Št. 87.
Trst, v soboto 29. marca 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN 'iudi tli nedeljah In praznikih oh 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poiamične Stcr. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih *ob»karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postoj ni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornberg-u itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CEISE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 3t. mm. '»fcrnrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SiO st. m m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n«laljua vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa -iO stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave j-tiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in tolljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F edinosti je moi!"
NAROČNINA ZNAŠA
H celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; at na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonla* na. n«d«lj«ko lzda&J* „EDINOSTI • itu«: m*
oelo l*to Kron 5 20, za pol leta Kron 3 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se os vraSaJo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo li>ta.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do*> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-tnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnftnl račun 5tev. 841-652. TELEFON It 11-57.
PO PADCU DRIKOPOLJfl.
Krvava bitka za taborišče Šukri paše.
SOFIJA 28. (Izv.) Šukri paša je imel svoje taborišče na utrdbi Ilderian, v nekem predmestju, kjer se Je nahajala tudi radio-telegrafska postaja. Ko so Bolgari udrli v to predmestje, so bile vse ulfce polne vojaštva. Pi»šlo Je do krvave poulične bitke. Šukri psša se Je uda! šele potem, ko je uvidel, da je vsak odpor zaman. Poroča se, da ie padlo na obeh straneh pri tej priliki 10.000 vojakov.
Zadnja brzojavka Šukri paša.
CARIGRAD 28. (Kor.) Šukri paša Je poslal zadnjo brezzično brzojavko v Carigrad dne 25. t. m. Brzojavka se glasi:
»Sovražnik je otvoril danes generalni naskok na trdnjavo. Ne vera še, kako se bitka konča, a če bo zmaga na strani sovražnika, bom pognal v zrak vse utrdbe. Razrušil bom brez vsakega obotavljanja tudi vsa muslimanska svetišča, da Jih ne cnečasti sovražnik s svojimi nogami. Sedaj razdiram telegrafsko postajo. Če sovražnik zmaga, ne bo dobil v roke lepega mesta, ampak kup razvalin.
Prvo poročilo iz Drlnopolja.
SOFIJA 28. (Kor.) Ministrski predstd nlk Gešov je prejel danes od generala Ivanova prvo direktno poročilo iz DrinopoIJa, ki pravi:
DrinopoIJe Je padlo, potem ko so bolgarske čete kljub velikim Izgubam dne 26. t. m. ob 10 zvečer zasedle vse utrdbe vzhodnega sektorja in udrle z razvitimi zastavami v mesto. Ostale bolgarske čete, katerih operacile so Imeli zgolj demonstrativen značaj, so bile istočasno še precej oddaljene od trdnjavssega pasu. Po padcu vzhodne fronte Je Šukri paša ustavil operacije v vseh sektorjih, ker se Je mesto vsled brezupnega odpora moralo udati. Turki so nato zapustili utrdbe vseh sektorjev in kapitulirali. Generalnega naskoka so se udeležile ediae čete vžhodnega sektorja, namreč 11 polkov naše armade z vso poljsko in oblegovalno artiierijo. General Ivanov poroča dalje, da Je prejel od srbskega generala StepanovJča dne 26. t. m. ob 11 dopoldne iz Svilena sledečo brzojavko: „Najiskrenejše čestitke Vam in četam vzhodnega sektorja, da ste razbili veliki otoraanski oklep. — Slava Vam I*
Srbska kavalerija prva v mestu.
BELGRAD 28. (Kor.) Srbski tiskovni urad konstatira, da sta se generalnega naskoka na DrinopoIJe vdeležili dve srbski diviziji s kavalerijo in artiierijo. Srbska ka-valerija Je štela 1200, bolgarska 120 mož. Srbska kavalerija Je prva v ataki pridirjaia v mesto.
Položaj v Drincpolju.
SOFIJA 28. (Kor.) Včeraj Je bila popravljena železniška zveza z mostom čez reko Arto. Od danes naprej bodo vozili vlaki lahko že do 11/2 km od drinopoljskega kolodvora. V kratkem se popravi tudi brzojavna zveza.
Položaj v DrinopoIJu ni tako obupen, kakor so pisali časopisi. Pred kapitulacijo so Turki zažgali velike zaloge žita. Bolgari so odkrili v mestu veliko zalogo moke, katero so razdelili med revnejše sloje. Le malo hiš le poškodovanih. O epidemijah ni govora. Mnogo turških vojakov Je uničilo
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dnmas. — Prevel F. P.
Pod stojiščem so se naenkrst odprla vrata, in španski bik, podžgan od sužnjev, Je rjoveč planil v cirkus. Toda čim Je napravil deset korakov, ga Je Jela slepiti dnevna svetloba; množica gledalcev in vpitje ljudstva sta ga plašila. Skrčil Je svoji predaji nogi, sklonil glavo do tal, vpri svoje tope, divje oči v Silo in se zagnal proti njemu. S spodnjim telesom se je dotaknil peska, rogove je zasadil v tla in je jel hro-peče sopsti. V tem trenutku mu je zalučal neki reditelj slamnatega moža. Bik je takoj pianil na njega in ga Je raztrgal z nogami; medtem je Sila zalučal proti nJemu sulico, ki se mu Je zadria v ramo. Bik Je divje zatulil vsled bolečin, pustil dozdevnega sovražnika in se obrnil proti resničnemu nasprotniku. S sklonjeno glavo je urno pianil na Arabca, pustivši za seboj v pesku kr-
orcžje, predno so kapitulirali. Turki so pognali v zrak vsa municijska skladišča in pobili celo konje, da ne bi prišli Bolgarom v roke. Rsdiotelegrafska postaja in vsi rtfiek-torji so bili na ukaz Šukri paše uničeni. Bolgarske čete in srbske čete so nastanjene v mestu. Navdušenje med zmagovalci |e neizmerno. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da vzdrže v osvojenem mestu mir, za kar so dobile priznanje konzulov.
Potrtost v Carigradu.
CARIGRAD 28. (Kor.) Turško časopisje poudarja soglasno, da je padec Dri-nopoija narodna nesreča za Turčijo. Vendar pa radi tega še ni treba obupati, kajti pri Čataldži se nahaja še mogočna armada, ki lahko maščuje poraz pri Drinopolju.
Listi slave heroizem Šukri paše in njegove armade. ,Tanin" pravi, da Turčiji, čeprav Je padlo DrinopoIJe, ni treba sprejeti pretiranih zahtev balkanskih zaveznikov. Armada je pripravljena zabraniti vse nove vojne operacije sovražnikov. Velesile naj prisiljo balkansko, zvezo k popustljivosti.
Splošno navduSenje na Bolgarskem.
