem s svojo močno voljo, ampak preko sile, ki je višja in močnejša od posameznikov. To silo vsak imenuje
po svoje. Eni ji pravijo Bog, drugi skupnost A.A., nekateri vanjo sploh ne verujejo.
Anonimni alkoholiki na rednih srečanjih izmenjujejo izkušnje in spoznanja. S stalnim stikom z zdravljenimi A.A. - prijatelji in z občutkom pripadnosti skupini je moč premagati silno potrebo po pitju. Novinec izve, da naj samo ZA DANES pusti pijačo. Namesto skrbi, kako se alkoholu odreči za celo življenje oziroma kako ostati trezen tudi jutri, se alkoholik osredotoči samo na to, da danes ne bo pil.
/godba nekega alkoholika
Imenovala ga bom Robert, čeprav to ni njegovo pravo ime. Je poročen, oče... Ve, da lahko kadarkoli spet prične piti. Še vedno si vsako jutro reče, da danes ne bo pil in tako abstinira že dve leti. Dobro ve, da bi en sam požirek alkohola izničil to dobo abstinence. Robert je odraščal ob očetu alkoholiku in prestal vse tegobe takega otroštva. Navkljub temu, da je poznal pekel v družini alkoholka. je sam izbral enako pot. Pil je dvajset let. Najprej zaradi tega, ker mu je steklenica piva razvezala jezik. Laže je pristopil k dekletu, ki mu je bilo všeč. Laže seje zabaval s prijatelji in kot pravi "držal pokonci družbo". Toda kar naenkrat je hodil na zabave, ker je vedel, da bo tam lahko spet pil. Ustvaril sije družino, hodil v službo in pil... Kot pravi, je manipuliral s svojimi najbližjimi, s
svojo ženo. Lagal je, ko je odhajal zdoma, trošil denar. Niti na misel mu ni prišlo, da drugi morda vedo, da pije. Čeprav, kot pravi danes, so to vsi vedeli. Še posebej njegova žena. Toda zavračal je krivdo. "Pijem, ker se z ženo kregava. Pijem, ker mi ne da denarja..." Z vsako najmanjšo stvarjo je opravičeval svoje pitje. Ko se je zjutraj zbudil, si je rekel, da danes pa ne bo pil. Vendar prvi požirek ga je popeljal v reprizo prejšnjega dne. In kot pravi, je imel alkohol pri njem prvo mesto, vse ostalo je bilo za njim.
Potem mu je žena rekla, naj pobere svoje stvari in gre, če ne bo prenehal piti. Kot pravi Robert danes, se vedno najde vzrok, da se nekdo odloči za zdravljenje. Eni se bojijo, da bi izgubili službo, naprirner. No njemu je žena postavila ultimat in ustrašil seje, ker ni imel kam iti. "Takrat sem si rekel, da born šel k A.A., ker pri njih nič ni obvezujočega. Poleg tega je skupnost anonimna in nihče ne bo izvedel. Videl sem oglas v časopisu in poklical v Ljubljano. Poslali so mi svojo literaturo. Dolgo časa sem čakal, preden sem šel sploh v Ljubljano, v tem času sem še vedno pil. Dosegel sem t.i. dno. V alkoholizmu vedno dosežeš neko dno, ko ne vidiš več izhoda, ko življenje ni več takšno, kakršno je bilo. In takrat potrebuješ pomoč. Brez alkohola nisem znal začeti dneva, reševati enostavnih problemov, nisem se znal pogovarjati. Zena mi danes pravi, da sem bil zelo

komunikativen, ko sva se spoznala. Res pa je, da sem bil pijan, ko sva se srečala Zdaj sva skupaj 12 let in bila je priča mojemu propadanju. Vedel sem, da imam probleme z alkoholizmom, vendar sem se smilil samemu sebi, mislil sem, dame nihče ne mara in imel strašen občutek krivde. Toda nisem si priznal, da sem alkoholik. Zatrjeval sem, da lahko zdržim brez pijače dva dni. Znam nehati, kadar hočem, sem govoril. Toda dejstvo je bilo, da sem tista dva dni zdržal zaradi tega, ker sem zdravil hudega mačka. Moji poskusi abstinence so bili jalovi. Enkrat sem zdržal dva meseca, vendar v meni je zijala praznina. Bil sem jezen abstinent, jezen na najbližje. Po mojem mnenju so bili namreč oni krivi, ker nisem smel piti. Ko mi je žena postavila pogoj, sem rekel, dobro, nekaj časa bom hodil k anonimnim alkoholikom, da se doma stvari uredijo, potem bom pa spet lahko nadaljeval s pitjem."
Robert je pričel obiskovati sestanke A. A.. Vsak teden seje vozil v Ljubljano. Bil je trezen, vendar prazen. Ni dojel, zakaj gre. Šele po približno šestih mesecih je osvojil prvi korak.
Dvanajst korakov
Brž ko alkoholik preneha piti, začenjaob vladovati del svoje bolezni - njegovo telo ima možnost, da si odpočije. Vendar, če želi ostati trezen, potrebuje tudi zdrav um in zdravo čustvovanje. Alkoholik začne urejati svoje zmedeno mišljenje in svoja nesrečna čustva, s tem da začenja živeti po programu "Dvanajstih korakov". Ti koraki priporočajo razmišljanja in dejanja, ki lahko pripeljejo v zadovoljno življenje.
"Novincu" priporočajo, da skupine obiskuje redno, ker je pomembno, da ostanejo v stiku z drugimi alkoholiki in se učijo programa zdravljenja.
Za alkoholika, ki želi živeti brez alkohola, ni dovolj, da po prvem kozarcu ne seže. Za svoje bodoče življenjepotrebuje duhovni program. Anonimni alkoholiki so svoj program razdelili na Dvanajst korakov. Prvi korak se glasi: Priznali smo si, da smo pred alkoholom nemočni in da
svojega življenja nismo več mogli usmerjati sami. Za nov začetek je prvi korak pogoj. Je pa tudi najtežji korak. Robert je potreboval šest mesecev, da gaje osvojil. Nekateri ga osvojijo prej, drugi pozneje. Ostali korald so priporočila, ki so se rodila iz grenkih izkušenj številnih alkoholikov in naj bi posamezniku pomagala živeti trezno življenje -ozdraveti. Drugi korak pravi: Prišli
Se hočeš bolje POČUTITI? Poskusi s pivom ah vinom in dolij še malo ruma, da si ohladiš bojazni.
Hočeš bolje BITI?
Potem se odreci vsemu, kar te omamlja.
Elisabeth S. Lukas
srno do spoznanja, da bi nam k zdravju lahko pripomogla sila, ki je močnejša od nas. Zelo zanimiv in težak je tudičetrti korak: Brez strahu smo se lotih temeljitega popisa stanja svoje notranjosti. Pri tem koraku se posamezniki odpravijo na potovanje vase. Robert naprimerpravi, damora včasih nehati, ker se lahko razjoče. Spoznal je, kakšen je bil v pijanosti do žene, otroka, do drugih... Toda z vsem tem se je moral soočiti zaradi sebe. S pomočjo višje sile si svoje preteklo vedenje poskuša odpustiti, se osvoboditi občutka krivde. Pri osmem koraku morajo člani A.A. sestaviti seznam ljudi, ki so jih prizadeli in biti pripravljeni pri vseh prizadetih storjeno popraviti. Se opravičiti. Ne zaradi žene, otrok, prijateljev, temveč zaradi sebe. Tako se počasi otresajo bremen, spet porojenih iz občutka krivde. Dvanajsti korak pa je po svoje spet
eden najtežjih. Glasi se: Ko smo se po storjenih korakih duhovno prebudili, smo se trudili, da bi naše sporočilo posredovali drugim alkoholikom in v vsem ravnali po teh načelih. Člani A.A. prevzamejo odgovornost še za druge. Če je volja višje sile, ah njihove vesti, ali kakorkoh to imenujete, taka, da bodo morali prebiti anonimnost, bodo to tudi štorih. Robert je prehodil vseh dvanajst korakov. Ko sva se pogovarjala, sem se tudi sama naučila vehko novega. Prišel je do spoznanja, kako bo pomagal drugim. Robert, čeprav to ni njegovo pravo ime, je ustanovil skupino A.A. v Trbovljah.
Kriza
Čeprav že dve leti abstinira, se Robert še vedno zaveda, da lahko prične piti kadarkoli. Nikar ne mishte, da po tohkem času izginejo krize. "Pri meni se kriza pojavi tako, da se v sanjah napijem," je pripovedoval Robert. "Ko se zjutraj prebudim, sem nekaj časa hudo zmeden, saj v prvem trenutku ne vem, ah sem res pil. Potem mi sanje ves dan rojijo po glavi in sem v skušnjavi. Takrat so mi v izredno pomoč žena in prijatelji anonimni alkoholiki. Kadarkoli jih lahko pokličem, pridejo k meni in so z menoj. Pogovarjamo se in tako krizo premagam."
Svojci
Za posledicami alkoholizma trpijo tudi mnogi drugi. Sodelavci na delovnem mestu, ljudje na cesti, v prvi vrsti pa družinski člani. V Ljubljani delujeta skupini Al-anon in Alateen. Prva je namenjena sorodnikom in prijateljem alkoholikov. Ti se morajo naučiti, poskrbeti najprej zase in se rešiti krčevite fiksacije na svojca. Kajti alkoholiku, ki seje enkrat odločil za zdravljenje, je v veliko večjo pomoč tudi spremenjeno partnerjevo vedenje, ko ga partner jemlje sebi enakega. Skupina Alateen pa je namenjena mladim, otrokom alkoholikov.
Tatjana Polanc


Wvasorjeva pot
Turistično društvo Cemšenik organizira na prvo spomladansko soboto, 23. marca, že četrti množični pohod po petnajst kilometrov dolgi Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika. Začetek pohoda bo pri Valvasorjevi kapeli na Izlakah ob 7. uri zjutraj.
Društvo vabi vse ljubitelje planinstva, da preživijo prijetno soboto v lepem naravnem okolju, v kateremje Valvasor dobil navdih za raziskovanje narave, gradov in lj udi. Poskrbeli bodo, da jedače in pijače ob poti ne bo manjkalo, zato se lahko pohodniki odpravijo na pot brez nahrbtnika. Prijetno presenečenje bo tudi nagradno žrebanje. Pot se dvigne nad devetsto metrov nadmorske višine, zato društvo priporoča, da si pohodniki priskrbijo primerno obutev. Za tiste, ki bodo na poti navzgor povsem omagali, bodo organizirah tudi prevoz nazaj v dolino.
R.F.
Pohod na Porezen
Planinsko društvo Trbovljebo tudi letos v okviru svojega izletniškega odseka organiziralo udeležbo na zimskem pohodu na Porezen (1630 metrov). Izlet bo v nedeljo, 24. marca. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj od Komunale in se bo ustavljal na vseh postajah. DruštVo sprejema prijave do 21. marca v svoji društveni pisarni na Ulici 1. junija 10, vhod zadaj. Izletnike oziroma pohodnike bo vodil planinski vodnik. Porezen je znana primorska gora nad Baško grapo, Selško dolino. Je najvišji vrh Cerkljanskega pogorja oziroma hribovja. Pod vrhom je planinski dom. Vsakoletni pohod organizirajo tamkajšnji organizatorji v spomin na hudo osvobodilno tragedijo, ki je bila marca 1945. Z vrha je čudovit
razgled na gorski in dolinski svet daleč naokoli.
T.L.
Delovni
markacisti
Markacisti pri planinskih društvih so tisti odborniki in člani markacijskih odsekov, ki vsako leto skrbijo za označevanje in vzdrževanje planinskih poti na planinske oziroma gorske vrhove.
V si dobro poznamo rdečebela očesca - Knafeljčeve markacije, pa tudi
z	;	\
Priznanja Civilne zaščite
Ob dnevu Civilne zaščite je litijski župan Mirko Kaplja, tako kot vsako leto, tudi letos podelil priznanjaorganizacijam in posameznikom, ki so se v preteklem letu posebej izkazali. Zlati znak Civilne zaščite je prej elZdravstveni dom Litija, srebrni znak Viktor Korelc iz Moravč pri Gabrovki, bronasti znak pa Franc Juvančič iz Spodnjega Hotiča. Plaketo Civilne zaščite je prejelo prostovoljno Gasilsko društvo iz Šmartna pri Litiji. Podelitvi je prisostvoval tudi Karlo Lemunt, vodja izpostave Uprave za obrambo Litija.
K.Š.
v___________________________y
orientacijske tablice, ki so nameščene na raznih križpotjih. Letos bodo imeli markacisti še posebno veliko dela, ker leži po poteh mnogo polomljenega drevja, grmičevja, kar j e povzročila letošnja zima z obilnimi količinami snega in žledom.
T.L.
Mladi planinci ob obletnici
Mladinski odsek Planinskega društva Trbovlje slavi letos svoj 60-letni jubilej. Jubilejno proslavo bo društvo pripravilo v petek, 22. marca, ob 16.30 uri v večnatnen- '
skem prostoru Osnovne šole Trbovlje. Program in scenarij za to proslavo je pripravil dolgoletni načelnik Mladinskega odsekaVInko Pfeifer. Na proslavo so povabljeni vsi mladi planinci iz vseh trboveljskih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, predvsem pa tudi vsi mentorji ter planinski in mladinski vodniki. Vse navzoče bo najprej pozdravil sedanji načelnik Mladinskega odseka Sašo Hren. Glasbeni nastop bo pripravil pevski zbor mladih planincev. Govornika na proslavi bosta predsednik PD Trbovlje Slavko Potrata ter predstavnik Mladinske komisijePlaninskezvezeSlovenije.' Nastopili bodo tudi recitatorji, harmonikar, pevci, kitarist, pisci krajših prispekov in drugi. Namen proslave je obuditi spomine na prehojeno 60 letno pot, od začetkov do danes.
T.L.
Alpinistične
novice
V nedeljo, 10. marca, je Dušan Košir, član Alpinističnega odseka PD Trbovlje, skupaj zŽigo Petričem iz Alpinističnega odseka Železničar Ljubljana, preplezal Spodnji Ledinski slap na Jezerskem. Smer ima oceno VI-, naklon 90/80°, dolg paje 140 metrov. Ledje bil zelo trd. Drugih bližnjih slapov se nista lotila, ker je bilo še precej plezalcev, ki so čakali pod slapovi.
T.L.
Novo vozilo
Litijsko Gasilsko društvo je dobilo novo tehnično vozilo, transporter za reševanje ponesrečencev v hudih prometnih nesrečah in za preprečevanje izliva nevarnih snovi iz cistern ali kakega drugega prevrnjenega vozila. Sredstva za nakup prepotrebnega vozila so poleg matičnega društva, ki je namenilo 40 odstotkov svojih obratnih sredstev, prispevali še Občina Litija in Ministrstvo zaobrambo Republike Slovenije.
K.Š.

!!:" m .
Pričetek
priklju.
unc do konca ura,ca. Po končanem 60-urnem tečaju bodo pst lahko opravljali tudi

ur. Naj še posebej poudarim to,::: da se lahko.šola ju iti opravljajo izpite vsi psi, ne glede na iti, ali : : -.v rodovniški. oistoki vui ali p« mešanci. Vsi zainteresirani
Trbovlje Oglu me sc nusede/u

Zdrava prehrana
Društvo podeželskih žena iz Gabrovke je ob pomoči Kmetijske svetovalne službe iz Litije organiziralo za svoje članice štiri predavanja o kuhanju in peki z delovnim naslovom "Zdravaprehrana". Lijana Lovše in Helena Perko sta medse povabili kuharico iz Osnovne šole Grosuplje, Majdo Šepic.
K.Š.
Nov odbor
V	okviru Društva upokojencev Trbovlje deluje vrsta sekcij, komisij in odborov, vse od kulturnih, športnih, rokodelskih, socialno varstvenih, izletniških, planinskih in še kakšnih. 12. marca pa je začel delovati nov odbor, ki bo znotraj DU Trbovlje povezoval inženirje in tehnike tehničnih strok. To povezovanje ne bo stanovskega značaja, pač pa naj bi odbor dajal pobudein izvajal tudi določene akcije za ohranitev rudarsko industrijskega obeležja Trbovelj! Že na prvem razgovoru so se domenili za nekatere akcije, ki naj bi jih izvedli v doglednem času. Gre za ureditev mineraloške zbirke kamenin predvsem iz našega območja, za ureditev rudarsko industrijskega kotička v ah pri domu DU Trbovlje, najpomembnejša naloga pa naj bi bila ohranitev rudarske in industrijske dediščine na našem območju. Sem spada tudi zbiranje gradiva za rudarski muzej, pa tudi za zgodovinski opis razvoja rudarjenja v naših krajih. V odbor so se vključili nekateri upokojeni inženirji in tehniki in skupaj so že izpeljali določene aktivnosti. Upajmo, da bo ob sodelovanju čim širšega kroga zainteresiranih nastalo nekaj, kar bo v korist občini Trbovlje in vsem prebivalcem.
T.L.
Skupščina
posmrtninskega sklada
V	sredo, 27. marca, ob 18. uri, se bodo v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje sestali delegati Sklada solidarnostne samopomoči Trbovlje na letni skupščini. Skupščino tvori 30 delegatov, od tega jih je 18 aktivnih, še zaposlenih, 12 članov pa je upokojenih. Na letnem zboru skupščine članov tega Sklada bodo navzoči pregledali delo, ki ga je opravilo vodstvo in izvršni odbor v zadnjem enoletnem obdobju. Po predhodni obravnavi bodo sprejemali tudi zaključni račun za preteklo leto, vključno s finančnim poročilom. Lanijebilo 10.900članov Sklada, od tega4.937 upokojencev. Posmrtnino so lani izplačali za 210 umrlih članov Sklada.
Z	\
Pri prijavi dohodnine
Društvo upokojencev Trbovlje tudi letos nudi pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za odmero dohodnine za preteklo leto. Vsi.kipotrebujetealiželite pomoč in nasvete, se lahko oglasite v pisarni društva ob uradnih urah, to je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. S seboj prinesite vse potrebne dokumente (potrdila o izplačilih, račune...). Sedež društva je na Ulici 1. junija 16. Pomoč nudijo v društveni pisarni že vsa leta, odkar smo uvedli dohodnino. Lani so pomagali kar 300 upokojencem in tudi letos jih precej pričakujejo.
T.L
<_____________________
Koncert Svobodašev
V	petek, 29. marca, ob 18. uri bo Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj pripravil celovečerni koncert priljubljenih pesmi v Domu oskrbovancev in upokojencev Hrastnik. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak bo zbor pel narodne in umetne pesmi. V tem Domu bo tokrat nastopil prvič. Upajo, da bodo ob zaključku z njimi zapeli tudi oskrbovanci.
T.L.
Upokojenci po nagelj
V	nedeljo, 10. marca, je Športno društvo Krašnja letos že osmič organiziralo turistično planinsko prireditev "Po nagelj na Limbarsko goro". Organizatorji te prireditve se vsako leto menjajo, enkrat so iz Moravč, drugič iz Lukovice, iz Krašnje, Domžal in še od kod. Tudi letošnje prireditve so se udeležili številni izletniki iz zasavskih krajev. Posebno vztrajna je planinska skupina PD Trbovlje iz Društva upokojencev Trbovlje. Letos so se
do L ukovice pripeljali z avtobusom, nato pa peš krenili na Limbarsko goro. Tam so jim dekleta v narodnih nošah izročila nageljne. Letošnjo prireditev je popestril tudi znameniti tekač na dolge proge Dušan Mravlje, ki je iz Kranja pritekel na to goro. Limbarska gora je visoka 768 metrov, ki se dviga nad Moravsko dolino in Črnim grabnom. Do nje se lahko pride iz raznih smeri. Na gori je znamenita cerkev sv. Valentina, zavetnika zaljubljencev. Tudi tokrat so organizatorji pripravili kulturni program. Ker je bilo vreme zelo lepo, se je prireditev zavlekla do poznih popoldanskih ur. Na ta dan so praznovali moški, ker je bil dan mučenikov. Nageljni pa so bili namenjeni ženam, materam in dekletom.
T.L.
Upokojenci na Via Historica
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje bo v skladu s svojim načrtom dela v nedeljo, 24. marca, organizirala skupinski izlet po zgodovinski poti, ki jo zadnje čase imenujejo Via Historica. Ta zgodovinska pot se nahaja na območju občine Šentjur pri Celju. Izletniki si bodo spotoma ogledali znamenita arheološka najdišča na Rifniku (568 metrov), Ajdovsko jamo ter okolico Podgorja pod Resevno (650 metrov) z ostanki rimskih stavb. Ves čas izleta se bodo udeleženci srečevali s keltsko in ilirsko zgodovino na tem območju. Vsi, ki bi se želeli udeležiti izleta, se morate predhodno prijaviti.
T.L.
Tekmovanje v šahu
Športna sekcija Društva upokojencev Trbovlje organizira danes, 21. marca, ob 9. uri v novi dvorani tega društva na Ulici 1. junija 16 regijsko šahovsko tekmovanje prijavljenih ekip Društev upokojencev iz Zasavja in Posavja. Najboljšim bodo podelili priznanja.
T.L.
Balinarski memorial
Pri Društvu upokojencev Trbovlje so se športniki - upokojenci odločili, da bodo letos prvič organizirali spominski - memorialni turnir v balinanju. Posvetili ga bodo v spomin pred kratkim umrlemu Jožetu Piklu. ki je bil dolgoletni predsednik Društva upokojencev Trbovlje in pobudnik raznih športnih akcij ter tekmovanj. Prizadeval si je tudi za gradnjo balinišča pri DU Trbovlje. Prvi tak turnir bo 30. junija letos, na njem pa bodo sodelovali upokojenci - balinarji iz zasavskih društev upokojencev.
T.L.
............................
Srečanje
ob
■!'!v!vXvMv.v
.m
miB* if II IlllVvli
lena
v.;.v.v.;.v.v.v.;.v.;.;.;.;.;.v. ;X;X;X;X;X;X;X;X;!;X;X;!;X
r?,kl l,pt,k,>i invalidi smo se dan pred dnevom žena zbrali na družabnem srečanju v gostišču Kum. Zbralo se nas je kar šestdeset. Bili smo lepo sprejeti
kiie cer	zat.ru
, e rdeč nagelj, moški pa trnovo vayo za praznik mučenikov, ki jv bil dva dni kasneje. Za veselo
• V. e e. e e. s e. . ee.ssss . .s .	sss	s.
...n
poskrb j-----------
. , • I
spremljevalec - upokojenec Nande, ki nam tudi vsako drugo soboto igra na srečanjih upokojencev v našem društvu. Naslednje srečanje upokojencev ho v soboto, 23r marca, ob 18. Uri: v prostorih Društva invalidov Zagorje. Upokojenci in invalid,, vabimo vas. da se udeležite naših srečanj in se v
■e.v.’. -.v.-e.-e.-e.-.-.-e.e.-.-e.-e.-..-.-
teh pustili in dolgočasnih zimskih dnevih vsaj malo e,/vedvor
■.■.■.•.■l.tl/rVtAll i lk/o ■
M.C.
T.L
Ureja Franci Lakovič
Olga Dečman
Zakaj se bojimo ali ne bojimo smrti
Vsi strahovi, želje in hotenja, vse naše je v naših glavah. Ker se vsakdo rodi in ker biološka smrt v tem življenju vedno pride, je že veliko zemeljskih pismenih bitij pred množicami razmišljalo o smrti.
Kolikokrat se rodimo? T olikokrat, kolikorkrat umremo. Ah umremo za večno ali živimo večno? "Ko bom umrl, bom gotovo prišel v nebesa," so govorili naši prednamci. Imeli so vero. Vero v nekaj, česar niso nikoli videli, nekateri pa so bili prepričani, da to čutijo.
Kaj je sploh vera? Kdor jo ima, Bog mu jo požegnaj. Ah je vera beg pred stvarnostjo ah pot do resnice? Kdo ve'? Morda nam bo dano v izkustvo. Nekdo beži pred resnico tukaj in zdaj v spanje, drugi v branje, tretji v šport... Vsak najde svojo obhko, svoj stil zasvojenosti, da preživi svoj dolg na zemlji.
Zasvojenost z vero je enaka ostalim oblikam zasvojenosti. Včasih je neopazna, za okolico nemoteča, največkrat pa pretirana vera v dobro uničuje ljudi. Mislim, da so bile vse vere do sedaj verske, seveda pod pogojem, da ne gre vedno za vero v Boga.
Ah je vera beg od stvarnosti ah pot do resnice?
Koberem Bibhjo, razmišljam. Ko berem Koran, razmišljam. Živim in berem in razmišljam. Vera je vera. Vsa osnova je ista. Bog je napisal ljudem tako logično misel: "Imejte se radi, ljubite svojega bhžnjega, bodite dobri."
Ljudje nismo sprejeh njegovih besed. Delamo in živimo po svojih mishh. Predvidevam: če v imenu vere ne bi umrlo že tohko ljudi, bi bilo na svetu več vernikov.
Ah pa je le stvar komunikacije?
Nekaj z razumevanjem drugih, včasih tudi nas, je v nas narobe. Naša lučka v glavi nam včasih ne posveti ob pravem času.
Če so konflikti na materialnem nivoju, jih bolje sprejemamo in razumemo. Na primer, ko srečam v deževnem dnevu prijateljico, ona v avtomobilu, jaz peš, mokra. Ustavi avto, da bi me peljala. A ustavi ravno pred lužo in še z avtomobila se vhje name voda.
Kaj bom razmišljala? Da mi je ustavila avto zato, da bi bila jaz še bolj mokra? Normalno, da ne. Hotela je dobro in jaz sem situacijo vzela za dobro.
Če pa nam kdo verbalno pokvari dan, ga največkrat sploh ne vprašamo, kaj nam je hotel povedati. Njegove besede glede na sličice v glavi, na naše prejšnje življenjske izkušnje, situacije. Morda je tudi on mislil dobro?
Zakaj ga ne vprašamo, kaj je hotel povedati? Ne delajmo se, da se to nas ne tiče, da se to nam ne dogaja. Raje se vprašajmo, kako pogosto se nam to dogodi. Enostavno sprejmemo informacijo, morda se celo nasmehnemo in odidemo stran.
Besede pa nas vznemirjajo in nam
krajšajo nočni počitek. Vstajamo iz postelje, kadimo cigarete in si mislimo, kako je bil oni lahko takšen, da mi je rekel to. Kako si drzne! V glavi, mishh, smo z njim v konfliktu in mu povemo vse grdo, kar si mislimo o njem. Na lepe stvari in na naš odnos do njega seveda največkrat pozabimo.
Zgoraj prekleti in opljuvani pa ne ve ničesar, dalje živi v temi oziroma v lepem prepričanju in našem prijaznem odnosu do njega. In ko ga naslednji dan srečamo in nas vpraša, kako smo, razpotegnemo usta do ušes in se zlažemo, da se imamo zelo dobro.
Komu smo lagali? Njemu gotovo ne. Ampak sebi. In tako si vsak dan govorimo in si domišljamo neresnice, vrtimo se v krogu življenja, nadevamo si socialne maske, zase in za druge pa ne naredimo nič.
Poklanjamo si lažne nasmehe in tolažilne besede. Kako lepo je življenje, če ga dojemaš slepo, gluho, če živiš v svojih sanjah.
Res je, življenje je čudovito. Naj živi življenje!
Incident v Cankarjevem domu
Glasbena mladina Slovenije že 25 let prireja simfonične matineje za mladino in jih vpeljuje v svet klasične glasbe. Tako je bilo tudi prvi torek v marcu, ko se je zbralo v veliki Gallusovi dvorani preko 1300 osnovnošolcev iz Novega mesta, Hrastnika, Dola, Logatca, Grosupelj in štirih ljubljanskih šol.
Po dvajsetih minutah, ko je izzvenel prvi del - Mozartova kon-certantna simfonija v Es-duru za violino in violo, so člani simfoničnega orkestra vstali in Zapustili oder. Dirigent Simon Robitrson je zobžalovanjem pojasnil, da člani orkestra nočejo več igrati,
ker padajo na oder ostri predmeti. Nekateri mladi obiskovalci so začeh ravnodušno vstajati in se pripravljati za odhod, velika večina pa je začela ploskati, da bi glasbenike "pomirili" injih priklicali na oder. Ni pomagalo. Organizatorje prišel pred mikrofon in še on pojasnil, da je predstava prekinjena, ker člani orkestra nočejo tvegati, da jim nepridipravi poškodujej o kakšen del del telesa, ki ga uporabljajo v svojem pokhcu. Razen če odstranimo tiste posameznike, ki to počnejo. Seveda jih v. takšni množici nismo opažih, sami pa se tudi niso javih... Tako smo bili za nekatere stavke Beethovnove 5. in 6. simfonije
prikrajšani.
Ni treba posebej poudarjati, da so bih otroci razočarani in so dejanje obsojali. Marsikje bodo Beethovna poslušah v razredu, vendar to ni tako zanimivo kot nastop živo. Nekateri so celo naivno spraševah, če jim bodo vrnih 400 tolarjev za vstopnino. Niso pomishli, da so stroški za ogrevanje, razsvetljavo, hostese in podobno še porabljeni.
Nekaj dni po incidentu v CD so poslah organizatorji na vse udeležene šole pisno pojasnilo oziroma ponovno opravičilo. Izvedeli smo, da je priletelo na oder 15 kovinskih predmetov in da je eden izmed njih zadel struno violončela in se odbil
čelistki v lice tik pod očesom. Napisah so, da se kaj takega v 25 letih še ni zgodilo in da pripetljaj raziskujejo.
Če razmišljamo o stvareh, ki se nam zgodijo v življenju, tako da imajo dve plati, se vprašajmo samo to, v čem je dobra plat tega dogodka.
Marsikdo si bo za vse življenje zapomnil, da niso vsi pripravljeni prenašati pobalinstva in ga opravičevati z razumevanjem. Storilci pa so mogoče začutili, da lahko zrazposajenostjo, ki ji rte daje-jo pomena, sprožijo kar hude posledice.
Fanči Moljk

ZABEU.0
Trbovlje
Oskubite jastreba je bil naslov komedije Toneta Partljiča, ki jo je uprizorila dramska skupina iz Griž v Savinjski dolini, ki je v soboto, 16. marca, gostovala v domu Svoboda.
Od kdaj kače nosijo očala ali Sonček sije, lutkovna igrica gostujočega Lutkovnega gledališča Glasbene mladine iz Jesenic bo v okviru letošnjega abonmaja razveselila najmlajše v torek, 26. marca, ob 9. in 10.30 uri v kinodvorani DD Trbovlje.
Marjana Holešek, članica Relika razstavlja v Ljubljani v znanem razstavnem prostoru Konex na Cesti na Brdo 109, Vrhovci, od 7. marca dalje. Slikarka oz. likovnica se v Ljubljani predstavlja s 16 deli. V glavnem so to slike v olj u, deloma pa
plastika ter dela v svinčniku. Motivi so deloma cvetje in Kum, deloma pa abstraktni. Dela za to razstavo je odbral ak. slikar Janez Knez. Ob otvoritvi je nastopil dekliški Nonet Katice, sicer pa je predstavnik organizatorja predstavil razstavljalko in njeno delo s krajšim nagovorom. V kulturnem programu je nastopil Metod Lavrini s svojim sintesajzerjem. Razstava bo odprta do 7. aprila.
Članici Relika, Ivanka Uršič in Desanka Kreča sta pripravili samostojni razstavi svojih del. Ivanka Uršič razstavlja 20 svojih del v prostorih Lovskega dvorca na Trgu F. Fakina v Trbovljah. Pretežno so slike izdelane v pastelu, deloma pa tudi v drugih tehnikah. Motivi pa so revirska krajina in cvetje. Dela si je možno ogledati do 7. aprila. Desanka
Kreča pa je razstavlj ala v mali galeriji Knjižnice T. Seliškarja od 7. do 19. marca, vsega 20 njenih del. Občudovali smo lahko akvarele, pastele, risbe s tušem in poslikane tkanine. Motivi so bili različni, od krajine do cvetja. Večina razstavljenih slik je bilo manjšega formata.
Čarobni napoj, mladinsko igro avtoijev Michaela Endeija in Janeza Venclja sije bilo možno ogledati v torek, 19. marca ob 11.30 uri v DD Trbovlje. Gostujoče SLG iz Celja je predstavilo namenilo abonentom iz vrst učencev OŠ od 5. do 8. razreda, torej za abomna OŠ B. To je bila že 3. abonmajska predstava, v organizaciji ZKO Trbovlje, seveda.
Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane je nastopil v sredo, 13. marca ob 18. uri v dvorani GŠ Trbovlje na njihovo vabilo. Na celovečernem koncertu so se predstavili z deli iz klasičnega repertoaija, priredbami narodnih in črnskih duhovnih pesmi, pa tudi z deli Gershwina. Bila je pestra
poživitev kulturnega življenja v Trbovljah, kar so omogočili priznani mojstri trobente, roga in pozavne Stanko Praprotnik, Jože Žitnik, Jože Kocijančič in Božidar Lotrič. Vsi so sicer člani obeh ljubljanskih simfoničnih orkestrov.
Mladi likovniki iz OŠ Tončke Čeč se predstavljajo od začetka do konca marca v prostorih Doma upokojencev in oskrbovancev F. Salamona na Tereziji. Na ogled so postavili svoje izdelke v raznih tehnikah in motivih.
Mož moje žene, komedija Mira Gaurana v izvedbi Mojega gledališče izLjubljaneizdoma Španskihborcev je bila na sporedu v torek, 19. marca ob 19.30 uri za abonente večernega abonmaja in izven.
T.L.
Zagorje
Ura pravljic z naslovom Zgodba o dobrem volku, bo za otroke od 4. do 9. leta starosti v Knjižnici Zagorje v četrtek, 28. marca ob 17.30 uri.
P.R.
		
Parnasova pota		Knjižne novosti Zagorje: L Ivanuša, A.: Čar filatelije; 2. Crocketta, A.;
Ureja Franci Lakovič		Neobjavljene Nostradamusove prerokbe; 3. Martin, I.: Hrana, s katero boste shujšali; 4. Roussos, D.: Kako shujšati in ostati vitki; 5. Baumbach, R.: Zlatorog; planinska pravljica; 6. Hay. L L.: Telo je tvoje; 7. Hay, L.L.: Meditacije; 8. Badegruber. B.: Učenjebrezprisile;9. Grilc,
Vlado Garantini		P.:Pravovrednostnihpapiijev; 10. Hughes,	JJJ J.: Oljni pasteh.	j	/TJ
Mreže		Trbovlje: 1. Grilc, P.: Pravo
		vrednostnih papiijev; 2. Velikonja, M.: Masade duha - razpotja sodobnih mitologij; 3. Dolenc, E.; Kulturni boj - slovenska kulturna politika; 4. 50
Beseda ob besedi.		preprostih stvari, ki vam lahko rešijo življenje; 5. 100 preprostih
ob stiski stiska, sonce, sence,		stvari, ki jih lahko naredite za rešitev zemlje; 6. Ženski zalivi: Ženske zgodbe; 7. Partljič, T.; Dupleška mornarica; 8. Kako deluje: Sodobna tehnika 1., 2.; 9. Slovenska smer; 10. Candia, C.: O kakšna
krhke mreže vetra,		zmeda.
trpke mreže biti.		
rebusi, neznanke',		Litija: 1. Vidmar, J.: Junaki petega razreda; 2. Robertson, C.: Pisma
klinopisi usode,		\\A	zaljubljene najstnice; 3. Primi
katakombe misli,		rJA	X	pesmico za rep; 4. Murnik, R.:
nerešljive kode.		v^X	X	Matajev Matija; 5. Meško, F.K.: Mladim srcem; 6. Frančič, F.:
Mreže, mreže, mreže...		Otroštvo; 7. Hill, L.: Baletna
Čas zapreden vanje.		pepelka; 8. Štefan, A.: Čez griček v gozdiček; 9. Coolidge, S.: Kaj je storila Katy: 10. Kingsley, C.: Povodni otroci.
L		-	J		