SOFIJA 28. (Kor.) Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila o velikem navdušenju vsled padca Drlnopolja. Vsa mesta so bila iluminirana. V Varni se Je vi šil slavnosten cbhod po ulicah. Občinstvo je prepevalo bolgarsko in srbsko himno. Pred grškim, ruskim in francoskim konzulatom so se vršile velike manifestacije.
Prihod kralja Ferdinanda v Drlnopolje.
DRINOPOLJE 28. (Kor.) Kralj Ferdinand se je takoj po obvestilu o padcu DrinopoIJa odpeljal s posebnim vlakom v trdnjavo. Ker se je moral vlak ustaviti pred mestom, se je odpeljal naprej z avtomobilom v spremstvu svojih sfnov in generalov Savova, I/anova, Rača in Petrova.
Turška posadka je skušala v zadnjem trenutku pognati v zrak veliki železniški most čez reko Ardo, a načrt se Je izjalovil. Toda kljub temu je moral kralj kreniti na veliko cesto in se peljati mimo brezmejnih vrst turških vjetnikov.
Po pohodu po mestu, ki Je bil podoben velikemu tr.umfu, se je podal kralj s princema Borisom in Cirilom v vojaški klub, kjer Je interniran Sukri paša s svcjim generalnim štabom. Šukri paša Je izročil kralju svojo sabljo, a kralj mu jo Je takoj vrnil.
Bolgarski plen.
SOFIJA 28. (Kor.) Danes ni dospelo iz Drlnopolja nobeno direktno poročilo, ket brzojavna zveza še vedno ni popravljena. Po zanesljivih vesteh Bolgari dosedaj še niso pregledali svojega plena, ki Je naravnost kolosaien. Tudi število ujetnikov še ni natančno znano. Občino vodijo sedaj bolgarske oblasti.
OPERACIJE PRI ČATADŽI.
Prodiranje bolgarske armade.
CARIGRAD 28. (Kor.) Zadnji boji pred Čataldžo so bili le boji med predstražami. Glavne turške sile se nahajajo za obrambno linijo. Bolgari so napadli turško sprednjo linijo — Elbasan — Indzigfs in prisilili Turke, da so se umaknili. Poročila, da bi imeli Turki 150 ranjencev, so pretirana. Levo turško krilo stoji z močno armado med obrežjem Marmarskega morja in Arnavt-kejem in Je pripravljeno, pričeti z cfenzivo.
vavo sled. Sila Je leno pričakoval, dokler se mu je žival približala, nato Je njegov urni konj spretno skočil v stran, a bik je naglo drvel mimo njsga. Sila je zalučal za njim drugo sulico, ki se mu je zasadila šest palcev globoko v meso. Živa! se je trepetajoč ustavila, kakor da bi utegnila pasti, toda takoj nato se Je zopet obrnila in Je hotela planiti nad konja in lezdeca, ki sta bežala pred nJim kakor veter.
Trikrat so obkrožili cirkus, bik se je vtrujal boljfnbolj, Jezdec ga Je bil znatno prehitel; slednjič se Je bik zgrudil, toda vstal Je takoj zopet, strašno rjoveč, in kakor da bi bil izgubil nado, da bi dohitel Silo, se Je Jel ozirati okoli sebe, če se ne nahaja morda kje druga žrtev, nad katero bi lahko stresel svojo jezo; zagledal je Akto. Zahip se je zdelo, kakor da dvomi, če Je to sploh živo bitje, tako podobna Je bila v svoji ne-premičnosti in bledosti kipu; stezal Je vrat in vsesaval zrak, ki Je prihajal od one strani. Kmalu zatem Je zbral vse svoje moči in (e planil naravnost proti Akti. Deklica ga Je zagledala In je prestrašeno zavpila, toda Sila Jo Je čuval in je šel biku naproti; zdelo se Je, da hoče bežati pred Djlm. Z nekolikimi urnimi skoki ga Je dohitel, sko-
CARIGRAD 28. (Kor.) Po poročilih i listov, so se včeraj nadaljevali boji na ča-taldski črti. Levo turško krilo Je pcgnalo Bolgare nazaj. Vest, da bi Turki zgubili eno utrcsbo pri Derkosu, je neresnična.
CARJGRAD 28. (Kor.) Uradno poročil 3 | vojnega ministrstva: V četrtek ponoči Je j napadel sovražnik naše pozicije pri Bujuk-Čekmedže in se približal na tisoč metrov. Vsled hudega ognja naših trdnjavskih topov i Je bil sovražnik prisiljen, zapustiti več po-i zic?J. Naši vojaki so ga na begu zasledovali in zaplenili nekaj orožja in municije.
Včeraj okolu poldne je na več krajih čataldske črte prišlo do artilerijskega dvoboja.
'Bitka med Srbi in Turki pri LJušmi.
BELGRAD 28. (Uradno.) Majhna srbska četa, ki je prodirala od El-Basana ob reki Skurabi, je zadela v okolici Ljušme na turške čete, ki so bile trikrat tako močne in so imele s teboj tudi kavalerijo in mitraljeze.
Srbi so nasadili takoj bajonete na puške in naskočili Turke. Bitka je trajala od ranega jutra do 11 dopoldne. Turki so bili bili popolnoma poraženi in so imeli velikanske izgube. 325 vojakov in 8 oficirjev je bilo vjetih.
Srbi so imeli 60 mrtvih in ranjenih, med njimi dva ranjena stotnika. Domneva se, da so bile to čete Džavid paše, ki se pogaja s Srbi glede predaje.
Turška vlada dovolila odhod civilistov iz Skadra.
DUNAJ 28. (Izv.) Iz Carigrada se poroča da |e Turčija dovolila Essad paši, da od-ousti vse civiliste iz trdnjave in se to zgodi ž? v najkrajšem času. Avstrija In Italija na meravata izvrševati akcijo zelo počas;, da onemogočila črnogorske operacije in da bo poprej sklenjen mir ter s tem skadrsko vprašanje definitivno rešeno.
Kolektivna demarša velesil v Belgradu in na Cetinju.
DUNAJ 28. (Iz^.) Iz krogov zunanjega ministrstva se poroča : Kolektivna demarša velesil v Belgradu in na Cetinju se še vedno ni izvršila. Ta korak velesil Je integrujoč del sporazuma glede omejitve Albanije, do katerega Je prišlo na torkovi seji veleposla-niške reucije v Londonu.
Demarša, ki bi se morala izvršiti v najkrajšem času, je izostala, ker ruska poslanika na Cetinju in v Belgradu še nista dooila nobenih informacij in pooblastil. Vzroki ruskega odlaševanja so nejasni in krožijo o tem najrazličnejše vesti.
V dunajskih uradnih krogih se zagotavlja, da zavlačevanje demarše od strani Rusije nikakor ne znači poslabšanje situacije, ker Je bil tozadeven sklep na velepo-slaniški reuniji soglasen in bi za slučaj, če bi demarša izostala, padel v vodo ves sporazum glede Albanije.
CETINJE 18. (Uradno). Zastopniki velevlasti so ob 3 popoldne napravili kolektivne demaršo po sklepu poslaniške re-unije glede mej bodoče Albanije in ustavitve obleganja Skadra.
Bolgari zahtevajo mir.
SOFIJA 28. (Izv.) Bolgarski diploma-tični krogi izjavljajo, da je Bolgarska trdno odločena končati vojno. Če Turčija ne bo hoiela sprejeti balkanskih mirovnih propo-zicij, bo Bolgarska poslala vso svojo drino-poljko armado s težkimi topovi pred Ča-
taldžo, predr'a turško obrambno linijo, zasedla tudi CaHgrad ia tam dik irala mir Mirovna pogajanja se nikakor ne smejo več zavlačevati, kajti če bo balfcansisa zveza prisiljena nadaljevati nojno, bodo končni mirovni pogeji Jako težki.
Demarša velevlasti pri Porti.
CARIGRAD 28. (Kor.) Tukajšnji veleposlaniki so imeli danes pri avstrijskem veleposlaniku, grefu Pallaviciniju konferenco radi nameravane mirovne demarše pri Porti. Demarša se še ne izvrši danes.
Balkanska zveza sprejme mirovne propozicije velevlasti.
DUNAJ 28. (Izv.) Iz Sofije se poroča, da bo balkanska zveza sprejela mirovne propozicije velevlasti za podlago novim mirovnim pogajan|era, ker zavezniki ne misijo nadaljevati vojne. Pripravljeni so celo skleniti pod gotovimi pogoji premirje. Vprašanje vojne odškodnine bo najbrže rešila internacionalna komisija, pri kateri bodo zastopani tudi balkanski delegati. Glede določitve vzhodne meje med BoJgarsko in Turčijo stoji bolgarska vlada na stališču, da mora biti vzhodna bolgarska meja na vsak način zavarovana, vsled Česar je neobhodno potrebno, da gre meja vsaj od MIdije do Sarosa. Poleg tega se tudi vzdržuje vest, da zahtevajo Bolgari še vedno Rodosto ob Marmar-skera morju.
Petrograjska poslaniška reunija.
LONDON 28. (Izv.) Jutri se vrši prva seja petrogralske poslaniške reunijf, ki bo razpravljala o bolgarsko-rumunskem konfliktu. Rumunskl krogi pričakujejo, da pade odločitev že v drugi polovici prlhodn?ega tedna. Rumunjka ni zadovoljna z bolgarsso predlogo in zahteva za vsako ceno tudi mesto Silistrijo.
Misija polkovnika Lešjanina v Sofiji.
BELGRAD 28. (Izv.) Srbski kavalerijski polkovnik Lešjanin je odpotoval v Sofijo in dolgo časa konferlral z bolgarskim vojnim ministrom Nikiforovom. Od tu Je odšel v bolgarski glavni stan v DImotiko. Tako v bel-grajskih kakor sofijskih krogih pripisujejo Lešjaninovi misli veliko politično važnost. Zagotavlja se, da Je njegova misija v zvezi z vprašanjem razdelitve okupiranega ozemlja.
Grška ne reflektira na Valono.
ATENE 28. (Izv.) Grška vlada je sporočila velevlastim, da ne reflektira na Valono, D2Č pa zahteva odločno pristanišče Santa Quaranta, ki Je za Grško neobhodno po-ttebno.	_
Naglov naslednik — prelat Plffl.
DUNAJ 28. (Kor.) Naslednikom dr. Nsgia je imenovan prelat Piffl, prošt v Klo-sterneuburgu.
Lukacs v avdijenci.
BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Ministrski predsednik Lukacs Je dospel danes na Dunaj in je dopoldne v zunanjem ministrstvu dolgo časa konferiral z grofom Berchtoldom. Ob yal popoldne ga je sprejel cesar v avdijenci. Lukacs se vrne najbrže že zvečer v Pešto.
Po avdijenci Je sprejel Lukacs zastopnike časopisja in jim izjavil, da Je imela njegova a?dijenca zgolj informativen značaj. Poročal Je cesarju o dogodkih zadnje Ieg?s-laturne perijode v ogrski zbornici. O kaki ministrski krizi ni govora.
čil s konja na bikov hrbet, ga prijel z levo roko za rog, mu zvil vrat ter mu z desnico zasadil meč v grlo. Poglnjajoči bik se je zgrudil na tla par korakov pred Akto ; pričakovala je smrti z zaprtimi očmi; šele burno odobrovanje množice ji je naznanjalo, da je Sila zmagal.
Kmalu Je vstopilo v cirkus troje sužnjev ; dva izmed njih sta vodila po enega konja, ki sta ju vpregta k biku, da bi ga vlekla iz amfiteatra; tretji je prinesel čašo in vrč; napolnil je čašo in Jo je ponudil mlademu Arabcu, ki se Je Je komaj doteknil z ustnicami. Zahteval je, da mu prinesejo novo orožje. Dali so mu lok, pšice in sulico ; nato so vsi odhiteli iz arene, kajti pod prestolom, na katerem je sedel cesar, se je odprla ograja, in afriški lev je zapustil svojo kletko ter Je ponosno stopil v cirkus.
BU je to res kralj med živalmi, kajti tuleoje, s katerim Je pozdravil svetlobo, Je pretreslo vse gledalce, io celo vranec Je izgubil zaupanje v hitrost svojih nog in je odgovarjal s prestrašenim rezgetanjem. Edini Sila ni strepetal pred tem mogočnim glasom, katerega Je bil vajen in ki ga je mnogokrat čul v puščavah, razprostirajočih se med Mrtvim morjem in med goro, iz katere
je bil Mojzes na čudovit način privabil vodo ; pripravljal se (e na obrambo in na napad ter se postavil za drevo, ki je bilo Akti najbližje. Vzel je v roko lok in ga je napel. Medtem se je boljinbolj bližal njegov plemeniti In mogočni sovražnik in trdno zaupajoč v svojo moč, ni vedel, kaj pričakujejo od nJega; gubančll je svoje široko čelo In |e z repom otepal po pesku. Slavnostni reditel|i so najprej zalučali proti njemu tope pšice, da bi ga razdražili, toda stopal je dalje mirno in resno, ne da bi se najmanj zmenil za to nagajanje. Toda naenkrat Je zabren-čala po zraku ostra pšica in se mu je zasadila globoko v ramo. Sedaj se je ustavil, bolj vsled presenečenja nego vsled bolečin, kakor da ne bi mogel umeti, da utegne biti kdo tako pogumen, da ga napade; dvomil }e še, da li Je ranjen, toda kmalu so mu zatekle oči, odpri Je žrelo, iz dna prs Je privrel njegov tuleči gias kakor Iz kake jame in podoben grmenju. Zagrabil Je pšico in Jo zdrobil z zobmi; nato Je jezno pogledal okoli sebe, tako da so se gledalci stresli, dasi jih Je varovala ognja; iskal si Je žrtve, nad katero bi lahko izlil svojo kraljevsko Jezo.