NOGOMET
Mrak zatemnil "rudarje"
Črnuče - Rudar 3:1 (1:0)
Črnuče, igrišče Črnuče, gledalcev 150, sodnik Glažar (Ptuj), strelci: 1:0 Mrak (6), 2:0 Mrak (56), 3:0 Vrabac (68), 3:1 Žibret (74).
Črnuče:	Dežman, Vnučec,
Božičnik, Vavpetič, Jančič, Vrabac (Perkovič), Oblak (Tratar), Mesesnel (Vladič), Novak, Birjukov, Mrak.
Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane, Breznikar, Žibret, Jorgovan, Brundič (A.Ranzinger), Sotenšek, Tutič, Oplotnik, Borštnar.
Precej oslabljeni Trboveljčani so pokleknili zenakimizidomkotje njihov tekmec teden dni prej izgubil v Zagorju. Zmaga domačih je povsem zaslužena, na težkem igrišču pa je bil še posebej razpoložen dvakratni strelec Mrak. Prvič je črnuški napadalec zadel že v uvodnih minutah, ko je bil po kotu naj spretnejši pred Rudarjevimi vrati, gol pa je dosegel na atraktiven način, s peto. Priložnosti na tekmi sicer ni bilo veliko. Kompletni "rudarji" bi imeli zanesljivo možnost za uspeh. Nasploh so se Sivkovi varovanci po prejetem zadetku dobro držali, v začetku nadaljevanja pa je bil zanje znova usoden Mrak. Tokrat je zadel z "volejem", pred tem pa ga je lepo zaposlil agilni Oblak. Taje podal žogo tudi pri tretjem zadetku, strelec pa je bil nekdanji Olimpijin nogometašVrabac. V zaključku tekme je Rudar vendarle dosegel častni zadetek. Mrežo domačega vratarja Dežmana je zatresel Žibret, kije natančno izvedel prosti strel s 25 metrov.
S.F.
Preloženo
Kolpa - Litija neodigrano
Litija - Litijski nogometaši so start v
2.	kolu morali preložili. V prvem kolu bi morali gostovati v Podzemlju pri ekipi Kolpe, lc-ta je v petek sporočila, da srečanje zaradi zasneženega (?) igrišča odpade in bo odigrano kasneje. Tako bodo prvo srečanje v drugem delu odigrali v nedeljo ob 15. uri na litijskem igrišču z ekipo Transporta.
S.K.
ROKOMET
Pomembna točka
Fructal - Rudis Rudar 27:27 (14:14)
Ajdovščina, dvorana Police, gledalcev 500, sodnika Korič in Kalin (oba Ljubljana).
Fructal: Peribonio, Pajntar 8, Boršo
3,	Deržck, Žvokelj, Kurbanovič 3, Vunjak, Kovšca, Rozman 1, Vidmar 1, Kranjc 11, Ostojič.
Rudis Rudar: Lipovšek, Gričar, Žibret, Vrbnjak 1, Kosec 4, Senčar 3, Čop 7, Voglar 6, Drobnič 4, Teržan 2, Šikovec, Randželovič.
Trboveljčani so v nadvse pomembni tekmi v boju za obstanek v prvi ligi osvojili točko z neposrednim tekmecem. Nasploh so se "rudarji" kar nekako specializirali za neodločene izide, saj so v spomladanskem delu prvenstva remizirali že četrtič. Napol v Ajdovščino so sicer odpotovali brez Podbregarja, ki je imel maturantski ples. Že tako okrnjena ekipa je bila tako navidez še bolj oslabljena. Na srečo pa v Trbovljah rokometnih talentov ne primanjkuje. Podbregarja je namreč sijajno nadomestil še leto mlajši Uroš Drobnič, ki se ni ustrašil pomembnosti tekme in je bil med najboljšimi posamezniki v Jekoševi četi. Nasploh v gostujoči ekipi ni bilo slabega moža, ob debitantu v prvi postavi Drobniču sta se še posebej izkazala Voglar in Čop, svetle trenutke pa sta imela tudi oba vratarja. Trboveljska ekipa je bila celo bližje popolnemu uspehu. S pomočjo glasne "Torcide" je imel Rudis Rudar v končnici rezultatsko prednost, na koncu pa se je moral zadovoljiti z remijem. Tega so se tudi zelo razve selih. Po spodrsljaju pred tednom dni doma s Primorskimi novicami je edini zasavski prvoligaš v igrah z žogo znova na robu končnega 8. mesta, ki brez dodatnih kvalifikacij prinaša obstanek v družbi najboljših. Za ta uspeh bo potrebna zmaga v zadnjem ligaškem krogu v soboto doma s Slovanom. Ob ugodnem razpletu v drugih dvoranah bi Rudis Rudar lahko tudi izgubil in bil še vedno osmi, toda ob naj slabših možnih izidih je lahko tudi še predzadnji. Tega se v trboveljskem taboru dobro zavedajo, prav tako pa tudi dejstva, da Ljubljančani tudi še niso izgubili upanja za uvrstitev v play-off. Toda, še ene match žoge ne gre izpustiti iz rok!
S.F.
Vendarle poraz
Krško - Inženiring Šarbek 20:16 (9:11)
Športna dvorana Leskovec, gledalcev 550, sodnika Hreščak in Bolčina (Ajdovščina).
Krško: Imperl, Dragar 3, Bogovič 1, D. Urbanč 2, Kukavica 1, Sirčo 4, Mašič 1, Cvijič 4, M. Urbanč 3, Božič
1,	Levičar, Bašič.
luž. Šarbek: Ulčar, B. Kogovšek 1, Dobravec, Gradišek 3 Lubej 3, Bilbija 3, Sotenšek, Privšek 4, Zupan, Verbajs
2,	Doblekar
V srečanju, ki je odločalo le o tem, ah se Tod o Krčani rešili play-outa ali bodo trepetali še v zadnjem kolu, smo lahko videh zelo dobro igro htijske ekipe. V ekipi Lilijan o v zaradi poškodbe ni nastopil Papež, vendar se njegova odsotnost ni preveč poznala. Sicer so bihŠarbki v polju veh ko boljši, zasluženo so dobili prvi polčas, kaj več pa ji m je preprečil domači vratar Imperl v 1. polčasu in predvsem Bašič v
drugem, ki je zaustavil htijske nalete. Prav njima se imajo Krčani zahvaliti, da bodo tudi v bodoče prvoligaši, medtem, ko so litijski rokometaši pred play-outom optimisti, kajti igra je iz tekme v tekmo boljša, za kar ima veliko zaslug prizadevni Aleš Praznik.
S.K.
Drugi zaporedni remi Dolanov
Krog - Dol TKI Hrastnik 27:27 (13:12)
Murska Sobota, dvorana OŠ III, gledalcev 200, sodnika Cvelbar (Semič) in Medek (Metlika).
Krog: Hanc, D. Kolmanko 6. A. Kolmanko 1. L. Sapač 3, A. Sapač 2, Hegeduš 5, MeoliffS, Kovačič 2, Babič, Kosednar, Titan, Boškar.
Dol TKI: Sikošek. Hribar, Maček, Kranjc 1, Piškur 1, Plevnik 2, Moljk, Kolar 8, Raušl 7, Špacapan 1, Selak, Pavlič.
Čeprav so na gostovanju v Murski Soboti osvojili samo točko, ostajajo "kemičarji" še vedno edina neporažena ekipa drugega dela prvenstva vzhodne skupine 2. lige. Tekma je bila nadvse razburljiva, gostitelji pa vse prej kot športna ekipa, k čemer jih je vzpodbujala še nadvse nekorektna domača publika, kateri je očitno pomembneje, da so gostje tepeni, kot pa premagani. Kljub nešportnemu vzdušju, ki nikakor ni neznano za navijače Kroga, pa so k "izgubi" planirane točke prispevali svoj delež tudi igralci sami, ki očitno niso igrali kot znajo. Večji del prvega polčasa so Dolani vodili in namesto, da bi gostitelje dotolkli, so jim dovolili, da so jih v fmišu ujeli in na odmor odšli z golom prednosti. To je domačinom dalo krila, da so v začetku 2. polčasa svoje vodstvo še povečali in vodili vse do treh minut pred koncem. Pri rezultatu 27:25 je Kolar zastreljal 7-metrovko, nato pa sta Raušl in Maček uspela zagotoviti svoji ekipi dragoceno točko. Dodajmo še, da je bila pravzaprav edina svetla točka v gostujoči ekipi mladi vratar Pavlič, ki je sredi prvega polčasa zamenjal nerazpoloženega Sikoška in ostal v vratih do konca tekme. Kljub temu, da so Dolani v nadaljevanju prvenstva osvojili že 13 točk in so najuspešnejša ekipa tega dela prvenstva, pa bodo odločilno tekmo za uvrstitev v enotno 2. ligo odigrali v nedeljo, ko bodo na hrastniškem parketu gostili edinega neposrednega tekmeca za 6. mesto - ekipo Ormoža.
J.P.
Kar dve zmagi
Lisca Sevnica - ŽRK Zagorje 10:13 (7:6)
Sevnica: Gorišek, Selak 2, Gabrič 1. Vasili 4, Ogorevc 1, Zahirovič 2, Ključevšek, Baloh, Lukič, Kozmos, Ocvirk, Arnšek.
Zagorje: Kaliope, Vozelj 5, Ojstršek 1, Žerdoner 3, Juvančič 2, Jerman 1, Agovič, Kosi, Požar, Resnik, Debak 1, Ponikvar
V	povprečni rokometni tekmi so zasluženo zmagale mladinke Zagorja, čeprav so bile pred tekmo favoritinje domačinke. Vendar so se gostujoče igralke, sicer varovanke trenerke Boltejeve, igralke članske vrste Zagoija, predstavile z kombinatorno igro, v kateri je bila najbolj učinkovita Moni Vozelj, kapetanka, ki je zadela 5 krat. pri domačinkah paŽcljka Vasiličeva s 4 zadetki.
P.M.
ŽRK Vegrad V elenje-ŽRK Zagorje 17:18 (7:9)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 50, sodnik Marušič ( Velenje)
Vegrad: Oprešnik, Stumberger, Kralj 4, Kneževič 3, Lekič 2, Madjarič 1, Notezberg 2, Koren 2, Dešman 2, Kontar 1, Kožel, Jukič. Rekše, Peruš, Komprej.
Zagorje: Peško, Sedej, Klopčič 6. Poglajen 2, Bolte 5, Smole, Čibej 1, Nedeljko, Urankar, Bajda, Remic, Klinc, trener Vrhovnik.
V	prijateljskem srečanju drugo-ligaških ekip so bile presenetljivo boljše Zagorjanke, čeprav so bile pred začetkom absolutne favoritinje domačinke, ki trenutno vodijo v svoji ligi oziroma skupini. Vendar so gostje iz Zasavja presenetile domače igralke, predvsem z borbenostjo, ki je postala odlika Zagorjank predvsem v zadnji sezoni, ko je moštvo prevzel trener Vrhovnik. Domačinke, Velenjčanke so naredile preveč napak, predvsem v napadu, te napake pa so bolj rezultat agresivne obrambe gostij, na čelu z vratarko Pesku. Trener domačink Remšak na drugi strani nikakor ni bil zadovoljen z igro svojih varovank ter še dolgo po tekmi ni razumel, kako so lahko njegove varovanke izgubile.
P.M.
KOŠARKA
Zmaga in poraz
GD Hrastnik - Parmalat Parkli 100:73 (56:34)
H ras Olik, športna d v orana na Logu, gledalcev 200, sodnika Kmetec (Miklavž) in Zupančič (MB).
G D Hrastnik:	Štefane 15.
Durmiševič 2, Deželak 7, Lapornik 15, Kellner 21, Golotič. Lazar 6, Leskovar 21, Majes, Isoski 11, Grmšek 2.
, Parmalat: Krznarič, Baliž 15, Koruzovič 25, Kozamernik 8, Erjavec 13, Loboda, Doles. Berger. Ivanuša 10, Štamcar 2, Stražišar.
Hrastničani so že drugič premagali Ljubljančane in so z 10 točkami iz šestih tekem tik pod vrhom lestvice deseti za obstanek v ligi B. Zmagovalec je bil znan že po prvem polčasu, ko so "gradbinci" zaigrali odlično in povedli z 22 točkami. V 2. polčasu so nekoliko popustili, proti koncu pa je dal trener Deželak priložnost tudi igralcem s klopi, kar so gostje deloma izkoristili in z nekaj atraktivnimi potezami navdušili gledalce in na koncu pristali pod 30

točkami razUike.
J.P.
Tolmin - GD Hrastnik 84:75 (41:33)
Drugo tekm o B lige so Hrastničani minuli teden odigrali v Tolminu, kjer so proti nasprotniku, ki so ga v prvi tekmi doma premagali z 20 točkami razlike, tokrat ostal praznih rok. Gostitelji so bili boljši in so zasluženo premagali goste, ki so zaigrali precej slabše, kot pred tremi dnevi doma proti Ljubljančanom. Odločil je fini Š prvega polčasa, v katerem so si gostitelji priigrali prednost 8 točk in jo s pametno igro ohranili do konca tekme. Za Hrastničane so največ točk dosegli Isoski 17, Leskovar 16 in Kellner 10 točk.
J.P.
KEGLJANJE
EHO Hrastnik prvoligaš
EHO Hrastnik - Adria Convent 7:1 (5162:4924)
Duh - Zotič 914:832, Tomše -Konec 833:899, Z. Drame - Umer 839:767, Mijatovič - Kodarin 851:835, J. Drame - Ščulac 854:788, Jazbinšek - Mezgec 817:803.
Kegljači hrastniškega EHA so na kegljišču Rudarja, kjer so tudi sicer gostili vse svoje nasprotnike v tem prvenstvu, premagali goste iz Ankarana in tako izkoristili priložnost, ki se jim je ponudila v predzadnjem krogu prvenstva druge lige in se prvič v zgodovini kluba uvrstili v prvo ligo.
Začetek ni obetal tako prepričljive zmage. Po nastopu prvega para je bilo 1:1, v drugem krogu pa je Mijatovič zaostajal že 39 kegljev za tekmecem, pa tudi sicer zanesljivi Z. Drame je precej zaostal za svojimi zadnjimi dosežki. K sreči je Mijatovič v nadaljevanju uspel ujeti nasprotnika in na koncu zmagal s prednostjo 16 kegljev. S tem pa dvomov še ni bilo konec. Šeško, ki se je pred dnevi poškodoval, je sicer poskušal, vendar je že med ogrevanjem ugotovil, da ne bo šlo. Zato gaje zamenjal Jazbinšek, kije metal odlično in bil na koncu celo drugi mož ekipe. Na končuje bilo 238 kegljev razlike, s čemer so Hrastničani le potrdili svoje odlične rezultate v drugem delu prvenstva.
J.P.
Rudnik Hrastnik pa tretjeligaš
Hrastnik - Uspeh EHA so dopolnili še kegljači hrastniškega Rudnika, ki so v zadnjem kolu Območne tekmovalne skupnosti premagali ekipo Krškega z 8:0 in sc po vsega enoletni odsotnosti znovauvrstili v 3. ligo. Uspeh je tolikanj večji, če vemo, da so v ekipi Rudnika z izjemo Brečka in Medveška nastopali tekmovalci, ki so pravzaprav šele na začetku tekmovalne poti in so se z aktivnim kegljanjem začeli ukvarjati šele pred kratkim. Na tekmi s Krškim, katero so Hrastničani morali dobiti, so barve Rudnika zastopali: Žil)ret 823,
Meserko834,Zakošek832,Lučič869, Brečko (F. Medvešek) 842 in M. Medvešek 826.
Ob tolikšnem uspehu hrastniškega kegljanja lahko le upamo, da se bodo našla sredstva, s katerimi se bo dokončno saniralo kegljišče na Logu in bodo tudi hrastniški ljubitelji kegljanja lahko spremljali prvoligaške tekme. Obljuba je bila že dana, zato upravičeno upamo, da bo pravočasno tudi izpolnjena. Za sedaj pa lahko hrastniškim kegljačem le čestitamo. Oni so svoje izpolnili.
J.P.
Kljub vsemu zadovoljni, čeprav...
Litija-Gradis Norik 6:2 (5115:4973)
Tkavc - Marovič 855:839, Novak -Križaj 886:812, Jerič - Košmrlj 893:811, Šijakovič 400 + Kralj 407 -Mojškerc 885, Lebeničnik - Mirkie 853:798, Poglajen - Sušnik 821:828.
.. .je bila priložnost velika. V zadnjem srečanju druge državne kegljaške lige so Lilijani brez težav premagali drugo ekipo Norika iz Ljubljane. Zmaga pa ima grenak priokus, če vemo, da so litijski kegljači imeli izjemno priložnost uvrstitve v elitno ligo najboljših Slovenije. Začetni cilj, ko so se uvrstili v 2. ligo, je bil obstanek. To so torej izpolnili in po prvih reakcijah so kljub zapravljeni priložnosti zadovoljni. Isto število točk kot 1. uvrščena ekipa, le slabša se razlika pa so vseeno nagrada za borbe ne litijske kegljače, ki ekipi iz Hrastnika čestijajo in ji želijo čimveč zmag v 1. ligi.
S.K.
SMUČANJE
Bevc in Renko srebrna
Trbovlje - Pretekli vikend je na Rogli potekalo državno veteransko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 89 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi zasavski predstavniki. Med starejšimi veterani je Cveto Bevc iz Trbovelj osvojil 2. mesto, prav tako srebrn pa je bi tudi Zagorjan Polde Renko v mlajši skupini. V tej kategoriji sta nastopila še dva Zagorjana: Franc Drnovšek je zasedel 8.,Tone Draksler pa 10. mesto.
S.F.
Množično na Ravnikarjevem memorialu
Dobovec - Veliko število zasavskih smučarjev in smučark seje v Trotovniku pomerilo na memorialu Leopolda Ravnikarja. Nastopili so predstavniki štirih društev, ekipna zmaga pa je pripadla domačinom. Drugi so bili Trboveljčani, tretji Kisovčani, četrti pa Zagorjani. Absolutno najboljši čas je dosegel Trboveljčan Aleš Sopotnik (23,87), na "stopničke" pa sta se uvrstila Še člana SD Kum Dobovec Marjan Potrpin (25,29) in Igor Špajzer (25,48). V posamičnih starostnih kategorijah so sicer zmagali Špela Volaj (Kum), Tanja Jerman, Heda
Kotar (obe Trbovlje), Nej c in Marjan Potrpin (oba Kum), Aleš Sopotnik (Trbovlje) in Jože Ogrinc (Zagorje).
S.F.
Predzadnja tekma
Trbovlje - V nedeljo, 17. marca je bila na Kobil 4. tekma prvenstva za Skl open. Rezultati: - ženske nad 20 let: 3. Beti Špajzer, Trbovlje; ženske nad 40 let: 2. Heda Kotar, Rent a car Juvan, Zagorje. Naslednja tekma bo v nedeljo, 24. marca v Kranjski Gori, finale pa bo v Cerknem.
H.K.
Občinsko prvenstvo po 10 letih
Litija - ŠD Partizan Litija je v nedeljo organiziral občinsko prvenstvo Litije v veleslalomu na smučišču Marela nad Kisovcem. Društvo, ki je točno pred 10-imi leti pripravilo zadnje prvenstvo, je tekmo izvedlo na zavidljivem nivoju. Letos se je organizator kar z malo strahu odločil objaviti razpis. Pričakoval je namreč majhno število ljudi, na koncu pa je na tekmi v 6. kategorijah nastopilo 55 tekmovalcev, ki so se pomerili v dveh vožnjah. Ni bilo malo tistih tekmovalcev, ki so bili na tekmi tudi pred desetimi leti, le da so
tokrat nastopili v starejši skupini, nekateri pa so v mlajših kategorijah prijavili svoje potomce. V si tekmovalci, od zmagovalcev do poražencev so bili z nastopom in organizacijo na koncu zelo zadovoljni in verjetno sc bo zgodilo, da bo društvo organiziralo še eno tekmo nekje na slovenskih smučiščih. Za dobro razpoloženje med tekmo in po njej sta s svojo prijaznostjo in ustrežljivostjo veliko naredila tudi oskrbnika koče na Mareli Vlado in Meta. Prvi občinski prvaki v veleslalomu v zgodovini naše Slovenije so tako postali: osnovnošolke:Sandra Kokalj; osnovnošolci: Anže Bučar; ženske: Tanja Mahkovic ; veterani: Martin Muzga; člani B (30 - 40 let): Jernej Konjar: člani A (15 - 30 let): Aleš Pregelj.
S.K.
ŠAH
Mesečni pospešeni turnir
Trbovlje - Vsak drugi četrtek v mesecu organizira ŠK Rudar Trbovlje turnir v šahu s tempom igre' 2 x 15 minut. V marcu je 1. mesto osvojil Oto Krajnc st.. Zagorje s 6,5 točkami, drugi je bil Franc Kotnik s 5,5 točkami in tretji Aljaž Dušak. kije zbral 5.5 točk.
U.Z.
čeprav imajo težji razpored, saj igrajo..sre Čanje več na gostovanju. Kakšno slabše mesto kot 'Šesto wdt oe bi povzročalo panike safjesc vedno prvi ul| umi k: so j ga zastavili pred začetkom sezone, to pa je postati soliden toljeligaš tudi v nekaj sezonah naprej. Torej ciEmso visoki. kljub, temu da ima klub lahko r, četno ton odlivne.pv>goje za delo '1 'ako so ves , čavimprav uporab),ali samo odlično prijavljeno j,možno igrišče, pri
Optimistično v nove boje
nabiranju kondicije frcne, ViSler je imej na voljo 20 igralcev med katerimi so Inh (urh štirje perspektivni mladine, m ne bo presenečenje, ee
: srečanj,.Zadnji dve preteklo soboto, ko so premagali elana 1. ljubljanske medobčinske lige Kresu,ec 3 0 in v torek ko > s< pomerili z mio vrtilnih ekip te lige Belinko (udi njo so premagali tokrat s 4:0. Nateh zadnjih tek,nat, je bilo ipaziti veliko tekau,a karda siuumlolm kondicijsko priprav o Posledica tega pa je bito obilica priložnosti h so ostak
neizkoriščene. Zato je trener ffišler pred prvim smeanjem v.drugem deli.
di.llIM debili. Kolpa,n,s j, v p, vem delu »ndomačem igrišču zasluženo premagala. M, m gotovo «,e predamo v tu,prej Mislim da smo s pametno in borbeno igro sposobni iztržiti ugoden rezultat.,Sedaj pa še k tistemu delu. k, v litijskem klubu ni urejen, kot h, moral biti. Ob petih trenerjih m tajniku, k, vodijo klubske šele kute v klubu m človeka, kt bi i prevzel odgovornost in privabil ljudi, ki b, uspešno vodili klub. Pereč problem je seveda denar, k, ga pač tu. Zalo velja pohvala, vse igralce k, ,grajo v svoje zadovoljstvo m zadovoljstvo kluba, pa čeprav včasih v slabem,vremeni) Ob treh prvoligaših v lini ki občim g seveda,denarja
........................r™.............................»min
: organizacijskega kadra, je težko ugotovit;. Mogoče g- kriva napačna
***»!»“'	KO.rk-č S'	«»*. '» - W*
»'»"•mm....................................•č,io,ndi"
kot bi glede na zmožnosti kluba lahko od njih pričakovati.