(Dalje.)
kkran li

At 87.
V Trsta, 29 marca IVliS
Glede memoranda pravaških koagresi-stov v Opatiji na prestolonaslednika, je Lu-kacs izjavil, da se čudi, kako morejo Hrvati na tak ncčin ruvati proti ustavnemu dualizmu. Sicer pa kongresu ne pripisuje nobene važnosti.
Asquith je utrujen.
LONDON 28. (Izv.) V političnih krogih se razširjajo vesti, da namerava ministrski predsednik Asquith vsled politične utrujenosti odstopiti s svojega mesta. Kot n|egov naslednik se imenuje zunanji minister Grey, ki pa obdrži tudi svoj dosedanji portfelj.
Velike poplave in požari v Ameriki.
NEW-YORK 28. (Izv.) Katastrofa, ki je zadela nekatere ameriške pokrajine, je tako strašna, da je Še ni mogoče preceniti. Zatrjuje se, da je to ena največjih katastrof, ki je kedaj zadela kako deže'o. Smrtne žrt?e se cenijo na 10.000. Vsa mesta, kjer gospodarita povodenj In požar, so popolnoma odtrgana od ostalega sveta. Vode še vedno naraščajo in požari se vedno bolj raz širjajo.
NEW-YORK 28. (Kor.) V Daytonu je 200 človeških žrtev, v Columbu 150, Jones-vlllu 250. V Hamilunu je neki hotel, ko se je porušil, pokopal pod seboj 50 ljudi.
Za občinske volitve.
Volilcem spodnje okolice I
Razmere v našem tržaškem mestu, oziroma naši tržaški občini se hitro izpremi-njajo. Mesto ne raste le na Številu prebivalstva, temveč tudi na svojem obsegu, in ker se v tem pogledu ne more razširjevati drugam, nego proti svojemu ozadju, svoji okolici, mora okolica tudi čim dalje tem bolj čutiti to razširjevanje mesta in njega vpliv na njene razmere.
Tako vidimo v spodnji okolici, kjer je bilo prej še samo kmetsko prebivalstvo, ki se je preživljalo skoraj izključno s pridelki na svojem zemljišču, danes razna velika industrijska podjetja, okoli njih pa visoke stanovanjske kasarne, napolnjene z delavstvom, dočim pa se je pravi okoličan, kmetovalec, umeknil že skoraj prav na skrajno mejo spodnje okolice.
In ne samo to. Stanovanja v sredini mesta postajajo od dne do dne dražja, tako da jih uradnikom in drugim takim rodbinam že skoraj ni mogoče plačevati. Tam zunaj ob periferiji mesti, v spodnji okolici pa se dobe stanovanja ne samo cenejša, temveč tudi zdravejša, pot do pisarne, do trgovine, do urada je sicer nekoliko daljša, a tu se človek ravno dobro izprehodi: vsa sila uradniških in drugih takih rodbin se je naselila v spodnji okolici. Pa ne samo ti. Tudi premožnejšim meščanom je ljubši čisteji zrak v okolici nego pa zatohli mestni, in nešteti tržaški meščani premožnejših slojev imajo svoje vile zgrajene po spodnji okolici.
Če upoštevamo vse to in si nekoliko natančneje ogledamo to novo prebivalstvo tržaške spodnje okolice, moramo priznati, da se ta izprememba ni izvršila nam v korist. Novi priseljenci v veliki meri niso našega rodu in jezika, in dočim se našinci niso pomnožili bogve kako, so se gotovo pomnožile in to v precejšnji meri vrste nsšlh nasprotnikov.
Pri bodočih volitvah moramo torej računati z znatno ojačenim nasprotnikom in to na obeh straneh, na italijansko-liberalni in na socijalno-demokratični, kajti kakor se je okrepila italijansko-liberalna stranka z meščani uradniki itd., tako se je okrepila socijalno demokratska z delavstvom, ki se je nastanilo v spodnji okolici.
Naše volilno delo v spodnji okolici torej ne bo lahko in se je treba pripraviti nanje z vso resnostjo in odločnostjo. Ne pravimo morda, da se nam je morebiti bati udarcev, poraza, toda povemo pa naravnost, da bi bila lahko vsaka nemarnost ne samo Škodljiva, temeč celo naravnost nevarna. — In naj nam zato nihče ne očita, da gledamo morda prečrno, kajti le tisti se ne uračuna, kdor trezno in pametno računa.
Zato pa tudi poživljamo naše spodnje okoličane, naj ne presojajo preveč rožnato razmer v spodnji okolici in se ne zanašajo preveč na ono staro: okolica je naša, in mora ostati naša I"
Res Je: okolica Je naša in mora ostati naša, toda še bolj resnično pa je, da ostane okolica le toliko časa naša, dokler jo mi sami s svojim delom vzdržimo v svojih rokahl — A to delo je od leta do leta večje, od leta do leta obsežnejše, od leta do leta teŽavnejŠe in zahteva od leta do leta več sodelavcev. Pa ali imamo čim dalje več teh sodelavcev in pa aH tudi delajo od leta do leta več in z uspehom, ki ga potrebuje to delo ?
Ne zavezujmo si sami oči, temveč si le priznajmo, da je treba za bodoče volitve najresnejšega, najvztrajnejšega, najvneteJŠega dela, da ostane okolica naša, in to takojšnjega dela, sedaj že, od prvega začetka, kajti vsako odlašanje bi bilo tu škodljivo, vsak zamujen trenutek nenadomestljiv.
Pred vsemi je treba, da se vsak prepriča, ali je vpisan v volilnem imeniku in ali je pravilno vpisan. To je sedaj glavna stvar in nihče naj ne odlaša s tem naj-1
potrebnejšfm činom. In če ni kaj v redu v volilskem imeniku, potem pa:
Ne zamudite reklamacij!