Le kdo bi si še na začetku lanske sezone smučarskih skokov mislil, da bo tudi slovenski skakalec posegal v sam vrh svetovne elite. Primož Peterka, sedemnajstletni Moravčan, je v tej sezoni zablestel. Skakal je kot za stavo in s svojimi skoki oživel tudi naše zanimanje za smučarske skoke.
_
Sekcija za skoke iz Kisovca, ki je del Smučarskega društva Zagorje, ima v svojih vrstah kopico mladih in nadebudnih smučarskih skakalcev. Sevedaso bili tudi ti bodoči šampioni navdušeni ob uspehih Primoža Peterke. Zalo se je njihovo vodstvo odločilo, da skupaj obiščejo Primoža.
Pod kisovško skakalnico se je četica pogumnih skakalcev stlačila v kombi in oddrvela v Moravče, kjer je doma Primož Peterka.
Na domačiji jih je pričakal Primožev oče Tone. Povedal je, da Primoža še ni doma in predlagal, da ga skupaj počakajo. Ob prijetnem
klepetu in nestrpnem pričakovanju je Primož le prišel. In z mlajšimi kolegi se je takoj spustil v prijeten klepet. Povedal jim je, da njegovi skakalni rezultati niso naključni, ampak so plod trdega dela. Dve do tri ure na dan trenira. Domači pravijo, da so za skakaški šport žrtvovali veliko časa in denarja. In ni jim žal. Tudi Primožev mlajši brat Uroš je dober skakalec. Njegov čas še prihaja.
Trenerji mladih zagorskih skakalcev so obiskali Primoža, da bi spodbudili svoje varovance in jim
dali spodbudo za nadaljevanje treninga smučarskih skokov. Kdo ve, mogoče pa je bilo ravno obratno. Glede na Primoževe uspehe ob koncu sezone so morda ravno mladi skakalci spodbudili njega, da je pokazal vse kar zmore. In kakšen je Primož, ko sname čelado, smuči in skakalni kombinezon? Čisto navaden, prijazenin za klepet prijeten fant, ki je svoje skakalne izkušnje z veseljem delil s člani Skakalne sekcije Kisovec.
tekst in foto:
Jure Nagode

	fm 24 jp , Jr	«twud
	-v'	t
■P *:	
	
!z;bjQ>Ej SBortaikov
Športna uredništva vseh zasavskih medijev (ETV ZASAVJE, Zasavc, Kanal 10 in Radio Trbovlje) bomo letos skupaj pripravili že tradicionalni izbor in prireditev "Športniki Zasavja leta 1995".
Uredniki smo se odločili za nominirance v kategorijah športnica, športnik, ekipa in trener leta. Pri tem pa smo seveda upoštevali njihove rezultate v slovenskem merilu, skušah pa smo tudi prostorsko pokriti celo Zasavje.
Nominiranke za najboljšo športnico so športna plezalka Metka Lukančič, karateistka Alja Perger, plavalka Alenka Ličar in dve kegljavki: Nina Podlesnik in Saša Burja.
Pri moških je bilo nominirancev sedem. Tudi tu sta predlagana dva kegljača. To sta Bogdan Hribar in Uroš Stoklas. Jani Čop in Zoran Senčar sta rokometaša. Ostali trije
so še strelec Sašo Korbar, karateist Igor Kalšek in plezalec Vili Guček.
Naj vam naštejem tudi šest nominiranih ekip. To sta rokometna kluba Rudis Rudar in Dol - TKI Hrastnik, kegljaška kluba Dadas Rudar in ženski kegljaški klub Rudar, Košarkarski klub Zagoije in Strelska družina Alojz Hohkraut.
Izbiramo pa tudi tiste, ki so ponavadi v senci športnikov, pa vendar zelo zaslužni za uspehe vseh zgoraj naštetih. Še posebej uspešni v minulem letu so bili trenerji trbovejskih karateistov Bogdan Simerl, zagorskih košarkarjev Franci Podlipnik, kegljačev in kegljačic Robi Novak in Rudi Mlakar, ,
rokometašev Rudis Rudarja Dušan Žagar, strelcev Jani Hren in kluba borilnih veščin Pon-do-kwan Alojz Miklavčič.
Kdo pa se je letos odločal o najboljših? Glasovala je tak-oimenovana strokovna javnost. To so vsi tisti zasavski športniki, ki so bili kdajkoli v samem vrhu svojega športa. Vsem smo poslali imena nominirancev s kratkimi obrazložitvami in glasovnicami. Večina glasovnic je že prispela v uredništvo ETV Zasavje, komisija pa jih je skrbno preštela.
Končne rezultate bomo razglasili na prireditvi, ki bo prihodnjo sredo potekala v gostišču Kum v Zagorju. Na njej bodo sodelovali zasavski glasbeniki, medse smo povabili člane olimpijskega komiteja. Kot je bilo v navadi doslej, bodo prireditev
popestrili tudi znani slovenski športniki.
Prireditev samo in izbor pa so nam omogočili: glavni pokrovitelj Svea Zagorje, pokrovitelji: Ljubljanska banka Zasavje, Zavarovalnica Triglav, Zlatarstvo Safir Zagorje. Občine Zagorje, Trbovljein Hrastnik. Pomagali pa so še ETI Izlake, Pizzerija Dimnik Trbovlje, Pak 4 Trbovlje. 1BT Trbovlje, SGP Zasavje Trbovlje, Avtoservis Marjan Hribar Zagoije in Trgovina Podjed Zagorje.
Kaj vse se bo na prireditvi dogajalo, si boste lahko prebrali v naslednjem Zasavcu, poslušali na Radiu Trbovlje, ah gledali na ETV Zasavje in Kanalu 10. Vabljeni k poslušanju, gledanju in branju.
Marjeta Drnovšek

RENAULT 4, YUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
^	...1%:	:*::iS-S. . .
-d...k...i...k...ii..'m..'M...'m..........m...k
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19°°, ob sobotah 700 do 13”
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m
- karnise vseh vrst	\:;r
zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina
mmmsm
IMM8
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C
27	Maša Levačič
Maša iz Hrastnika bo avgusta upihnila prvo svečko. Pravijo, da lepšega na svetu ni, kot so smejoče se oči. Poglejte jo, kako se smehlja.
28	Kaja Levačič
Tudi Kaja prihaja iz Hrastnika. Junija bo dopolnila tretje leto. Takole razposajena je bila, ko je je fotograf fotografiral.


glasov
1.	Gašper Križnik. Zagorje	65
......■• .'.e .	.v.v.^v.v.V.-.-.V.V.V.V.-.V.-.-.-.-.V.-.V.V.V.V.V.V.V.V.V.NV.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.-.V.V.
2.	Kim Klančišar, Podkunt	57
4. Benjamin Duh, Hrastnik	25
5. Aleks Brekan, Hrastnik	23
7.	N* H,,M,Zagori«	19
8.	Tjaša Šink, Trbovlje	16
8. Teja Pistotnik, Trbovlje	16
10. Anja Jemejšek, Laško	15
12. Sabina Strniša, Hrastnik	11
V
1
29	Klemen Sladič
Pa še en Hrastničan, kije dopolnil šele pet mesecev. Klemen zelo rad je, se glasno smeji in se igra.
Akcija Naj ciciban se nadaljuje. Fotografije cicibanov, starih do sedem let, še vedno sprejemamo. Fotografija nadebudneža rte sme biti starej ša od enega leta.
Kot lahko vidite, smo objavili vrstni red prvih dvanajstih cicibanov. Vseh res ne moremo, ker bi bila potem lestvica predolga. Upamo, da se s tem strinjate tudi vi.
S priloženim kuponom lahko še vedno glasujete. Vsak teden lahko glasujete samo za tiste otroke, ki
vainjih bomo tisti leden predstavili. Dvanajstim finalistom, kj bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili praktične nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana. Nagrade za glasovalce bodo bon v vrednosti 5.000, bon v vrednosti 3.000 in bon v vrednosti 2.000 tolarjev.
Prireditev ob zaključku akcije Naj ciciban Zasavja bo 11. maja. Fotografije malčkov pa sprejemamo v uredništvu še do 23. aprila.
Sponzor akcijeje trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje.
Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih večštevilk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410Zagorjeob Savi.
Z
I
I
I
I
I
I
GlAIU J EMfefliOlCI BflN A^RODfSMI UKPl
27 28 29
Mlhil^.T-rLVul^VTm
I
\
Vaše ime ie priimek Naslov:
I
I
I
I
I
I
I
I
I

Mladinski pihalni orkester Viva Glasbene šole Zagorje pridno dela. Po nastopih (novoletni koncert koncert na prireditvi Lions kluba,...) so člani orkestra zaključili že tudi prvi del snemanja za samostojni CD. Ta naj bi izšel nekje novembra letos. V naslednjih mesecih jih čaka še dosti nastopov, tudi v tujini. Vadijo po trikrat štirikrat tedensko. Ker pa se predsednik UO orkestra Vladimir Kojnik zaveda, da je tu in tam dobrodošla tudi razbremenitev obveznosti, so se člani Mladinskega pihalnega orkestra Viva GŠ Zagorje 9. marca zabavali z zimskimi igrami na Vidrgi.
foto: Tomo Brezovar
Vladimir Kojnik med mladimi prijatelji.
Pogreli so se z vročim čajem.
"Viva" in zimske igre