Volilski imeniki so na razpolago v glavnem volilnem lokalu v Narodnem domu in vseh volilnih lokalih, sedežih volilnih odborov in sicer:
Za mestne volilne okraje:
Za I. okraj (Sv. Vid): .Konsumno društvo* „AUa nuova Stazione" v ulici Lazzaretto vecchio 31.
Z a 111. okraj (Novo mesto) : .Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre bianca 41, I. nadst.
Za IV. okraj (Nova mitnica): Prostori „Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I.
Nadalje so volilni imeniki na razpolago v gostilni .Novega delavskega konsumnega društva- Skorklja št. 97; v gostinl .pri Bricu" ex Pangoš na stari openski cesti; v gostilni .pri Turku" Škorkija — Coroneo št. 671.
Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna Conte Verde pri voglu ulic Rosseti in Pic-cardi.
Za VI. okraj (Sv. Jakob): ,Kon-sumno društvo" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve).
v konsumnem društvu „Jadran* (ulica Industria);
v gostilni Strancar (ulica Giuliani).
Za okollčanske volilne okraje:
I.	okraj: Sv. M. Magd. Spod: .Konsumno društvo" na Kolongovcu.
Sv. M. Magd. Z g.: .pri Tirolcu".
Skedenj: .Gospodarsko društvo".
II.	okraj: Sv. Ivan: .Konsumno društvo* (začasno).
K o 1 o n j a : .pri starem Matevžu".
Lonjer; .Gostilna pri Županu".
R o c o 1: .Gospodarsko društvo".
III.	okraj: Rojan .Konsumno društvo".
B a r k o v I j e : .Obrtnijsko društvo" (Nar. dom).
Opčine: .Konsumno društvo*, (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od 1 do 8 zvečer). Bane: »Konsumno društvo".
Prošek: društveni prostori .Hajdriha" in Sokola".
Bazovica: pri g. Andreju Grgiču hšt. 97.
T r e b Č e : Gospodarsko društvo.
Sv. Križ: pri g. Ivanu Košuta hšt. 6.
Poživljamo vse volilce, naj nikar ne odlašajo in naj se čim prej prepričajo o vpisu, kajti pozneje se delo tako nakopiči, da ga ne bo mogoče zmagovati« Torej začnite takoj, da nazadnje ne bo prepozno.
ZaupniSki sestanki v mestu.
Sestanek zaupnikov III mestnega okraja se bo vršil v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 8 30 v prostorih „Podpornega in bralnega društva" v ulici Torre bianca št. 41. Pristop na te sestanke imajo vsi volilci tega okraja, ki se zanimajo za reklamacijsko postopanje. Cim več volllcev se bo udeleževalo teh sestankov, tem popolnejši bo volilni imenik.
IV. volilni okraj (oddelek Skorklja). Volilni sestanek bo jutri v nedejjo, ob 5 pop. v gostilni .pri Turku", Škorkija — Coroneo 671.
ZaupniSki sestanki v okolici.
Za R o c o I: j u t r i v n e d e I j o, 30. t. m., ob 4 popoldne v .Gospodarskem društvu".
Sestanek zaupnikov II. okoli-čanskega okraja je v ponedeljek, dne 31. t. m., ob 8 in pol zvečer v sveto-ivanskem .Narodnem domu". Nujno prosimo, da prideta vsaj po dva zanesljiva moža iz vsake skupine Rocol, Lonjer, Kotanja in Vrde!ca.
Domače vesti.
■f* Martin Pečar. Predvčerajšnjim zvečer je preminol v našem Lonjerju v visoki starosti 77 let tamošnji posestnik, Martin Pečar. Pokojnik je bil tako v mestu kakor po vsej okolici splošno poznan ne le kakor sodni poverjenik in cenilec, ampak tudi kakor kremen značaj. Pokojnik se je že v svoji zorni mladosti udeleževal prvih početkov našega narodnega gibanja. Udeleževal se je — da-si precej oddaljen od Rojana — delovanja v nekdaj tako živahni in širom znani rojanski čitalnici. V svojem idealnem navdušenju ni poznal zvečer po celodnevnem napornem delu nikake utrujenosti in se ni plašil poti od Lonjerja v Rojan, od koder se je vračal v poznih nočnih urah, a je bil naslednjega jutra zopet zvesto na svojem delu. Bil je med ustanovitelji političnega društva .Edinost", čegar prvega odbora je bil član, pozneje skozi dolgo dobo njega zaupnik in do zadnjega dihljaja odločen pristaš. S svojim izgledom je tako narodno vzgojevalno vplival na svoje sovaščane, da imamo sedaj v Lonjerju pravo elitno četo, najdiscipliniranejše volilce. Leta 1885.—1886. je bil vaški načelnik, ali odstopil je raje že po enoletnem službo-vanju, nego da bi bil klonil pred magistratno
gospodo. Bil je med onimi sedaj redkimi okoličani, ki so sestavljali nekdanji okoli-čanski bataljon. Živo se je spominjal dogodkov L 1848.—1849., ko so Sardinci pripluli pred tržaško luko. Tudi v viharjih leta 1868., ki so povzročili razpust bataljona, je pokojni Martin Pečar Igral važno ulogo.
In sedaj je po toli častnem in razburkanem življenju legel pod zemljo tudi on. Tako padajo stari stebri tržaškega okoličan-skega Slovenstva 1 Vse tržaško Slovenstvo se bo pokojnika spominjalo s spoštovanjem in hvaležnostjo.
Njegovi žalujoči rodbini naše sožalje. Pogreb se bo vršil danes ob 5 popoldne.
PredsedniStvo političnega društva .Edinost" vabi člane društva, naj se v čim večjem Šievilu udeleže pogreba pokojnega Martina Pečarja v Lonjerju in počaste s tem spomin moža, ki Je bil vreden takega po-čaščenja v največji meri. Pogreb se bo vršil danes ob 5 popoldne.
Poroka. V sredo se je v Rojanu po ročila gospica Vilka Vončinova z gospodom Rudolfom B r e t h o m, uradnikom v Rovinju. Novoporočencema obi!o sreče!
Naglica ni dobra! Tega gesla se drže naše pošte, kakor kaže ta-le slučaj. Nekdo je oddal v ponedeljek na pošto v Kranju pismo našemu uredništvu. DospevŠi v sredo v Trst, nas Je interpeliral, da-li nismo prejeli njegovega pisma ? Odgovorili smo mu po pravic) in resnici, da nismo prejeli. Mož se je seveda začudil in je zmajeval z glavo v znak, da je — neveren Tomaži Ni mogel veijeti, da bi se bilo pismo izgubilo; istctako pa se mu ni zdelo možno, da ne bi moglo pismo od ponedeljka do srede priromati Iz Kranja v Trst
In vendar se je mož motil v tem svojem domnevanju, kajti pismo je prišlo v naše roke — v četrtek zjutraj! Naglica sicer res ni dobra in včasih celo zelo škodljiva, ali nekoliko več naglice bi mi vendar ne šteli našim poštam v zlo.
Iz Sv. Križa. V soboto, dne 22. marca smo imeli tu sijajno velikonočno procesijo Lepo in Jasno nebo Je privabilo vernikov iz raznih sosednjih vasi. Cerkev je bila sijajno odičena po zaslugi gospoda župnika. Tudi ulice, po katerih se je pomikal sprevod, so bile bogato olepšane. Z oken in zvonika so vihrale zastave, po veliki večini slovenske trobojnice. Tudi več transparentov je bilo. Domača godba je izvršila svojo nalogo nad pričakovanje. Vso hvalo treba dati tudi cerkvenim pevcem in pevkam. Petje Je vodil g. učitelj Tenze. Sploh se je izvršila slavnost tako častno in dostojanstveno, da je bilo v čast naši vasi.
Dobro ste mu odgovorili. Prejeli smo : Minole nedelje sem bil tudi jaz pri zjutranji cerkveni slavnosti in sicer pri Sv. jaicobu in pri kapucinih. Obhoda pri Sv. Jakobu se Je vdeiežila ogromna masa — Slovenk in Slovencev, med tem, ko ni bilo o Lahih skoraj sledi. Pardon ! Lahi so bili, prodajali so zijala, ter se vedli precej nedostojno, al v procesiji jih ni bilo niti en o d 3 t o t e k ! Moj sin, ki je šel zraven godbe, (ki je po izjavi „ladipendenta" izzivala se slovanskimi komadi) mi je pokazal na nekega visokega gospoda veterana, kateri da je godbi velel naj svira .nur" vojaške komade!
Omeniti mi je, da tudi vojaške godbe igrajo .Mlade vojake44 in .Triglav", a tu Je oni visoki gospod v veteranski uniformi velel, naj svirajo .le vojaške". In godba res ni več igrala teh dveh komadov, ki sta tako hudo užalila uho veteranskega komandanta in — .Indipendentovega" informatorja ! Čudna tovariša pod enim klobukom. Devetindevet-deset odstotkov vernikov je oilo se slovensko godbo zadovoljnih, kar gotovo uvažuje tudi Sv. Jakobska duhovščina. Pri kapucinih, kjer je vse le laško, je bil cerkveni sprevod bolj reven, a bil bi še revnejši, da ni bilo v njem dobre polovice Slovenk in Slovencev !
Nemška mladina ne sme vedeti resnice. V koledarčku Siidmarke (jahrbuchlein fur die sudraarkische jugend) je Članek „Nemci, narod svobode*. Ta knjižica se deli na tisoče med Šolsko mladino, tudi slovensko, a temelji na samih zgodovinskih lažeh iti potvorbah. Tako pravi navedeni članek: „Že stari Germani so reševali nele svojo svobodo, ampak svobodo Evrope. Nemška junaška kri je tekla v potokih, da varuje evropsko kulturo in krščanstvo pred azijskimi barbari in pred poganstvom; tako je biio leta 1683. pred Dunajem. Da je Evropa danes podobna cvetočemu vrtu, da so se mogli razvijati obrt, trgovina, poljedelstvo, znanost in umetnost do viška, za to gre v prvi vrsti zasluga nemškemu narodu." — Kolikor besed, toliko neresnic, ki jih mora verjeti nedolžna mladina. Res so se Nemci razvijali v vseh panogah za hrbti junaških Slovanov, v prvi vrsti Jugoslovanov In posebej nas Slovencev. Res je tekla kri v potokih, a to je bila kri naših prededov, ki so odbijali naval azijskih barbarov, da so mogli Nemci brezskrbno živeti in se razvijati. In kako je bilo pred Dunajem 1683? Dunajčane in Nemce sploh so zaprli Turki liki jazbeca v brlog. Jedli so že podgane in se pripravljali na smrt. Takrat je prišel na pomoč poljski kralj Jan Subieski s s!ovansk!mi junaki in rešil nemške jazbece iz obupnega položaja. Brez slovanske pomoči bi Nemci danes mo-
lili Alaha, a Avstrije bi sploh ne bilo. Taka je zgodovinska resnica o Htm-škem „junaštvu". Po „Si. Braniku".
Par besed o gramofonih. Prejeli smo: Marsikdo poreče, da o tem ae treba pisati, češ, to je samo za premožne ljudi. Temu pa ni tako. Gramofoni so danes že precej razširjeni med delavskimi in srednjimi sloji — gospoda pa si lahko privošča kaj boljšega in tudi dražjega. Gramofoni so danes že tako po ceni, da |ih nahajamo že v malih gorskih vaseh. Razume se, da je tudi dragih, do katerih ima pristop le bolj premožen del človečanstva. MoJ namen ni ta, da bi delal reklamo gramofonom, pač pa hočem izpregovoriti par besed o tekstu slovenskih plošč. Teh gramofonskih plošč imamo že precej in so nekatere tudi lepe. Posebno ugajajo narodne pesmi. Izdaie zaduje čase. V tem obziru pa je želeti, da si tovarnarji oskrbe aajboljše pevske moči In ne kake zagrljene glasove. Tujke v narodnih pesmih, kakor .krancel", .glaž", „cajt", itd., naj bi nadomestili s pravilnimi slovenskimi, ker tujke žalijo uho In so v posmeh pred drugorodci. Pri Zanetti-|u v ul. Cavana dobe našinci novih slovenskih plošč, ki so res vredne, da se |ih priporoča. Posebno krasna je štev. 1904, .Na pla-nincah" in .Al me boš kaj rada Imel3*. Tako lepih Čistih glasov Slovenci še nismo imeli. Ker misli g. Zanetti fonografirati tudi nekaj tržaških slovenskih narodnih pesmi, je želeti, da bodo te res izbrane in proizva-|ane pod dobrih mcčeh.	K.
Mestne ceste. Stik ulice Giuliani z ulico Rivalto pri Sv. Jakobu Je škandalozen. Ulica Rivalta Je že pooolnoma nivelirana in tudi tlakana, a ulica Giuliani, ki vodi mimo slovenske šole, končuje kake tri metre višje nad ulico Rivalto brez vsakega primernega prehoda. Šolska mladina in tudi drugo občinstvo Je primorano plezati po strmem obronku z ulice Giuliani na nižjo Rivalto, in le čuditi se je, da si ni še nihče zlomil neg. Če že mestna občina noče nivelirati uiice Giuliani, naj vsaj z močno ograjo zapre konec te ceste, da se ne pripeti kaka nesreča. Ali je morda ta cesta zapuščena zaradi tega, ker je ob njej slovenska š o 1 a ? 1 Takemu ravnanju na mestnem stavbenem uradu se ne čudimo. Tega pa ne razumemo, kako more državna varnostna oblast to tolerirati ?! Cesta, ki je prometu odprta, naj bo vendar taka, da pasantje ne bodo v nevarnosti, da si polomijo ude. Ce pa Je ureditev ceste nemogoča, potem {o Je pa treba zapreti. Upamo, da bo policiisko ravnateljstvo skrbelo, da se ta Škandal odpravi.