Pa še ena gasilska.
'Podarimo otrokom' ob materinskem dnevu
Občinski odbor SKD Zagorje ob Savi in župnijska Karitas Zagorje ob Savi bosta v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri organizirala dobrodelni koncert ob materinskem dnevu. Ta bo v veliki dvorani zagorskega
Delavskega doma. Nastopajoči so se že vnaprej odpovedali honorarjem in ostalim stroškom v korist Župnijske Karitas Zagorje.
Na prireditvi bodo sodelovali Otroški pevski zbor GŠ Zagorje, violinistka Nika Hace, Mešana pevska skupina Izvir, Mladinski pevski zbor GŠ Zagorje, Fantje na vasi, Vokalna skupina OŠ dr. Slavko Grum Zagorje, Cerkveni pevski zbor De colo res, Kvartet violin GŠ
Zagorje, Vokalna skupina Cantate Čemšenik, Zagorski oktet, Mladinski pevski zbor Vesna Zagotje, Cerkveni pevski zbor Zagorje.
Prireditev bo potekala pod geslom PODARIMO OTROKOM. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali pri nakupu rekvizitov za kolektivno fizioterapijo nepokretnih in delno pokretnih učencev OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju.
Cena vstopnice je 400 tolarjev,
organizatorji pa že zbirajo prostovoljna sredstva občanov, ki so pripravljeni sodelovati v akciji, na žiroračunŽupnijske Karitas Zagorje
52720-625-25003-807231/31/21 pri Hranilni kreditni službi Zagorje.
Organizatorji bodo na koncertu sporočili celoten znesek zbranega denarja, darovalce, ki bodo prispevali sredstva na žiro račun, pa bo bomo objavili tudi v Zasavcu.
mc
Iz Madrasa nas je pot vodila v Mahabalipuram, kamor smo prispeli po dveh urah vožnje s taksijem, rezervirali sobo v bližnjem hotelu in takoj odhiteli na obalo preverit, kako se januarja na plaži počuti navaden Slovenec. Vsi smo dobro opravili preizkus. Po dnevu počitka smo začeli zopet snemati po načrtu, vmes pa je prišlo kar nekajkrat do dodatnih scenarijev, kar nam je bilo v veselje.
Posneli smo čarodeja, ki nam je med drugim pokazal tudi trik, kako se materializirajo predmeti na različne načine. "Čaranje" smo seveda dobro plačali, kar pa ni vplivalo na kvaliteto posnetkov. Ko smo posneli glavne znamenitosti Mahabalipurna, se naveličali ljudi iz ulice, smo se neko jutro naložili v taksi in napotili proti Tiruvanainalaju, duhovnemu cilju naše odprave.
Po štirih urah vožnje smo prispeli,
poiskal sem indijsko družino, ki sem jo poznal od prej, jim nekako razložil vso stvar in nedolgo zatem smo vsi trije spali pod goro Aranučalo.
Naslednje dni smo snemali templje po Tinrvanamalaju, spomočjo prijatelja Cristhoperja posneli cel Ašram (samostan) RamanaMaharšija, obiskali nekaj šol v okolici in dnevi so bliskovito tekli. Z vso opremo smo prebili noč na gori Arunačali in zjutraj zajtrkovali posvečeno hrano od guruja, ki že šesto
leto bivana vrhu. Z rižem smo nahranili trop opic, ki se klatijo okrog, se malce odpočili od težke noči in pred pripekajočim soncem pobegnili nazaj v dolino.
Od tam nam je najbolj ostal v spominu dogodek s krokodilje farme. Tam so v našo čast spustili med krokodile živega psa, ki so ga zveri v veliko veselje prisotnih Indijcev hitro pospravile. Tega nismo posneli, ker je bilo vse skupaj zelo neokusno zrežirano. Dobili smo vtis, da bi za dobro plačilo med krokodile vrgli tudi kakšne-ga otroka. Id morda predstavlja višek v kakšni bližnji indijski družini. Žalostno!
V ta del Tamil Nada monsunsko deževje tri mesece sploh ni prišlo, tako daje bilacelapokrajina brez vode, štiri dni smo umazani, prepoteni in žejni
zdržali in na koncu malce nervozni naročili taksi proti Kerali, se poslovili od Vadivelove družine in sredi noči odpotovali proti jugu Indije, proti Kovalamu.
Sponzorji, ki so omogočili potovanje: Agencija za RazvojZogorje, Ultra Kisovec, GrafexIzlake, ETI Izlake, Občina Zagorje, Čiščenje Lamovšek Izlake, 18 Zasavje, DiskontTrebušakZagorje, Sallon Caffe Zagorje, BistroSlavi Kisovec, KZ Izlake, Rent-a-car JuvanZagorje, G & EKS Kisovec, EurotrodeZagorje, Elektroprom Izlake, Frizerstvo Mateja Izlake, Foto Weiss Trbovlje, Tehnohit Trbovlje, Zavarovalnica TriglavTrbovlje, Pogtrošnja Zagorje, Revija ZASAVC Zagorje, Radio Trbovlje, Kanal 10 Trbovlje, ETV.
Peter Brečko
Shore tempelj
in slon v njem.
Papež
Eden pomembnejših dogodkovlelos bo prav gotovo obisk papeža Janeza Pavla 11. v Sloveniji. Večina jih bo ta dogodek spremljala preko malih zaslonov, množično udeležbo palahko pričakujemo tudi na organiziranih srečanjih. Zaradi varnosti papeža so v odboru za pripravo papeževega obiska podali nekaj navodil in varnostne standar de, katerih se bodo morali držati vsi udeleženci.
Priprave za obisk je cerkev pričela že v lanskem letu, ker pa sta do obiska samo še slaba dva meseca, so priprave intenzivnejše. Cerkveni dostojanstveniki vabijo, naj se čim več ljudi odloči za udeležbo na srečanju, kajti to srečanje lahko doživijo kot enkratno življenjsko izkušnjo, kot romanje in kot druženje.
Poleg cerkve, se naobiskpripravljajo
tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Papež Janez Pavel II. bo rta obisku v Sloveniji dva dni irr v teh dveh dneh se bodo zvrstila tri organizirana srečanja, in sicer v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru. Za srečanja je organiziran poseben prevoz z avtobusi in vlaki. Na ministrstvu za notranje zadeve odsvetujejo potovanja z osebnimi avtomobili. Pomembnainformacijapa je prav gotovo tudi ta, da bodo za srečanja izdelane posebne vstopnice. Cena vstopnice je 1500 tolarjev, v to ceno pa je vključen avtobusni prevoz in paket, ki ga bo vsak prejel na prireditvenem prostoru. Paket bo udeležencem prišel še kako prav, saj odbor za pripravo papeževega obiska obvešča, da bodo udeleženci na prireditvenem prostoru okrog 8 ur. V
paketu bo malica, stolček iz kartona, dežni plašč, knjižica z besedili za sodelovanje in spominek na srečanje. Našteta vsebina paketa je pomembna predvsem zato, ker bo zaradi varnostnih razlogov, na prizorišču prepovedano imeti dežnike, pločevinke, zložljive lesene in kovinske stole, nahrbtnike, potovalke, poslovne kovčke in druge predmete. Prepovedano bo tudi uživanje alkoholnih pijač. Posebno opozorilo pa velja tudi za bolnike. Za romanje se lahko prijavijo bolniki, vendarmorajo imeti spremljevalca. Za invalide bo organiziran poseben prevoz in poseben prostor, prav tako pa morajo imeti spremljevalca. Posebej se lahko prijavijo tudi narodne noše.
Srečanja se bodo ljudje udeležili iz različnih razlogov. Eni zaradi verskega prepričanja, drugi izradovednosti, tretji pamordazato, da bodo v živo spremljali najpomembnejši dogodek letošnjega leta. Kakorkoli že. Vse dodatne
informacije lahko dobite v župnijskih uradih, kjer se lahko tudi prijavite. Organizatorji pa prosijo, da se zaradi razporeditve vstopnic, prijavite čim Prej-
Romana Benko
M
Med hišnimi ljubljenčki so si tudi mačke pridobile mesto človekove družabnice, kar nekaj tovrstnih lastnikov smo obiskali. Marsikdo kar ni mogel verjeti, da je mačji kult trajal skoraj 2000 let, da sojih Egipčani po božje častili, pa tudi bog poljedelstva je imel baje mačjo postavo, Permanci so imeli mačjega boga plodnosti, Irci boga z mačjo glavo, mačja boginja pa se je imenovala Bastet oziroma Ona Iz Basta, kjer je bilo mačje svetišče. V srednjem veku so jih sicer povezovali s čarovništvom, zato so jih ob krščanskih praznikih sežigali. S pokončevanjem številnih škodljivcev si je mačka pridobila priljubljenost Zato mnogi pravijo, da Ima mačka devet življenj -poleg dobrikanja in igrivosti so tudi vzdržljive. Menda pa imajo tudi mačji lastniki več posluha za senzibilnost, medtem ko naj bi bili pasji bolj vojaško nastrojeni.
Marinka Kotar z Olivo in Efi.
Perzijsko mačko, "aristokratko" z dolgo dlako - angleško modre barve, imajo tudi pri Lukačevih na Savi pri Litiji. Manca In Marjan Lukač sta triletnega B ona že povsem scrkljala, tudi za jedačo je precej izbirčen. V prebrisanosti ga sicer še prekašata, vendar si vzameta čas tudi za opravila kot so kopanje in fenanje. Doma ima
Manca in Marjan Lukač s perzijcem Bonom.
tudi toaletno posodo z mivko. Povedala sta, da gre včasih Bon tudi na krajši sprehod, a se z vetrom ne ujameta dobro, zato brž priteče domov. Svojo lepoto zato redkokdaj na ogled postavi, saj mačke, ki jim mnogi pravijo, da krasijo dom, tudi nimajo lovskih sposobnosti. Zato pa so izredni spalci, značilna lastnost je mačje dremanje, saj v primerjavi s človekom prespijo vsaj polovico dneva.
Čistokrvni rodovniški perzijski maček Bobo pa dela družbo tudi Fani Kos z Izlak. Njegov bujni kožuh je sive barve. Je prijazen in plašen, tako da se vsakemu prišleku ne pusti pobožati. Kot vsaka mačka je zelo
snažen, njegova lastnica pa dosti časa porabi za vsakodnevno česanje, da se dlake ne zavozlajo. Na njegovem jedilniku so največkrat svinjske ledvičke, jetrca ali brikete, lastnica pa ga mnogokrat razveseli s kakšnim vitaminiziranim mačjim sladkorčkom. Cepljen je bilproti mačji kugi, kot večino sobnih mačk so tudi njega kastrirali. Tako kot nekatere mačke očarajo z ljubeznivostjo, se drugim zdijo potuhnjene živali, ki jim ni moč zaupati. Vsekakor so lastniki nad njimi navdušeni, saj so kljub njihovi neodvisnosti zelo prilagodljive. Pravijo, da se mačka, za razliko od psa, večidel naveže le na prostor, a so marsikdaj tudi človeku prijetne družabnice. Tako meni tudi Marinka Kotar iz Zagorja, ki gostuje dve perzijki modro-krem barve: Efi in Olivo, s katerima je bila že na več razstavah, med drugim nagrajena tudi za najboljšo vzrejo v Sloveniji. Vselej se zanima za mladiče perzijk, ki jih je oddala. Menda je za perzijske mačke dosti 'zanimanja, dodala je še, da se mačke
Fani Kos in Bobo.
ne pustijo podrediti. Neko nepisano pravilo je, da gospodar vzgaja psa, medtem ko mačka vzgaja gospodarja. Njihova povprečna življenjska doba je okoli deset let. Občudovanja vredne pa so baje zato, ker so izredno občutljive na zemeljsko magnetno polje, saj zaznajo tresljaje, ki jih niti instrumenti ne, zato lahko napovedo potres.
Martin Juvan iz Trbovelj pa vzgaja abesinke. Ni znano sicer ali drži trditev, da vse mačke izhajajo iz vrste Feles Sylvestris, divje mačke. Vendarle so abesinke zagotovo iz Abesinije. Kot je povedal, so abesinke izredno crkljive in ljubeznive, za njih je značilna tako imenovana ticking kratka dlaka, ki sestoji iz treh barv: cimetno-rdeče, črne in svetlo-modre, čeprav so na videz nekako rjavo-rumene. Z njimi
j e bil na več razstavah, tudi za mladi če je izredno zanimanje, saj so svojvrstnega videza. V stanovanju ima kar osem abesink, s samcem vred. Povedal je, da imajo mačke svoja imena, sicer pa so tokratne registrirane tudi z nekakšnim priimkom oziroma nazivom mačkame, ki je: Rocky. Samec ima sploh zamotano ime: Camacho Van Mars Khoulinca Rocky in je zmagal
na več razstavah. Značilno za abesinke je, da so samci prijaznejši od samic. Sicerpajerejamačk skrbno in vztrajno delo. Mačja populacija je med drugim čislana tudi zato, ker so mačke dobre matere. Nasplošno je pasja družba organizirana v skupine, mačja pa ne. Navkljub temu se človeku zdijo strpne, njihovo predenje je često znak prijateljskega družabnega razpoloženja.
Tekst in foto: Petra Radovič
Abesinke so svojevrstnega videza.
mm
Magnifico se je na svoji božji poti ustavil tudi v Zagorju. V Delavskem domuje s svojimi Pissmakerski pokazal vsem (ne)vemikom moč čefurske besede in glasbe. Čeprav obisk ni bil ravno masoven dvorana vendarle ni bila tako prazna. Očitno imamo Zasavci dovolj že lastnih čefurjev, zato se ne zanimamo preveč še za gostujoče. Kdor misli tako, bi bil razočaran nad Magnificovim koncertom. Koncert je bil namreč nekaj boljšega, kar seje zgodilo letos v Zasavju.
organizacijo še kakšnega koncerta. Glede na izkušnje trboveljskega nastopa Zorana Predina, v Trbovljah takšnega koncerta tako ali tako ne bo nikoli več. Žal.
Jure Nagode
Pop in rock'n'roll je preveč mamljiva stvar, da bi se ji človek kar tako odpovedal. Magnifico, kije pred časom najavljal svoje izginotje iz slovenske scene, si je premislil. Rezultat njegovega premisleka pa je CD Kdo je čefur, ki ga promovira na svoji božji poti, kot je poimenoval svojo kar precej obilno turnejo.
V Zagorju je začel svoj nastop z istoimensko skladbo. V nadaljevanju pa seje s svojimi Ustvaijalci scaline sprehodil po izbranih delih svojega prvega in drugega albuma. Mogoče je presenetil z interpretacijo skladb, ki vsaj na prvi CD plošči na trenutke delujejo rahlo dolgočasno. Izvirno, zanimivo, vendar dolgočasno. Na koncertu ni bilo dolgočasno niti za trenutek. Magnifico je pokazal, da še vedno zna (s)rajcati publiko. Njegov nastop bi lahko opisal kot butanje primitivnega frajeija, ki je rahlo prepotenten. Če pa se dobro vživiš v glasbo, besedilain dogajanje na odru, ugotoviš, da je vse skupaj precej inteligentna zadeva. Če bi se Magnifico rodil v Sarajevu, bi bil verjetno eden izmed glavnih soustvarjalcev Top liste nadrealistov.
Njegov čefurski nastop do publike prej ali slej izzveni kot posmehovanje vsem ksenofobom, ki jih itak nikjer ne manjka Biti samooklicani čefur ni lahko. Tega se ne sramovati, pa je še težje.
Od čefurstva do belokranjskih narodnih vložkov je Magnifico s svojimi Pissmakersi vodil ne pregosto, vendar tudi ne preredko publiko. S kopico dobrih glasbenikov mu veijetno ni bilo težko zvoka spraviti na kvalitetno raven, ki je pri nekaterih slovenskih glasbenikih bolj redek gost. Vsaj kar se koncertne izvedbe tiče.
Stavim, daje slabi dve uri trajajoč koncert spravil v dobro voljo še tako slabovoljnega obiskovalca. In razbil vsakršen dvom, da je Magnifico le navaden diletant, ki nima pojma o pojmu. Čeprav je med koncertom tudi sam
rekel, da ne obvlada preveč instrumentov, ni pustil takšnega vtisa. S kitaro v njegovih rokah koncert ni bil oviran. Mogoče je bila edina ovira dvorana sama, ki je bolj ustrezna za gledališko predstavo, ne pa toliko za pop&rock koncert. Vendar glede na glasbeno ponudbo Zasavja tudi to ni preveč moteče. Če človek hoče zvečer ven, pač ne more biti preveč izbirčen. Vsa čast organizatoijem, ki so se odločili, da ga povabijo tudi v Zagorje. Upam, da je bilo dobrih sto obiskovalcev dovolj, da so tudi finančno pokrili vso zadevo in jim bo to spodbuda za

m
DeIovino dekle
(WoiikiNq qiul, ZDA -- 1 988, Karantanca)
Tess McGill(MelanieGriffith)je ena od neštetih tajnic v borzni hiši na Manhattnu, vendar se od svojih kolegic razlikuje (vsaj) po ambicijah. V večerni šoli seje priučila posla in zdaj upa, da se ji bo s tem odprla pot navzgor. V službi soji sicer nakazali, daje napredovanje možno, vendar...
Ko si snobovska šefica Katherine Parker (Sigourney Weaver) na smučanju zlomi nogo, Tessa odkrije, da ji le-ta krade ideje in si lasti zasluge zanjeno delo. Ob tem jo razveseli še fant, ki ga zaloti v postelji z drugo žensko. Čas je torej za drastične spremembe. Tess si spremeni celoten image in nastop ter se odloči za napad.
Postavi se v vlogo odsotne šefice ter se potrudi, da spozna prikupnega Jacka Trainerja (Harrison Ford). On je namreč edini, ki ji lahko pomaga pri
realizaciji njeneideje.Ničhudega, če greTessa po
nekaj kozarčkih z njim v posteljo. Že na začetku
mu je namreč razložila, da "ima glavo za posel in telo za greh".
Statistika: Working girl je leta '88 pobral pet nominacij za zlati globus in šest nominacij za oskarja. Oskarja je dobil le za odlično pesem Let the river run Carlya Simona, globus pa sta dobili Melaniein Sigurney.
Režiser Mike Nichols je z Delovnim dekletom ponovno dokazal, da še ni izčrpal svojega talenta (nominacija za oskarja). Scenarist Kevin Wade (nominacija za zlati globus) je odlično orisal probleme ambiciozne ženske na poti k uspehu (oziroma h u telešenj u ameri škegasna).Tehničnaizvedbaje skorajda briljantna in igra močno nadpovprečna. Pri slednji še posebno izstopaigraMelanieGriffith, ki je tokrat praktično zasenčila oba priznana soigralca. Skratka - film je prijetna staromodna romantična komedija. Ocena: ****
Tommy
Za vse ljubitelje štirih mičnih pevk m plesalk skttpm P«wer Dancers h„n.i,!e.lnj., novička več kot re-cla. Pu Veri ve:,tek ie pri Z.do/b, Mvv.it* hi izšel njihov ptvcnoc. Skladbe so cvetja s plesnih ritmih, večino pesmi pa je podpisal Aleš Čadež. Kot kaže, dobre
SE^seaiieieiii


Najboljši
fantje
so
se
poročeni
Vse kaže, da tudi dan izida nove kasete Simone Vodopivec ni več daleč. Simona je postala znana kot pevka skupine Ultimat, zdaj pa že več let nastopa s Tofovim Moped šovom. Iz (meni) neznanih razlogov je samostojno kariero popolnoma zanemarila. Zdaj je njenih novih posnetkov že veliko. Zadnji med njimi je dance verzija pesmi Najboljši fantje so že poročeni, ki jo je zanjo že pred leti napisal Andrej Šifrer.
TAŠ


Vsako leto se od 7. do 17. marca v Ženevi zgrinjajo ljubitelji avtomobilov iz celega sveta. Razlog je seveda znameniti avtomobilski salon, eden naj večjih na svetu, ki seje v glavnem mestu Švice letošnje leto odprl že šestinšestdesetič. Čeprav pri Zasavcu v Švico nismo odpotovali, smo vam vseeno zbrali najzanimivejše telegrafske novice, o katerih so poročali.
Audi se je odločil na tržišču ponuditi športnejše izvedbe svojih modelov, ki bodo namesto oznake A nosili S (S8 in S6). Njihove cene se bodo pisale s petimi ničlami za vodilno številko; seveda v nemških markah. BMW je največ gledalcev privabljal z modelom Z3, ki je v stranski vlogi nastopil tudi v zadnjem filmu Jamesa Bonda - Golden eye (Zlato oko), od aprila dalje pa bo menda na voljo tudi v Sloveniji. Pridružil pa se mu je še BMW M roadster, v katerem "bije srce" iz modela M3. Chryslcr je predstavil jeep wrangler v novo-stari preobleki. Nove so masivnejše plastične obrobe in podvozje, novo-stari pa so (ponovno) okrogli prednji žarometi, ki so bili skoraj zaščitni znak tega veterana druge svetovne vojne. Citroen stopa na tržišče z novim modelom saxo.Daihatsu je prenovil model charade. Fiat oživlja ime abarth, ki je bil nekdaj sinonim za športne frizure Fiatovih motorjev. Honda je za nov avtomobil uporabila
staro ime: legend. Hyundai bo svoj novi coupe v Sloveniji baje prodajal že v avgustu letos. Hyundaijeva zastopnika v Belgiji in Sloveniji pa sta bila za osvojene tržne deleže pohvaljena kot najboljša Hyun-daijeva prodajalca v Evropi v letu 1995. Kia je po novem tudi sportage cabrio, sephia s petimi vrati in rahlo prestižna limuzina clarus. Lancia je predstavila predvsem nove motorje za modele delta, dedra in Z. Mazda ima novo stoenaind vajsetico, posebej prilagojeno za evropski okus. Mercedes-Benzov prototip terenca AAV, bi lahko luč sveta oz. serijske proizvodnje ugledal že prihodnje leto; najprej v Ameriki. Mitsubishi je ponudil prenovljena modela colt in lancer.Nissan je predstavil almero GTi z dvo-literskim motorjem in prenovljeno micro. Opel je razširil svojo ponudbo z vectro caravan in enoprostorskim, limuzinskim kombijem sintro. Peugeot je zalogo novosti izčrpal še v lanskem letu, zato je največ pozornosti zbujala
študija 406 toscana (dvosedežni kabriolet), ki pa serijske proizvodnje verjetno ne bo nikoli ugledal. Renault nregane scenic je po meganu coupe že tretja variacija iste teme in skoraj že posega v prostor kombi limuzin. Seat obljublja skorajšni pričetek prodaje limuzinskega kombija alhambre, povečali pa so tudi ponudbo motorjev. Suzuki je prenovil vitaro, ki po novem sliši na ime X-90. Letošnja novost v Sloveniji, pa naj bi bil model alto. Škoda felicia bo po novem lahko opremljenatudi z volanskim servom. klimatsko napravo in/ali 1,9-litrskim dizelskim motorjem. Toyota bo kupcem na novo ponudila 3,7 metra dolg starlet in pa večji paseo (drugo leto menda tudi paseo cabriolet). Volksvvagen širi ponudbo motorjev za pola. Novi hrošč, ki se je dolgo skrival za imenom concept l.jedobil dokončno, tržno ime: beetle. In še za rokerje: na tržišče prihaja golf "Bon Jovi". Volvo se je pri imenovanju novih modelov odločil za V40 (karavan) in S40 (limuzina).
Avtomobilska industrija se prebuja iz recesije zadnjih nekaj let in prodajne številke v glavnem naraščajo. Ob ponovni oživitvi tržišča pa se v novih in pozabljenih smereh oživljajo tudi modeli avtomobilov. V modo prihajajo
kupeji, ki so praviloma neprijazni do sopotnikov na zadnjih sedežih (renault megane Coupe, opel tigra, fiat coupe, hyundai coupe, BMW Z3 in M roadster,...), zato pa toliko bolj privlačni za uspešne mlade pare, ki si jih lahko privoščijo. Tisti z večjo družino in zahtevami po uporabnosti se vse bolj odločajo za enoprostorske kombi limuzine, kamor lahko brez prerivanja ali gneče spravimo pet oseb in obilo prtljage, avtomobil pa še vedno ohranja limuzinsko okretnost in dobršno mero voznih lastnosti. Tržno priložnost, v katero je prvi zagrizel Renaultov espace, danes izrablja praktično vsak večji izdelovalec avtomobilov (VW sharan, ford galaxy, opel sintra, mazda MPV, peugeot 806, citroen evasion, lancia Z (zeta),...). Kot pa da vse to še ne bi bilo dovolj, se v modo vračajo tudi stari modeli. Zaenkrat v glavnem še v podobi .konceptov in tovarniških razmišljanj. Vendar če se bo dobro prodajal novi hrošč oz. beetle. v kar bi človek težko dvomil, mu utegne kmalu slediti prenovljeni spaček (citroen 2 CV 4), to pa lahko sproži plaz inkarnacij avtomobilskih legend. Morda se na naše ceste vrne še kakšen fičko 16V s klimo, ABS-om, zračnimi vrečami in vsem kar sodi zraven...
JožeRanzinger
Gregor Jesih, Srečko Planinšič, Danilo Čop in Dušan Levičnik.
Zadnja dirka zimskega obdobja bo na Trojanah v nedeljo 28. aprila okrog 13. ure.
Tekst in foto: Jože Ranzinger