Okoličanskim kmetovalcem in prijateljem kmetijstva! — .Kmetijska družba za Trst in okolico* bo imela svoj občni zbor jutri, v nedeljo, dne 30. marca ob 9 oziroma 10 predpoldne v dvorani .Narodnega doma" v Trstu.
Kmetovalci! Naša kmetijska družba ima vse polno nalog, ki jim skuša biti kos, kolikor ji dopuščajo denarne in delavne sile. Njeni udje dobivajo za malo udnino letnih K 2-— brezplačno gospodarski list .Primorski Gospodar", dobivajo sadna drevesca, gospodarska in vrtna semen?, brezplačno ali po znižani ceni, razne podpore in nagrade, dobivajo v vseh stvareh nasvete, oziroma navodila in družba jim po znižani ceni preskrbuje vsakojake gospodarske potrebščine i a orodja itd. S ponosom lahko trdimo, da ni enakega zastopa v Avstriji, ki bi razmetno toliko storil za svoje člane, kakor naša tržaška kmetijska družba.
Njena in največja naloga, ki jo je vsi-kdar vršila in jo hoče vršiti v bodočnosti s podvojeno silo, pa je: Kmetovalce vzbujati k samopomoči, jih pri tem podpirati ter jih vzgajati za samopomoč. Le Če si bo kmetovalec sam pomagal, mu bo pomagano; drug ga nihče n e r e ŠI. To velevažno nalogo pa more naša družba vršiti le tedaj, če najde trdno oporo v zavednih kmetovalcih samih.
K m e t o v a l c i 1 Pridite torej na to važno zborovanje vaše edine organizacije v velikem številu, da pokažete, da ste kmetovalci tržaške okolice vsi na strani naše družbe in da daste povdarka našim ciljem in zahtevam za zboljšanje in napredek kmetijstva, k samopomoči in svobodi. Pridite torej vsil
ODBOR
.Kmetijske družbe za Trst in okolico". Žrebanje srečk v podporo naših umetnikov se bo vršilo v kratkem. Radi tega prosimo naše dobro, narodno ljudstvo, naj pokupi še one, ki jih imamo v zalogi, kajti ne bi bilo častno za nas tržaške Slovence, da bi morali v LJubljano vrniti ne-razprodane srečke, temveč na| bi jih 2000 bilo še premalo. Le hitro po njih!
.Živnostenska banka*, podružnica v Trstu je oživotvorila v Opatiji ekspozituro, ki prične poslovati dne 1. aprila t. I.
Poštni In brzojavni urad v Sesljanu. Poletni poštni In brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se otvori že s 1. aprilom t. I.
V korist podružnici CMD uprizore svetoivanski diletanti — kakor že objavljeno — Jutri, v nedeljo, ob 5 popoldne, .Revčka Andrejčka", ljudski igrokaz v petih dejanjih.
V Trsta, dm- lj9 iiiu^c^ iiiiJ
« ITT
Vstopnina 50 vin.; sedeži I. reda 50 vin., U. reda 40 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor podružnice CMD.
Podružnica CMD v Skednju odlaga svojo veselico na poznejši čas, ker se pri-hodijo nedeljo ne more vršiti iz nepričakovanih razlogov.
Klnb dramatičnih diletantom na Prošeku vprizori reprizo »Erazma Predjam-skega* v nedeljo, dne 6. aprila 1.1. ob 4 30 popoldne v .Sokolovi" dvorani na Prošeku. Obenem se obveščajo člani, da priredi klub v nedeljo, dne 30. t. m. izlet v Sv. Križ ter se korporativno udeleži veselice pevskega društva .Skala".
Tržaška mala kronika.
Trst, 28. marca.
Poskus samomora Dunajčanke v
Trstu. V četrtek zvečer so našli v neki sobi hotela „Abbazia" na pol mrtvo 28letno Dunajčanko Frančiško Mauscher, ki se je vpisala v knjigo za uradnico „Landerbanke". Od srede je v hotelu nikdo ni več videl in zato so vlomili v sobo. Ležala |e brez zavesti v postelji; vzela Je bila precej vero-nala, da bi se zastrupila. Obupano tujso so odpravili v bolnišnico, neko pismo, ki ga Je nastavila, pa so izročili policiji.
Zopet cestni „rop". — Ljudem je še premalo ropov. Zdaj pa zdaj prihaja komu aa misel, da bi bilo dobro, če bi ga „oropali". Tako se je minolo noč proti eni oglasil pri policijskem komisarijatu v ulici Bachi prilično dobro oblečen mladenič, ki se je izkazal za Giovanniia Cabasa iz Gradišča. Trdil je, da je prišel prejšnje jutro v Trst obiskat strica, ki stanuje v ulici Riguttl 3t. 3.
Nato je začel razlagati, da je hotel iti krog polnoči domov, a da sta ga v ulici Tesa napadla dva človeka, ki sta mu vzela vse imetje, namreč neko vsoto denarja, ki je pa ni znal navesti. Pri policiji so seveda žurno sestavili zapisnik, Cabas pa je odšel.
Oblast Je kajpada takoj začela poizvedovati, a je tudi ob enem sumila, da je rop Se pretveza. Davi so zato Cabasa pozvali k policiji k Sv. Jakobu in tam ga je začel komisar g. Seneković tako loviti, da Je priznal, da je zabil svoj denar v gostilni „Lira d' oro", na to pa si izmislil rop, da bi se lažje opravičil napram strogemu stricu.
Mladič je tudi pridoda!, da ni smatral svojega postopanja kažnjivim, ker je Čital, da so izlasti te dni mnogokrat prijavili cingiran rop. — Ko je gosp. komisar mladiču nabral nekoliko levitov, ga je nagnal domov.
Poizkus z zlato verižico, ki ni zlato.
Pred dne*i so zaprli v Puli Aleksandra Ta-mara, ki izvršuje v Trstu na Corsu št. 35 urarsko obrt. Pridržali so si ga, ker je poslal postrežčka v mestno zastavljalnico zastavit nekoliko bakrenih verižic, nalahko prevlečenih z zlato plastjo. To je seveda poizkus goljufije in Tamara so prijeli v kavarni, kjer je čakal postrežčka z denarjem. — Tega seveda ni bilo, pač pa je došel stražnik.