Sloveniji uradnost elda promocija in prodaja nove ford fieste. Ta dan .snu) pričakovali predstavitev ■ nove fieste tudi pri Fordovem za m opni k u v Zasavj u -::
vendar predstavitve ni bilo, L, novih fiest še niso dobili Po Hribarju pripravljajo pred-stavile v takoj, ko bodo dobili prve
Eli obširneje poročali tudi v Zasavcu. Stara fiesta je še ostala f
J.R.
Bir^jallisicie VlPOjilLSIL©
Bliža se konec "zimske sezone" tekmovanj v avto-rally-crossu, tekmovalcev in gledalcev pa je iz dirke v dirko več. Čedalje večja pa je tudi vzdržljivost vozil, ki prestajajo peklenskekilometre pri Prvinšku na Trojanah. Na predzadnji dirki seje na kvalifikacijah pojavilo kar osem tekmovalcev.
Ker jih je vseh osem "vzdržalo" kvalifikacijska kroga, se je organizator odločil, da bodo tekmovali v dveh skupinah, po štirje naenkrat Kiju b uspešni kvalifikaciji se Dušan Levičnik ni pojavil na startu prve skupine. Startali so trije in že kar rutinsko je odstopil Danilo Čop, ki na zadnjih treh dirkah ni nikoli prišel
do konca tekmovanja. V drugi skupini so start in cilj prevozili vsi štirje tekmovalci. Za drugo dirko sta tako ostala dva tekmovalca v prvi in štirje v drugi skupini. V drugi dirki ni bilo odstopov in tudi cilj so tekmovalci prepeljali na startnih pozicijah. V finalu sta v prvi skupini startala dva, vendar Gregor Jesih ni prišel do cilja. V drugi skupini finalne tekme so zopet startali štirje, a je najprej po trčenju obstalo vozilo Srečka Planinšiča, nekaj krogov kasneje paje na progi obstal šeSimon Smodiš.
Zaradi tekmovanja v dveh skupinah je dnevni izkupiček ostal neznanka vse do končne razglasitve organizatorja, saj se je za uvrstitev štel čas vožnje in ne doseženo mesto v svoji skupini. Dnevni zmagovalec je postal Uroš Berglez s škodo 1000 in motorjem škode felicie: drugi je bil Tadej Mareiuš z VW jetto; tretji Simon Smodiš z zastavo 101. Po vrsti so sledili še Olaf Grabnar,
sme
M
Promet
Radeče - 12. marca ob 15.20 uri se je v Tevčah pri Laškem zgodila prometna nezgoda. Voznica V.B. je zapeljala z vozišča in se prevrnila v potok. Pri tem se je lažje poškodovala, vozilo pa je bilo popolnoma uničeno. Odpeljana je bila v celjsko bolnišnico.
Trbovlje -11. marca ob 13.12 uri je voznica S.D.S. v križišču pri OŠ Alojza Hohkrauta izsilila prednost pred voznikom E.R.. zato je prišlo do prometne nezgode, v kateri je nastalo za najmanj 200.000 tolarjev škode. Telesnih poškodb pa ni bilo.
Trbovlje-12. marca je N. T. vozil po cesti za -Savo iz smeri Zagorja proti Trbovljam. Na poledenelem vozišču gaje zaneslo. Trčil je v avto, ki gaje vozil Š.G. V karambolirani vozili je trčil še tovornjak. Škode je za 600.000 tolarjev.
Trbovlje - 13. marca je v križišču Sušnik T.L. izsiljeval prednost pred voznico D.H. Prišlo je do trčenja, pri kateremje nastalo za 150.000 tolarjev škode. Ko so policisti obravnavali to prometno nezgodo, je povzročitelj hotel fizično obračunavati. Ob prihodu policistov se je vedel nedostojno. Zato je bil odpeljan na policijsko postajo, kjerje bil pridržan do streznitve.
Kisovec -15. marca ob 14.15 uri
je voznica H.M. pri vključevanju v promet na glavni cesti izsilila prednost vozniku P.V. Prišlo je do prometne nezgode, v kateri je nastalo za 250.0(X) tolarjev škode.
Izlake-16. marca so bili zagorski policisti obveščeni, da je nekdo z avtomobilom poškodoval ograjo, ki je last G.F. z Izlak. Policisti so z zbiranjem informacij ugotovili, da je ograjo poškodoval P.M. Zaradi neprilagojene hitrosti je trčil v ograjo. Ker je bil avtomobil tako poškodovan, da ni bil več vozen, je odšel domov po traktor in avto odvlekel domov. Kljub temu so ga našli in prej ah slej bo moral poravnati nastalo škodo. Teje kar za 150.0(X) tolarjev.
Hrastnik - 17. marca ob 12.00
uri je B.D. vozil po regionalni cesti iz Hrastnika proti Steklarni. Za njim je pripeljal O.S. in ga skušal pravilno prehiteti. Ko sta bila avtomobila vzporedno, je B.D. nenadoma zavil
proti O. S. in trčil v prednji del. Škode je za 200.000 tolarjev.
Hrastnik - 18. marca ob 23.35 uri je P.C. vozil neregistriran avto Z 101. V naselju Aleša Kaplje je trčil v parkiranega juga. Po trčenju je P.C. odpeljal s kraja nesreče. Ko so bili policisti o dogodku obveščeni in so začeli zbirati informacije, so ugotovili, da je bil ob 23.20 uri zoper P.C. odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki ga je zavrnil. Kljub temu so mu policisti vožnjo prepovedali, P.C. pa prepoved očitno ni upošteval, saj je samo četrt ure kasneje povzročil prometno nesrečo.
15. marca se je začela akcija Natakar, taksi prosim. Policisti bodo slab mesec dni posebno pozornost posvečali prometni varnosti. Poudarek te akcije je na preverjanju alkoholiziranosti voznikov v prometu. Zato dobro premislite, preden pijani sedete za volan.
Kradejo kot srake
Litija - 14. marca je B S. iz
Gabrovke sporočil na PP, da mu je nekdo vlomil v hišo. Marljivi vlomilec je kot kaže delaven mož, saj je v glavnem odnesel samo delovno orodje. Lastnika je oškodoval za 300.000 tolarjev. Odnesel pa je še nekaj buteljčnih vin.
Radeče - 14. marca ponoči je neznanec vlomil v bife Porše, ki ga ima v najemu P. B. iz Celja. Vlomilec je vlomil stranska vrata in iz notranjosti bifeja zmaknil 24 pločevink pijače dark dog in štiri avdio kasete. S tem je najemnika oškodoval za 10.000 tolarjev.
Litija - 18. marca je bilo vlomljeno v restavracijo Pošta. Vlomilec je vstopil skozi okno igralnice in iz prostorov odnesel TV, registrsko blagajno, iz restavracije pa več zavojčkov cigaret in nekaj drobiža.
Preprečili samomor
17- marca okoli polnoči je policijska patrulja PP Laško v Zidanem mostu legitimirala osebo, kije dajala videz duševno neuravnovešene osebnosti in je hotela skočiti
z mostu v reko Savinjo. Ugotovljeno je bilo, da gre za 30 letnega Z.M. iz Domžal, ki je pred dnevi odšel od doma neznano kam in so ga že iskali svojci. Po dogovoru z zdravnikom je bil navedeni odpeljan na opazovanje v bolnišnico Vojnik, prav tako pa so bili obveščeni tudi svojci.
Oviral je promet
14. marca so imeli litijski policisti opravka z B.R. Že nekaj minut pred šesto uro zjutraj je bil tako pijan, da se je opotekal po cestišču in s tem oviral promet. Policisti so ga, ko so ugotovili v kakšnem stanju je, odpeljali domov.
Projekt policija
V torek, 19. marca je so predstavniki UNZ Ljubljana na policijski postaji v Trbovljah pripravili tiskovno konferenco. Na njej so spregovorili o novi organiziranosti policije na lokalnem nivoju. Na nov sistem dela bodo policijske postaje, ki spadajo pod UNZ Ljubljana prešle s 1. aprilom. Čeprav je ta dan namenjen šalam,
pa policisti obljubljajo, da nova organiziranost policije pomeni večjo učinkovitost in nenavseza-dnje tudi večjo varnost Več o novi organizranosti policije v Zasavju pa v naslednji številki.
Naša bodočnost
Trboveljski policisti so prejšnji
teden napisali kar 22 kazenskih ovadb. Morda številka niti liti bi
bila tako visoka, če ne hi vse
ovadbe spisali prot, eni sami osebi.
iz pisani, stanovanj, tehničnih predmetov iz trgovin in še kakšne
nečednosti. Fant je bri pr, svojem
|!§|f |i|:||i||i|li|||| drugim
je hodil uidi po j stanovanjskih
."4-"•*---.v.''-K-".-ee.'.|V.Ve.’e.m.-e.-e e.-e,-e.-eee
blokih m iskal odklenjena vrtita.
stanovanja in ukradel listo, kar
Policisti opozarjajo, daje takšnih tatvin vse več. Marsikatera pa se tla / malo previdnost, (na primer
in hitro preprečiti.	2::|
V-Xs::	. e. -■	-	' .S
Aufbiks
Organi pregona in represije se pospešeno pripravljajo, da bodo zagrenili življenje aufbiksarjem. V strahu pred negotovo prihodnostjo zato nekateri aufbiksarji izkoriščajo še zadnje trenutke, ko je vse po starem. Kaj bo pa po 1. aprilu...
Petnajstega je prostore OŠ Tončke Čeč na lastno pest šel ^P preurejat S.S. Za.nameček (in v stilu kratic svojega imena) pa je pretepel še žensko. Ker za vse skupaj ni imel pooblastila, so posredovali možje v plavem. Kljub temu, da se je upiral, je noč preživel v varni karanteni. Do streznitve.
jg Društvo AA čestita in pozdravlja B.A. iz Hrastnika. Na njegovi življenjski poti mu želijo veliko lepih trenutkov in veselja. Zraven pa upajo, da nikoli več ne bo imel takšne smole kot te dni, ko so ga za volanom začopatili hrastniški policisti. Nad njega so se spravili s sila neprijetno stvarco, ki seji reče alkotest. Ker je napihal kar 2, 84 promila je v nagrado dobil lepo zloženko, na kateri piše Natakar, taksi prosim! V trajen spomin (in opomin).
Šestnajstega marca je bil v hrastniškem Shake’s klubu pravi ^P vsezasavski dan. Najprej je K.P. iz Zagorja ugotovila, da ji je nekdo zmaknil denarnico s 15.000 tolarji. Kakšne tri ure kasneje, ob 03.50 uri pa sta se stepla še J.B. in Ž.J. Med prepirom je J.B. zgrabil kozarec in usekal Ž.J. po glavi. J.B. je nato pobegnil roki pravice. Vendar samo do Trbovelj, kjer so ga zasačili še isto noč.
c--	------


51351
In že je tu marec, ko se prične "sezona" maturantskih plesov. Letos sojo otvorili dijaki četrtega letnika Strojne šole iz Trbovelj. V soboto, 16. marca, so se dijaki s svojimi starši, prijatelji, sorodniki... zabavali v Delavskem domu Zagorje.
Petindvajset dijakov je skupaj s svojimi soplesalkami pričakalo starše in profesorje. Po njihovem prihodu so s svečami v rokah v dvorano prikorakali bodoči maturantje. Fantje so se izkazali, ko so prepevali maturantsko himno
Gaudeamus igitur ter nato še Prišel je čas slovesa. Ko so odpeli, je v imenu dijakov spregovoril Kristjan Kajič, ki se je vsem profesorjem, staršem in razredniku Avgustu Kostajnšku zahvalil za njihov trud in razumevanje. V imenu učiteljev pa je maturantom in ostalim spregovoril ravnatelj profesor Milan Lavrič. Sledil je angleški valček, pri katerem so fantje dokazali svojim mamam, da so res dobri plesalci. Ko so člani skupine Veter, ki so ta večer skrbeli za glasbo, končali "prvo rundo" je bila na vrsti četvorka. Res so se vsi
potrudili in odplesali kar najbolje. Potem pa še nekaj plešo v in že je bilo uradnega dela konec.
Po uradnem delu se je pričela prava zabava. Vsi povabljenci in maturantje so se predali prijatni glasbi in plesali kot za stavo. Maturantje so imeli tudi svojega harmonikarja, sošolca Marjana Pograjca. Za dobro vzdušje pa je poskrbel še Jernej Biderman.kijeza nekaj časa zamenjal pevca skupine Ve ter in s kitaro v roki, ter s pomočj o svojih sošolcev zapel nekaj starih slovenskih skladbic.
V zgodnjih jutranjih urah se je ples počasi končal, maturantje so s težkim srcem zapuščali dvorano in se dobre volje odpravili domov.
Danes se zopet učijo, gulijo šolske klopi in se počasi že pripravljajo na maturo oziroma zaključni izpit. Zaželimo jim, naj dobro izpolnijo naloge, ki jih še čakajo. In ohranijo svoj maturantski ples v lepem spominu.
Saša Grobljar foto: Stane Weiss ml.
^J^jAdAv, Iju&i/, ijuiu/...
Tudi v današnji številki Zasavca vam bomo zaupali nekaj novičk iz ljubezenskihW^ix Marffltoj beti ali manj zanimivega se je pripetilo v teh drt^h, im^pa ^l^rg', dl^bi najbolj sveže novičke
nej
rite ivtisledioih vrstic. jokaleEfagtdi ^regorja K., naj
Jim.) n ,ani P.
josp.t
Primož R. (Telit) je srečen
pce, kar v . (Gosp.)
razšel s Poli lase, za koga pa seje M. (Eu^pogreša svojega vi viken^Ltgž^Ppr^ikuj e Severina Z. Tim V. (E\$j ži G. in Natašo Vf (obe^Eu.)
To bi bilo zirtKnes vse. K bomo zopet oglasih. Do taki svojega najdražjega oziroma\ojBjemu svoje najdražje.
edej£ Damjana aka Otočja S., prav^ko pa vsak U. (iBu.l, krprav/tako^čalca vojaka [i samojše zn TomnžaN^l. (Teln)\Sašo velikokrat srečamo v Oškaqu. pa sdtbo zgodilo knj novega, se 1 t seSmejte lepodn uživajte v objemu
Baltazar
		T"	
			
		JIH	
		1	Mi

................... ki,
jjdjUe naprej do Šmartnega prt Litiji.Tam boste vprašali za
nadal jne turistične napotke.
Pišemo tudi o Rogaški Slatini, kjer so v zimskih počitnicah organizirali v sodelovanju s Pll.-om raziskovalno delavnico In
izdali časopis Raziskovalec. Ogledali so sl kraj In ga predstavili
z vseh strani - kulturno,geografck«, zgodovinsko,se pogovar-jali / ljudmi, sestavljali teste, glasbene lestvice... In kako s.no ta časopisrlohili? Med drugimstaseudeležila tega počitnikovanja
pritožujejo. Brez smisla, saj vremena ne moremo spreminjati.
No, marsikomu ho tudi žal za zimo, ki se počasi poslavlja...
•: :• •:: •: •• •' •::::: ............................................... .................
x:::::x:x*:::*::xč*x-x*x*x*x*x:x*x:x*:*x>w^
Th*
.. 11
V Čatežu
Za šolo v naravi smo se prijavili že y 3. razredu. Na vrsto pa smo prišli v začetku marca. Veselili smo se priprav, v šoli smo se o tej temi veliko pogovarjali. Ugibali smo, kako bo potekalo delo in sanjali, sanjali. Prišel je dan odhoda.
V Čatežu nam je bila všeč prenovljena šola za obšolske dejavnosti. Še bolj pa nam je bilo všeč življenje in delo v njej. Zanimivo za nas j e bilo, da nas ne bodo učile naše tovarišice.
Za nas je bilo vse novo. Da smo morali sami pospravljati sobe in skrbeti za svoje stvari, je bila prava avantura.
Dnevi so bib polni novih spoznanj in doživetij. Čas od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer je hitro minil. Imeli smo se prima, ker smo spoznavah naravo in uživali ob opravljanju nalog. Doživeh smo poseben večer, ko smo s petrolejkami odšb na nočni pohod kot palčki. Nekaj posebnega je bil četrtek, ko smo plezali po plezalni steni. Bilo je veliko raznih
aktivnosti.
Učenci 4. a in 4. b razreda OŠ Trbovlje, učiteljice Marta Klančar, Mimi Lipovšek in Julija Franko
TV igrice
Mojenajljubšeigračeso TV igrice. Z njimi se lahko velikokrat igram. Kadar pridejo moje prijateljice, se lahko skupaj igramo.
Ko pridemizšole, najprej naredim domačo nalogo in kar se moram naučiti. Potem grem lahko igrat igrice. Z očkom se tudi včasih igrava, zato, ker j e v d voj e bolj še. Pri igranj u igric mi čas mine zelo hitro in potem moram spat.
Ko se jih bom naveličala, jih bom
podarila svojemu malemu bratrancu Timiju.
Monika Gunzek, 3. b, OŠ T. Čeč
Karate
Moj najljubši šport je karate. Sem član Karate kluba Tika Trbovlje.Zelo rad treniram. Še vedno imam beli pas, vendar sem že veliko napredoval. Osvojil Sem že nekaj dobrih uvrstitev na tekmovanjih. Ta šport je zelo dober, ker ga lahko tudi uporablj aš za obrambo. Vztraj al bom v tem športu in tudi kadar sem bolan, si želimiti na trening. Upam, da bom nekoč osvojil kakšno medaljo na svetovnih tekmovanjih.
Alen Bajrektarevič,
OŠ T. Čeč
Vtisi o Rogaški Slatini
Posebnost Rogaške Slatine je, da za urejanje naravnih in umetnih parkov že od nastanka zdravilišča dalje skrbi zdravilišče samo in ga tudi financira. V kraju so premalo razvite obrtne dejavnosti. Rogaška Slatina potrebuje razvito trgovino, katera bi morala razvijati še dodatno specifično ponudbo za potrebe zdraviliškega turizma. Gospodarski del se deli na kmetijstvo in gozdarstvo. Dokaj dobro pa je razvito privatno kmetijstvo. Rogaška Slatina je obdana z lepimi gozdovi, ki so delno proglašeni za naravni in zaščiteni park.
Nika Mohar, Lucija Štaut, Tomaž Smrekar
Češe pelješ v Rogaško preko Celja in nadaljuješ skozi Štore, ti prav gotovo padejo v oči številni železniški prehodi, pri katerih pa človek le redko stoji zaradi vlaka, saj ta pripelje le nekajkrat na dan. Tam, kjer prehodov ni, paje cesta ravna in avto lahko poženeš, kolikor hočeš. Seveda se slejkoprej pojavijo ovinki in s tem prehodi ter Andrejevi križi in veselja jekonec. Tako se pripelješ
v Rogaško in pred očmi ti poplesavajo tračnice. Ko se pelješ skozi nov stanovanjski del mesta, si skoraj ne moreš predstavljati, da se je tu včasih sprehajala evropska gospoda. Potem, ko prečkaš še en železniški prehod(!), se pripelješ do kulturnega doma in takoj zatemježe eden od številnih hotelov, od katerih pa jih je kar nekaj zaprto. Ali so jih zgradili zato, da bodo zaprti? Tako ima človek občutek, da Rogaška propada. Velik del je zaprt, Donat ima novega lastnika,...
K sreči pa se ti, ko se sprehodiš po zdraviliškem parku, malo zbistrijo misli in se preselijo v čas, ko so se tu sprehajali elitne gospe in gospodje in bili vsi veseli, da lahko pijejo tukajšnjo mineralno vodo. Če bi se sedaj ljudje nehali prepirali in bi z naravo sodelovali kolikor se le da, bi za Rogaško zopet prišli časi, najbrž še lepši, kot nekdaj. Melanholično ozračje pričara vreme, ki tukaj ni prav lepo. Malo snega, malo se vidi trava, drevje j e golo, nebo oblačno. Tako Rogaško sedaj pravzaprav ne vidiš v tistem turističnem razcvetu, kakršni je najbrž takrat, ko tudi narava cveti. Ne glede na to pa mineralna voda, ki ima zasluge za vse to, vseskozi teče in se ne ozira na to, kaj pravijo ljudje in kaj pravi okolje. Narava in Rogaška Slatina imata svoj čar, če ju le znamo pogledati s pravimi očmi.
NajaMarot
Zima se počasi poslavlja

i
S* f f l * V
mmmmmššmmrn
• | »
■m
Uhk
»iiililil

STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, tel.: 27-321 MENJAM hišo za stanovanje ali prodam, tel.: 061/349-216, 061/714-896
NAJAMEM stanovanje v Zagorju, lahko v hiši, tel.: 61-964
DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, prodam, tel.: 61-996
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM AUDI 80 D, 1. '81, reg. do 7/96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena: 4.800,00 DEM, in VUGO 55 AX, prevoženih 88.000,00 km, rumene barve, reg. do 9/ 96, cena 1.800,00 DEM, tel.: 71-310
PRODAM traktorsko enoosno prikolico z nadviški, tel.: 44-332
PRODAM traktor, TV 730, dobro ohranjen in motorno žago Sachs Dolmar 111, potrebno manjšega popravila, oboje za 3.100,00 DEM, Jože Jakopič, Loška gora 3,1433 Radeče.
PRODAM molokultivator IMT 8 KM dizel s prikolico, kosilnico, plug, tel.: 25-443
BMVV 320 V 6 1. '82, metal zelene barve, 120 KS, pomična streha, prodam, tel.: 61-575,73-713 PRODAM VESPO registrirano, z dodatno opremo, ali zamenjam za APN ali avtomatik, z vašim doplačilom, tel.: 43-666.
PRODAM golfJGLD, 1/84,90.000 km, reg. 8/ 96, cena 4.400,00 DEM, tel.: 64-676
PRODAM prednji levi blatnik in masko za Z 750, tel.: 71-276
PRODAM LADA SAMARA 1.300, 3 vrata, prev. 53.000 km, tel.: 41-162
PRODAM Z 750, L '83, reg. do 3/97, cena 90.000,00 SIT, tel.: 21-182
PRODAM Vugo 45,1. '86, cena po dogovoru, tel.: 73-615.
KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezervne dele, tel.: 63-101.
RAZNO
PRODAM igrice FAMILLV COMPUTER, Marko Plahuta, Ojstro 13, Trbovlje,
PRODAM otroško posteljico z jogijem, lepo ohranjeno, tel.': 20-803
PRODAM pol karte za premog, 1,8 t, tel.: 21-029
PRODAM brejo kravo, ki bo telila konec marca ali teličke, stare 6 - 7 mesecev, simentalke, tel.: 25-443
PRODAM kombinirani voziček, stajico, oblačila do 1 leta starosti, tel.: 61-285.
PRODAM kuhinjski kot, 3 stole, mizo, ugodno, tel.: 42-009 od 14. ure dalje
PRODAM termoakumulacijsko peč 2,5 kw s
števcem na izmenični tok za 20.000,00 SIT, tel.: 24-789
PRODAM kalupe za izdelavo umetnega kamna, tel.: 71-276
ODDAM psička mešančka, starega 1 leto, manjše rasti, tel.: 41-181
PRODAM puhovko, ugodno, 20.000,00 SIT, tel.: 64-166, dopoldan
NUJNO rabim 1.500,00 DEM, vračam še 1.000,00 DEM več, tel.: 77-267,62-530.
PRODAM obleko za maturantski ples, tel.: 61 -095
PRODAM računalnik 486, DX, 40 Mhz, trdi disk 203 MB, disketa 3,5" 1,44 MB, monitor 14", miško, več iger, tel.: 64-250,64-166 dopoldan.
UGODNO prodam 4 moške obleke št. 54 in moško suknjo za 18.000,00 SIT, tel.: 62-139.
PRODAM avtosedež CHICCO, cena po dogovoru, tel.: 75-201 dopoldan, 75-235 po 16. uri.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje -raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM 101 plinsko bombo za 5.000,00 SIT, tel.: 64-250,64-166, do 16. ure.
PRODAM motorko znamke STIHL -DOLMAR, malo rabljeno, cena po dogovom, moj naslov: Roman S timijan, Okrogarjeva 6, Zagorje.
INŠTRUKCUE
ŽELITE BOLJŠO OCENO - POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 244$7.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 -14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in Fl za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
DELO
IŠČEMO ulične prodajalce v Zagorju, tel.: 64-250, dopoldan.
LEKTORIRAM vse vrste besedil (diplomske, seminarske naloge,...), tel.: 22-396
DIJAKI IN ŠTUDENTJE! Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom,
za brezplačni mali oglas
Moj naslov:
hitro, lepo in brez napak - ROMANIX Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan
STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624
NAJAMEMO kletne prostore, večje od 100 m2, tel.: 063/35-708, od 10,-12. ure, 063-451-857 od 18.-20. ure
CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, 24-748
KUPIM delnice MERKATORJA, vsak delavnik, tel.: 061/220-519
POTREBUJETE posojilo, tel.: 061/220-518
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1 . NAGRADA:
Bon v vrednosti 22.500 SIT
9*^*7«- 9QfQ6QX
Kidričeva 4/b, p.p.51,1410 Zagorje, tel.0601/64-101
- NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE - PARFUME, POSLIKANO STEKLO - USNJENO GALANTERIJO, ŠATUUE - STENSKE IN ROČNE URE
- VABIMO VAS V GALERIJO, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI
2.
NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 22.500 SIT
GKAFEX
TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31 1411 Izlake tel.:0601/74-180 fax: 0601/74-110
3. NAGRADA:
PANASONIC radiokasetofon
E l<§>«ADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA PreSernova 3 7, ZAGORJE Tel.: OtiOl /6 I 575
4. NAGRADA:
Dve sezonski karti za letno kopališče (odrasla in otroška), Medijske Toplice
A
HOTEL
MEDIJSKE TOPLICE IZLAKE
tel.: 74-117, fax: 74-044
5. NAGRADA: Paket v vrednosti 9.000 SIT	tel.,fax:0601/64-670 TjuRTIRLT d.0.o. Karli Kotnik - Dragica Tomše, 1410 Zagorje, Cesta zmage34
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 9.000 SIT	1» kmetijska zadruga ■“* izloke, ».».o. Izlake 40, 1411 Izlake; tel.: 0601/73 634
7. NAGRADA:	rr Mateja HRIBAR	tel.; 0601/73 794
Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT	
o—^	
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek ..............................
kraj ........................... poštna št.
ulica........................... telefon . .
datum..................... podpis...........
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)


7
J

Razpis za slovensko kmečko ohcel v Kandršah
Turistično društvo Mlinše v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za
Tudi letos bo 29. junija velika prireditev, katere namen je obujanje starih ljudskih šeg in običajev. Kmečka ohcet v Kandršah bo letos še bogatejša in pestrejša, kot je bila minula leta. 29. junija bo pri gostilni "Pri Vidrgarju potekala zaključna prireditev, na kateri se bodo poročili izbrani pari. Eden

Ime In priimek
Ime In priimek
Telefon (doma in v službi)
Telefon (doma in v službi)
Datum rojstva: Podpis
Datum rojstva: Podpis
prijavnico in jo v priporočenem pismu pošljete na naslov: Zasave, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom ZA ZASAVSKI PAR 96. Prijave bomo sprejemali predvidoma do druge polovice aprila, finalni izbor parov pa bo 18. maja. Pohitite, časa je malo.
izmed parov bo tudi iz Zasavja. Zato časopis Zasave objavlja prijavnico za Zasavski par 96, ki se bo udeležil te poroke. Sponzorji bodo tudi letos poskrbeli za bogate nagrade, ki jih bodo prejeli mladoporočenci. Za odmevnosti prireditve pa bo letos poskrbela televizija POP TV in ostali slovenski mediji. Prireditev Kmečka ohcet bo letos delno povezana tudi z obeležitvijo 700 - letnice Zagorja.
Na razpis se laho prijavijo pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	Slovenska narodnost in slovensko državljanstvo.
-	Ženin ne sme hiti starejši od 35, nevesta pa od 30 let.
-	Nobeden izmed njiju še ni bil poročen.
-	Parje pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, kijih zahtevajo propozicije.
-	Oba ali vsaj eden stalno prebiva v eni od treh zasavskih občin, oziroma v Litiji ali Radečah.
Če izpolnjujete pogoje, vam ne preostane drugega kot da izpolnite
CtCHTROflMHflniHB
EISHTROMKfi	Rudi Fele - Amalija Fele
SEMI	1410 Zagorje, Dolenja vas 14, tel. :0601/64-285
Cenjene stranke obveščamo, da servisiramo vse vrste TV sprejemnikov, radiokasetofonov, videorekorderjev, radijskih postaj, gospodinjskih aparatov: montiramo SAT sisteme in avtoradioaparate.	^ priporočamo!
Opravičujemo se, ker smo v prejšnji številki pomotoma objavili, napačno telefonsko številko.
Hvala za razumevanje.
Zasave d,o.o., eps trženje	__________
15. MAREC ■ SVETOVNI DAN POTROŠNIKA
15.MAREC potrošniki obeležujemo kot svoj dan že od leta 1962, ko je
bila v ZDA na predlog predsednika J.F. Kenedy-ja sprejeta deklaracija o osnovnih potrošnikovih pravicah. Le te so potem priznale tudi druge vlade v svetu, kakor tudi ZN in EU v svojih smernicah varstva potrošnika. Tudi Republika Slovenija seje zavezala, da jih bo spoštovala.
Osnovne pravice potrošnika so:
*	pravica do varnosti in zaščite
*	pravica do zagotavljanja življenjskih potrebščin
*	pravica biti informiran
*	pravica do izbire
*	pravica, da se sliši njegovo mnenje in zahteve
*	pravica do pomoči in uveljavljanja odškodnine
*	pravica do potrošniškega osveščanja - izobraževanja
*	pravico do zdravja in tudi do zdravega okolja
V Območni pisarni Zagorje smo ob svetovnem dnevu potrošnikov prejeli kar nekaj klicev s čestitkami naših občanov. Vsem se za čestitke in dobre želje lepo zahvaljujemo!
ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE
OBMOČNA PISARNA ZAGORJE
Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S
Telefon, fax: 0601/64*11 5
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 27.3.1996 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2e, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 4.500 SIT
2.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 2.500 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 9/96
1.	nagrada:	Walkman,
Videoservis Zalokar Trbovlje, Primož Božjak, Keršičeva 38, T rbovlje
2.	nagrada: 2X videokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Mojca Omahne, Naselje na šahtu 45, Kisovec
3.	nagrada: 2X videokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Novko Kolobarič, C. 3. julija 11, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredn ištvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 28. 6. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 10/95:
OPERA, MAKALU, BRONA-STAKOLA J, URŠKAHROV AT. N, SS, TABES, AG, GA, KILA, ALE, KIRUNA, READ, RO, KARELIJA, ARLES, NOE, ALANIN, RONO, GRIČ,TACA, AAMODT, RAFAL, AM, TN, MAS KAT, NAMA, REK, ARDIT, KONUS, IV AR, VIANI, RAVA, BALATON, KAPITAN, UDINE, KRF, MAJOLI,TANGO, ATO, ATAMAN. ,
► R6IMT A CAR ►► KOMBI PREVOZI AVTOVIEKA FOTOKOPIRANJE ►► SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4,61420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
Maša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so se od 5. do 18. marca rodili:
5. 3.: Danica Čančar, Trbovlje, hči Ana Marija;
7.	3.: Tanja Jerkovič, Hrastnik, hči Lara;
8.	3.: Danuška Bobek, sin Urban, Majda Kolman, Sevnica, sin Jan,
Jela Cvitič, Zagorje, sin Pavao;
9.	3. Darja Knez, Radeče, hči Maja;
10. 3.; Nataša Repos, Celje, hči
Patricija, Natalija Žikovšek, Rimske Toplice, sin Aljoša;
12.	3.: Natalija Tkavc, Celje, hči Maruša, Marjeta Drolc, Čemšenik, sin Klemen;
13.	3.: Saša Jerman, Zagoije, hči
Klara;
14.	3.: Dragica Kovač, Hrastnik, sin Matjaž. Darja Brcar, Sevnica, hči Sara;
17. 3.: Stojanka Ilič, Hrastnik, sin Sladan;
18. 3.: Marjana Perak, Kisovec, hči, Vida Bajec, Litija, hči Mateja.
Policijska 1
Komandir gleda podobo v zrcalu in vrta po spominu: "Poznam ga. Zadnjič sem ga videl pri frizerju. Sedel mi je nasproti!"
Policijska 2
Kdaj se policist neha umivati? Ko se na bojlerju prižge rdeča luč.
Policijska 3
Policaj sreča župnika, ki ima obvezano glavo. "Joj prečastiti, so vas napadli, oropali...?" "Ne, ne, zjutraj sem se udaril v bojler." Policaj prikima in gre naprej. Ko sreča kolega, mu pove, kaj se je zgodilo župniku in ga vpraša, če mogoče ve, kaj je bojler. "Ne vem, ne hodim v cerkev."
Policijska 4
Zakaj se policist prestopa pod tušem? Zato, ker uporablja Wash and Go.
Policijska 5
Med patruljiranjem se policist po nesreči udari s pendrekom v oko. Poškodba je hujša, tako damu vstavijo stekleno oko, dobi pa tudi odškodnino. Zanjo si kupi nov črno-beli televizor. Ko ga že nekaj časa gleda, se udari po čelu: "Se pa res ne znajdem. Če bi se udaril še v drugo oko, bi si za odškodnino lahko kupil barvnega."
(Policijske šale smo izbrali iz knjižice Vicev na račun policije ni!)
OVEN Ne bodite preveč kritični do sebe. Problemov ne boste rešili tako, da o njih neprestano premišljujete. V tem času se boste odtujili od prijateljev. Št.: 3.
BIK Vaše počutje bo močno odvisno od partnerjevega. Morali se boste soočiti z nečem, pred čimer ste dolgo bežali. Na večino ljudi boste imeli dober vpliv. Št.: 14
DVOJČKA Zadnji čas je, da začnete uresničevati svoje vizije. Vse, kar ste odlašali, se bo zgrnilo nad vas. Čutili boste potrebo po svobodi. Št.: 7.
RAK Vaši sodelavci se bodo v marsičem zanašali na vas, zato boste morali v prihodnje dobro zagrabiti za delo. Čeprav se vam bo zdelo, da vsega niste dolžni izvršiti. Št.: 20.
LEV Za vasje nastopilokrajše obdobje, ko se lahko malce umaknete iz vsakodnevnega živžava. Vprašanja, ki vam rojijo po glavi, zahtevajo čas za premislek. Št.: 11.
DEVICA Polni ste energije, mikala vas bo dogodivščina, zato prosti čas izkoristite za potepe. Razgibajte svoj življenjski ritem in poskrbite, da se boste imeli lepo. Št.: 5.
TEHTNICA Povrnile se vam bodo moči in dobra volja. Uspelo varn bo rešiti tudi tiste zaplete, ki vam že nekaj časa povzročajo slabo voljo. Obetajo se vam prekrasni trenutki v dvoje. Št.: 17.
ŠKORPIJON V sebi boste našli skrite zaloge moči. Tudi do svojih bližnjih boste poštah bolj odprti. Toplina, ki izžareva iz vas, vam bo pomagala graditi bolj harmonične odnose. Št.: 9.
STRELEC Zadnje čase ste dokaj zaprti. Ne najdete pravega stika s svojimi domačimi. Pustite si nekaj-časa za poči tek. Bolj kot družba vam bo prijala samota. Št.: 33.
KOZOROG Nadelovnem mestu boste uspeh rešiti nastale zaplete. Dela boste imeli sicer še vedno dovolj, a vas ne bo tohko obremenjevalo. Dobro se boste počutili. Št.: 9.
VODNAR Vehko boste razmišlajli o svoji družini in sorodnikih. Nadrejeni so z vašim delom zadovoljni. Nove naloge so vam lahko v ponos, saj ste si zanje močno prizadevali. Št.: 21.
RIBI Pred vami se odpirajo nova obzorja. Izkoristite obdobje za širjenje svojega znanaja. V ljubezni si pustite odprte možnosti in ne pričakujte že vnaprej slabih stvari. Št.: 7.

Kdo natolcuje? ■ odgovor vodstvu zagorskega rudnika
V	sestavku Dvomi ostajajo (Zasavc št.9,7.3.96) sem med drugim zapisal: Ljudje so najbolj v skrbeh, da med pepelom, ki ga dovažajo v Zagorje, ni še drugih primesi ali tvarin, ki niso prijazne okolju, skratka, ki utegnejo biti celo nevarne naravi in živim bitjem, kot pravijo starejši sprehajalci na Ruardiju in v Vinah. Spet drugi pa, ki nekoliko pobliže poznajo vso problematiko, dodajajo, da kljub vsemu,'kar je bilo povedanega o pepelu, niso ostali brez dvoma.
In kaj je med drugim v sestavku vodstva Rudnika Zagorja v zapiranju d.o.o. zapisano. Citiram: Natolcevanje, da so med pepelom lahko "primesi in tvarine, ki niso prijazne okolju in ki utegnejo biti nevarne naravi in živim bitjem" pa ne bi komentirali, saj so stvar morale in poklicne etike pisca... konec citata.
V	vodstvu rudnika se niso niti toliko potrudili, da bi sestavek Dvomi ostajajo pozorno prebrali. Malce me je sram, da so si tak spodrsljaj o natolcevanju privoščili ljudje, ki jim ni mogoče pripisati površnega branja, ali pač... Naprtili so mi natolcevanje, kot da sem sam trdil, da gre za primesi in tvarine, ki niso prijazne okolju, česar si ne bi nikoli niti v sanjah privoščil, ker pač dobro poznam vse zgode in nezgode okoli dovažanja pepela. Ljudje, sprehajalci, starejši občani so mi potožili, da so v skrbeh, ker da niso prepričani v neoporečnost pepela, ne pa pisec. Zato sklicevanje vodstva rudnika na mojo moralo in poklicno etiko presega najosnovnejše manire komuniciranja. Sporočam jim, da zahtevam pismeno opravičilo.
P.S:	Tudi glede napačnih
interpretacij, da rudnik nima podpisane pogodbe za letos, zatrjujem z vso vehementnostjo:	direktor
rudnika mi je osebno po telefonu zatrdil, da za letos še nimajo pogodbe in zavoljo tega sem to tudi zapisal. Gospodje se boste morah pač med seboj dogovoriti, kaj je in kaj ni. Ni panameni.dabom preverjal trditve direktorja, ali so točne ali ne. Tedaj je vaš odgovor na sestavek Dvomi ostajajo strel v prazno. Veseli-
lo bi me, če bi to priznali. Če ne, si bom moral ustvariti drugačno podobo o sedanjem vodstvu rudnika.
Milan Vidic
Odgovor na pro et contra
Sprovocirani z neresničnimi izjavami gospe Petričeve v 8. številki Zasavca smo bivši Narodni demokrati Trbovelj prisiljeni pojasniti nekatere stvari in bralstvu podati še neka druga, resnična dejstva.
S starim vodstvom OO SDS Trbovlje, ki sta ga poosebljala zakonca Petrič, so bili vedno križi in težave, še iz časov skupnega delovanja trboveljske opozicije. Nekaj cvetk: neprestan konflikt z občinsko volilno komisijo, brez vednosti članstva predlagali bivšo tajnico občinskega sekretarja ZKS, zdaj članico ZL v UO občinskega stanovanjskega sklada, zavozila priprave za skupen nastop na lokalnih volitvah '94, povzročala prepire v lastnem odbom, kar je povzročilo odstop takratnega tajnika in blagajnika, proti statutu so se volili in si določali funkcije, saj je listi navedeni sestanek ožjih somišljenikov (12 prisotnih) 21. februarja '95 bil sklican po telefonu in ne z vabili in gradivom in to ni bila volilna konferenca, tudi za časa g. Ložaka v članstvu stranke ni bilo nobene volilne konference, vendar je bil kljub temu podpredsednik. Je pa dobro, daje prišel, saj je povzročil še drugo strujo v odbom in so bili kmalu vsi z vsemi skregani, kar se vidi z obilico pismenih pritožb, ki bi jih lahko kdorkoli videl, saj jih je gospod Janša ponudil na vpogled, če bi koga zanimalo, gospa Petrič si je lastila še ostale funkcije, ki nekatere sploh niso v statutu, npr. tajnica regijske koordinatorke in je v tej namišljeni funkciji samopovabljena prišla na sejo zagorskega odbora, iz katere je bila nagnana Ob tem jih je še imenovala "politični nedonošenčki", verjetno zato, ker se niso hoteli pokoriti njeni "avtoriteti".
Zaradi takšnega stanja se ND Trbovelj po kongresih strank SDSS in ND v maju '95 nismo priključili OO SDS Trbovlje, saj bi s tem dah legitimiteto temu odbom in to kljub temu, da sta nas obe frakciji vabili na svojo stran. Tako je tudi prišlo do pogovora s podpredsednikom odbora v nekem gostišču, vendar
izključno na njegovo željo, češ da me mora nujno pridobiti v ta odbor in na svojo stran ter da je takšna navodila dobil v Ljubljani od takratnega glavnega tajnika, priča temu pa da je bivši blagajnik odbora, ki je bil tudi zraven v Ljubljani, kjer sta se žalila nad vodstvom trboveljskega odbora. Sodelovanje sem takrat (julij '95) odklonil, ker po mojem stvari še niso zrele in čakam, da se bo odbor sesul sam vase. To pa bo kmalu. Ko se bodo stvari začele resno razčiščevati, se bomo tudi ND vključili. Vendar pa so se stvari potem zasukale drugače, saj je gospa Petričeva končno dovolila podpredsedniku ustanoviti njej tako sporen krščanski fomm in ga s tem pridobila na svojo stran. Baje se mu je tudi opravičila za nazaj, ko gaje tako sumničila, ampak kaj, ko so ji dmgi tako govorili! Sledi sestanek v novembru '95 z organizacijskim tajnikom SDSS, kjer sta bila z menoj še dva bivša člana ND, na katerem smo se ponovno dogovorili za sklic volilne konference v Trbovljah za december '95. Na sedežu stranke so hoteli elegantno pripeljati do teh vohtev in so od predsednice Petričeve zahtevah izpisek zadnje 'volilne konference, kajti na sedežu stranke niso imeh nikakršnih tovrstnih zapisnikov in ni razvidno, od kdaj komu traja mandat. Ker volilnih konferenc ni bilo, tudi teh zapisnikov ne bi smelo biti. Ampak je predsednica kljub temu sporočila tajniku na centralo, da zapisnike ima, vendar mu jih ne bo poslala, ker bi jih on lahko pokazal Fortejevi. Da je gospa Forte članica občinskega sveta in bi že zaradi tega morala imeti vse informacije na razpolago, kakor tudi vsak drug član stranke, je seveda za predsednico drugotnega pomena.
Tako so bile razmere za sklic vohlne konference zrele v januarju '96, o poteku katere pa je bila javnost napačno obveščena, saj je informacija temeljila na pričevanjih poražencev vohtev.
Tako kot staro vodstvo, ki je bilo samoimenovano in ne voljeno, je bil nelegitimen tudi nadzorni odbor (pred gospo Petrič), ki je vse te malverzacije dopuščal ali jih celo izvajal, je jasno, da so njegovi predlogi o moji izključitvi iz stranke brezpredmetni in v ničemer dokazani. Nekaj podobnegajim je povedal predsednik Janša na operativnem sestanku pred volilno konferenco, ko jim je predočil, da od 5 možnih kršitev za razpad občinskega odbora s Strani predsedstva stranke (kjer vsaka posamezna kršitev omogoča razpust) dotični odbor izpolnjuje 4 takšne kršitve.
Toliko v vednost bralstvu, ki ni dobilo odgovora na vprašanje o
zapletih z ND, kjer je bilo vprašanje zrežirano za mojo diskvalifikacijo, čeprav je gospa Petrič v zadnjem času vsem pokazala, da ne zna statuta niti brati, kaj šele kar tako iz fotelja citirati. Naj mi bo oproščeno, ker sem prelomil pravilo lepega obnašanja, ki pravi: o pokojnikih (tudi političnih) vse dobro. Da se kot duhovi nehajo vračati med nas.
Predsednik bivših N D Trbovelj, Franc Cestnik
Čas za razmišljanje
Napotilo za zapis tega prispevka je bilo Žarišče na TV dne 7. marca 1996. Razprava nekaterih poslank udeleženk meje nekohko presenetila. Menim, da so pretiravale o problemu zastopanosti žensk v javnem življenju.
Premišljujem, kaj je z nami in našimi odnosi med moškimi in ženskami narobe. Kar zadeva enakopravnost. Ah je stanje res tako kritično, kot ga prikazujejo ženske same, ki nastopajo v javnem, predvsem političnem življenju ali gre v tem času zopet za nabiranje političnih - predvolilnih točk.
To, da se ženskam ta čas znižujejo pravice je res, treba pa je ugotoviti, da se vsem, tudi moškim, zlasti kar zadeva zaposlitve, redne plače, primerne pokojnine, skrb za stanovanje in sploh preživetje.
Da ženske čakajo, da pridejo v politiko, so morda izjeme, sicer pa jih moški vabimo, je pa vprašanje, če jim življenjske razmere dopuščajo vključitev, saj gre pri tem za dodatno obremenitev.
Osebno menim, da z Zakonom ne bi ničesar dosegli in tudi, da to ni želja večine žensk.
Se v naprej oproščam mojemu gledanju na ta nasprotujoč si problem, ko trdim, da si ženske nekoliko tudi same tako žehjo. Zaposlen sem bil v podjetju, kjer je bilo zaposlenih 2/3 žensk in dokler smo imeh za vohtve v organe odprte kandidatne liste, so vedno izpadle (razmislite). Po mojem mnenju je treba najprej zagotoviti pogoje, da se bodo ženske lahko enakopravno vključevale v javno življenje.
Kar zadeva sposobnosti žensk, o tem sploh ne dvomim in so po mojem mnenju bolj dosledne in s tem tudi bolj učinkovite in je res škoda, da jih ni več v vodstvenih strukturah naše družbe.
To, da bi bile ženske popolnoma enakopravno zastopane v vseh delih naše družbe, pa verjetno še dolgo ne bomo dosegh, upoštevajoč dejstvo, da je enakopravnost dolgoletni proces in ne nazadnje, da verjetno tudi moški nikoli ne bomo enakopravno sodelovali v funkciji materinstva.
Tone Ahac, Trbovlje
ČETRTEK 21.3.1996
09.00	VIDEO STRANI, 12.00 DROGA-TABU, KI UBIJA(p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (ODDAJA ETV IZLAKE), 20.30.VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN, 21.15 PRIJETEN VEČER Z METO MALUS ■
PETEK 22.3. 1996
09.00	VIDEO STRANI. 12.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (p),
18.00	VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 23.3. 1996
9.00	DOPOLDANSKI SPORED,
13.00	VIDEO STRANI, 16.00 PRIJETNA URICA DRUŽENJA S SNOOPV-JEM, 17.00 VIDEO BUM 40-24. ODDAJA,18.00 FILM TEDNA
PONEDELJEK 25.3. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	MINI PET - OTROŠKA GLASBENA VIDEO LESTVICA,
20.45	IZ ŠPORTA ZA ŠPORT -GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT
TOREK 26.3.1996
09.00	VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ.
20.15	KONTAKTNA ODDAJA -VTISI IZ INDIJE
SREDA 27.3.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - ODDAJA ETV IZLAKE, 21.30 ODDAJA STUDIA ETV IZLAKE
ČETRTEK 21.3. 1996
20.00	VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 22.3. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA,
20.30	PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 23.3. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
NEDELJA 24.3. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDELJEK 25.3.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL: LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 26.3. 1996
2000 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
RADIO TRBOVLJE
ČETRTEK 21.3.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.4SOBVESTILA INEPP.17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ.24.00 -6.00NOČNI PROGRAM
PETEK 22.3.1996
SREDA 27.3. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
		
		
		
ETV ZASAVJE
ČETRTEK 21.3. 1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM ,10.00-14.00 PROGRAM MAJ,
14.15	POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p),	2000 ZASAVSKI
MAGAZIN, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20-35 KNJIŽNI MOLJI,
20.45	MINI PET, 21.05 POZOR SNEMAMO, 21.15 NE ZAMUDITE, 21.18 TV PRODAJA;
PETEK 22.3. 1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA KANALA 10: 30 LET RADIA TRBOVLJE, 21.40 SKUP ZMETAN, 22.10 TV PRODAJA;
NEDELJA 24.3. 1996
9.00	ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9 JO EPP, 9.33 NE ZAMUDITE, 935 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 MINI PET, 10.05 POZOR SNEMAMO (p), 10.15 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - EDVIN FLISER (p),	11.45
DOKUMENTAREC: DROGA -TABU. KI UBIJA (p), 12.15 NE ZAMUDITE, 12.18 TV PRODAJA;
PONEDELJEK 25.3. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START. 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 2035 KULT & URA; 21.25 TV PRODAJA;
TOREK 26.3. 1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: FRANC FLERE IN KATJA POVŠE; 21.30 TV PRODAJA;
SREDA 27.3. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITEA, 20.50 TV PRODAJA;
SOBOTA 23.3.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO,
12.45	OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE,
19.00	NOČNI PROGRAM
NEDELJA 24.3.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
11.15	VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1230 EPP,
12.45	OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. NEDELJSKO POPOLDNE, HO NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 25.3.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 26.3.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,10.00 -14.00 PROGRAM MAJ
14.15	POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
SREDA 27.3.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM
c
MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM

KINO HRASTNIK
21. 3. in 22. 3.: NORA LJUBEZEN (ljub.), čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri; 22. 3. - 24. 3.: IVARTAGNANOVA HČI (pustol. j, pet. ob 19., ned. ob 17.. sob. ob 17. in 19;	21. 3. - 24. 3.: NORA
LJUBEZEN (ram.), čet. in pon. ob 19., pet. in sob. ob .17.: 25. 3., pon.: NI KINO PREDSTAV; 26. 3.: ZGODBA IZ LIZBONE (drama -FILMSKO GLEDALIŠČE), tor. ob 21. uri; 27. 3. in 28. 3.: AMERIŠKI PREDSEDNIK (kom.), sre. in čet. ob 19.:
KINO DOL PRI HRASTNIKU
23. 3.: NORA LJUBEZEN
(roman.), sob. ob 18.:
KINO TRBOVLJE
21.3. - 25. 3.: ACE VENTURA 2
(kom.), čet. ob 17. in 19., pet. in pon. ob 19., sob. in ned. ob 17.; 22.3.: NE IMEJTE ME ZA NORCA. pet. ob
19.	uri,23.3. in 24. 3.: APOLLO 13 (drama), sob. in ned. ob 19.; 26. 3. -28.3.: AMERIŠKI PREDSEDNIK (kom.), tor., sre. in čet. ob 17.: 26. 3.
-	28. 3.: SEDEM (grozlj.), tor., sre. in čet. ob 19.;
KINO LITIJA
23.	3. in 24. 3.: ACE VENTURA
(kom.), sob. ob 19., ned. ob 18.;
KINO ZAGORJE
21. 3. - 24. 3.: AMERIŠKI PREDSEDNIK (kom.),‘čet. ob 19., sob. in ned. ob 17., 22. 3.: 22. ZASAVSKA INSTRUMENTALNA REVIJA, pel. ob 18.;22.3.
-	24. 3.: DOLGA POT DOMOV (drama), pet., sob. in ned. ob 19.: 25. 3.: KONCERT, pon. ob 18.; 26. 3.: GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN (MGL Ljubljana -DOHODNINA), tor. ob 19.30; 27. 3. in 28. 3.: DESPERADO (akc ), sre. in čet. ob 19.;
KINO IZLAKE
24.	3.: AMERIŠKI PREDSEDNIK (kom.), ned. ob 19.15;
"Čemšeniškaplaninaje zame neverjetna, tamkajšnje planote so zelo zelo impresivne. In terme na dnu, kamor se spuščate... To je fantastično."
Victor Jackovich,
ameriški veleposlanik v Sloveniji
"Naš cilj ni biti prvi v Zasavju, ampak biti med prvimi v Sloveniji!"
Matjaž Švagan,
župan Zagorja
Mor poje...
Ko je trboveljski župan Janez Malovrh na tiskovni konferenci razlagal uspešnost pogovorov z delegacijo Raba, se je začulo presunljivo mačje zavijanje. Hitra anketa med navzočimi je pokazala, daje 56% navzočih mnenja, daje maček v sobi, 12%, daje maček nekje zunaj, ostali so odgovorili z ne vem. Le eden med vprašanimi ni slišal ničesar.
Se večji odstotek vprašanih j e soglašalo, daje bilo za poslušalstvo mačje zavijanje enako naporno kot županovo prepevanje večer pred tem.
						
»ktata. liberalni dem,» govorili o
osnovnih šol. In tako dalje in tako naprej. Referendumskih reznl
tali>\ P*1 Že od plebiscita >em m	. '
V mah I pa so kar na h,no naredth referendum o tem, ah Sava ros delt Litijo na dve skupnosti. Brez veliko kokodajsanja in kikirikanja! ko, ,o dvlnjo li.rii, bi mitlijo resno.
tv bo v vohu i/rckla za mctloo »kupno« Lilij«, nakupil vse po«,,.™.	.......'Kr bregova tokil v uno.
-- - — -------------------------------
Predvolilna pridiga
Volitve trkajo na duri. Tako so stranke pogruntale nekaj novih volilnih pravil, ki bi jim omogočila vzpon naprestol, sprožile nekaj afer in aferic ter kopico obtožb. Že nekaj časa nas vneto prepričujejo, da prav oni in samo oni prinašajo raj na zemlji, drugi pa so seme satanovo, ki vodi v pogubo.
Posvečati pozornost njihovim milnim mehurčkom, ki vse bolj na gosto jadrajo po našem ozračju, je sicer stran metanje časa. A kaj, ko nam je usojeno, daje oblast, je bila oblast in bo oblast v njih rokah. Politične stranke so kot kraljevi otroci, ki jim ničesar ne manjka. Hudič je le tista navada v kraljestvih, da je ob mnoštvu vsega le ena krona. In se spričkajo zaradi nje, in so v borbi zanjo sposobni podtikati in spotikati, lagati slabo o drugih in dobro o sebi.
Toliko v današnji pridigi.
In današnja zgodba. V Španiji je v začetku meseca na premierskem tronu F. Gonzalesa zamenjal J. M. Aznar. Največja težava j e Gonzalesova zbirka 220 bonsajev. Bivši premier jih ne more odnesti domov, madridski botanični vrt trenutno nima prostora za zbirko. Čisto verjetno je, da se bo novi premier namesto vladanju moral posvetiti skrbi za dreveščke.
Še današnji nauk. Poraščenost z gozdovi je velikanska. Zato je velika veijetnost, da visoko letajoči pristanejo v drevesnici.
J. Čampelj jr.
c—.............- -	—^
Ekskluzivno
Iz Zagotja so na državno komisijo za praznike naslovili prošnjo, da pepelnična sreda postane dela prost dan.
Če bo njihovi prošnji ugodeno, bo že naslednje leto osrednja slovesnost na letališču na Ruardiju, procesija pa bi se odvijala od Kotredeščice proti pristajalni stezi. Glavni pokrovitelj prireditve bo Toplarna Ljubljana.
Vsa stvar pa ni poceni. Od zasavskih stvari najdlje sega glas o Kosmodisku. kar je Studio Moderno lani stalo dobrih 50 milijonov tolarjev. To je deset manj, kot je v oglaševanje svojega glasu v slovenskih vaseh vložila Coca Cola in deset več, kot so bili računi Pepsi Cole.
Lani smo v naših krajih uspeli iztržiti zelo različne količine tolarjev za enomesečno delo. Razbka med Ljubljano s skoraj 150 tisočaki na vrhu in Metliko na dnu je dve proti ena, mi pa smo nekje vmes. Takole:
Hrastnik	100.061	SIT
Litija	92.060	SIT
Trbovlje	108.847	SIT
Zagorje	102.441	SIT
Koliko smo vredni
mm
estansomb:


lUJOVA« UU UVAMIVM AU
ENTREARBESUS PESTA
DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE
im  ........I	V CIASI
NAPISANA SO NA PATINI
tSiS
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tal.: +386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
r
poslovalnico
M€D€R Izlake
in
MflRGn Zagorje
\
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje TeleforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660
VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK
Na zalogi modeli iz kolekcije
domačih proizvajalcev in obutev iz uvoza.
NUDIMO VAM:
-	ženski salonarji v modri in bež barvi
-	dekliške bele čevlje, primerne za sv. obhajila
-	ženske salonarje, primerne za maturantske plese
-	športno obutev LOTTO, ADIDAS, PUMA, REBOOK...
-	usnjeno galanterijo
NUDIMO VAM UGODNE PLAČILNE POGOJE!
telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302
VLJUDNO VABLJENI!
t/f.
"'■w?!\v!v!^v!v!v!T!vEv!vSw!vS%vEvE%wEv!v?!%w!wwiw
!*!£v!v!v!%v!v5%\v!v!v!v!%v!vEv!v!v!v!v!v!v!v!v!v!v!vSvav^
OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM
GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... KONTROLERJE
OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM
ohišja	■■v:;::;:;;;;::;:::.:
TIPKOVNICE	m
TRDE DISKE
DISKETNE ENOTE MIŠKE : _ MONITORJE 14", 15", 1T CD ROME
ZVOČNE KARTICE	J?
ZVOČNIKE FAXMODEME MREŽNE KARTICE PREVLEKE
TRAKOVE, KASETE IN TONERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR NOTESNIKE ^DISKETE KABLE
S0FTWARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM.
mn
mm
Silili

m
I
1
1
|
1
■
1
i
m
ll
l§
1
I

/o
Celje - skladišče
Banka Zasav D Per
Trbovlje
6/1996
5000003469,11

SmO 9 PRGNO^OM POKOJNING nt\ BbNKO Zt\WJG <?l ZhGOTCMTG,
Db OPRM/IJO U BbNKI PLAČILO POLOŽNIC Zf\ m
BR6ZPL4ČMO.
°
1
||
ji
1|
COBISS o
II
#
i
s*
I
I
I
II
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
11.
l
s®
illl
!|
II

Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv jedo datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu aprilu. V enem izmed lokalov GP Rudar | bomo izžrebali tri nagrajence.
’ 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev ( 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev | S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev
KUPON JE VNOVČUIV DO 28.3.1996
lil
GOSTINSKO
RUDAR p.o.
311 d> PODJETJE ccl Ut trg revolucije 26 TRBOVLJE



ZUtoroi; Ut.b |	'Avi 1)ar :
piZzrmjE RuJar	: Kr kr,
KIMAvKAi l|. ZASAVC	KolodvOR
isisaTNA UN MtddjskA kosrU)
GP RUDAP ZA ZASAVČAME!