Tatvine. Zaprli so 31 letnega težaka in zakotnega pisarja Josipa Feigla, ki je hotel sinoči prodati nekemu starlnarju nekaj perila, sumljivega izvora.
—	Žena Josipa Gaspardisa, ki ima v ulici Giuseppe Gatteri podjetje z vozovi, je hotela predvčeraj izplačati kočijažu Franu Fragiačomu mezdo, ker je bil odslovljen. Dala pa mu ie po pomoti 100 K preveč. Te pa si je Fragiačomo obdržal in je šel ž njimi v Piran. Njegov čin je že prijavljen policiji.
—	Slikar sob, 20Ietni Julij Bertulovič iz Splita in 17letni dninar Matej Gresetta, sta se splazila v sobo nekega Frana Tavčarja v ulici Scuole israelitlche 4t. 4, kjer sta tudi sama stanovala. Ukradla sta mu niklovo uro, srebrno verižico v vrednosti 16 kron in nad 20 kron v denarju. Oba sta že pod ključem.
—	V ulici TivarnelJa so zadržali včeraj popoldne dninarja Frana Cebulca, 18letnega Sežanca, ki stanuje v ulici S. Maurizio št. 10. Čebulca sumijo, da je ukradel par čevljev, k! so jih našli pri nlem. Zaprli so njsga in njegovega tovariša Frana Ravnikarja od Sv. Lenarta nad Laškim na Štajerskem. — Poslednji je 19ieten in stanuje v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi.
Šest sto kron jej je zgorelo. Minolo noč po enalstl uri je v ulici Fabbrica št. 3 v stanovanju Helene Sitz izbruhnil požar, ki je uničil postelj in klop. Zena je skrivala pred tatovi šest sto kron v papirju, ki so tudi zgorele. Denarja jej seveda nikdo ne povrne, za drugo Je pa bila zavarovana.
V vročini rabijo kožuhe. — V ulici Muda vecchia št. 5 ima svoje starinarst?o Pietro Belleli. Včeraj v jutro pa so mu skušali trije obče znani kriminalisti ukrasti kpred vrat 30 kron vreden kožuh, ki jih je čisto nepojmljivo še sedaj mikal, ko se nam že obeta prava vročina. Nakana se jim kajpada ni oosrečila, ker so Jih prijeli. Bili so to 29letni Carlo Torcello iz Vižinade,
20Ietni Karel Petkovšek ia 16!etni Enrico Madon, oba iz Trsta. Ker je čedni trojici sedaj še očividno premrzlo, jih zadržijo v zaporu, dokler pridejo toplejši dnevi.
Društvene vesti.
L Slovanska tržaška godba. Po današnji godbeni vaji, ki se začne ob 7 zvečer, važno skupno posvetovanje v svrho določitve I. rednega občnega zbora.
Telovadno društvo „Sokol" in pevsko društvo „Zvon" aa Opčinah priredita jutri, v nedeljo, ob 4 popoldne v „Sokolovi* dvorani veselico s petjem, igro in plesom, ki bo trajal od 8 zvečer do 2 popolnoči.
Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo, dne 20. aprila, ob 10 zjutraj v društvenih prostorih ul. G. Galatti št. 20.
Porotno sodišče,
Včeraj bi se bila imela vršiti porotna obravnava proti Ivanu Preslu, uredniku „Jugosl. Železničarja", ki bi se moral zagovarjati radi žaljenja časti potom tiska. Toži Prešla Jožef Kudernatsch, a obravnava je bila preložena v svrho delegiranja drugega sodišča.	_
Slovensko gledališče.
V nedeljo odpade popoldanska predstava.^
Zvečer se igra v abonementa A Lothar-jeva komedija
„VELIKA SRENJA", krasne satira, polna misli in humorja.
Mstr« del. organizacija*
Tesarska skupina vabi na izredni občni zbor, ki se vrši danes ob 7*30 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti.
Odborniki skupine plavže v in čistilnice petroleja v Škednju, kakor tuai zaupniki obeh skupin, so vabljeni na izredno odborovo sejo, ki se vrši danes, v soboto, ob 7. zvečer v društveni sobi v Škednju. — Seja je izredne važnosti, zato naj nihče ne izostane.
Izlet godbenega odseka v Ricmanje. V nedeljo ob 3 30 popoldne se bo vršil v »Nar. domu" v Ricmanjih javen shod, ki ga sklicuje zidarska skupina NDO. Ob tej priliki je sklenil godbeni odsek NDO prirediti izlet v Ricmanje. Odhod iz Trsta državni kolodvor ob 2 15 pop. Izletniki bodo prisostvovali v Ricmanjah shodu. Po shodu bo ples, ki ga priredi godbeni odsek NDO. Vabimo, da se udeleži shoda in veselice vse narodno delavstvo v Ricmanjih. Pričakujemo tudi, da poleti v nedeljo tudi več narodnih delavcev iz Trsta v Ricmanje.
Ustanovni občni zbor „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev". V Četrtek se je vršil v dvorani NDO ustanovni občni zbor „Z?eze jugoslovanskih lesnih delavcev". Udeležba je bila precej velika. Poročal je strokovni tajnik Brandner. Razložil je zgodovino gibanja lesnih delavcev, kako je prišlo do ustanovitve Zveze in kaka bo njena naloga. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: Ivan Ceh, predsednik; odborniki: Ivan Filipčič, Ludovik Brežan. Franc Lužar, Veikovrh, Fran Gruden; namestniki odbora: Pracnik Vinko, Nuss-dorfer Martin, Werliček, Hafner Ivan, Štran-car Anton. — V Zvezi so združene do sedaj sledeče skupine: mizarska, tesarska, parketnih stavcev in lesnih težakov. Naloga Zveze bo, zbrati pod svoje okrilje vse jugoslovanske lesne deiavce. „Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev" se nahaja pod okriljem .Narodne delavske organizacije". V odboru Zveze so dobre moč/, zato pričakujemo, da bo Zveza napredovala in imela mnogo uspehov. Jugoslovanske lesne delavce vseh strok pa poživljamo, da se pridružijo Zvezi, ki bo branila z vso odločnestjo njihove interese.
Socijalni demokratje terorizirajo
Soc.-dem okra t|e so se v zadnjem času zopet
NAJLEPŠA PRILOŽNOST! _
TVRDKA
Vittorio Piscm\ Trst
opozarja vse Bvoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošiljatev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah
in da jih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovina ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo.
<r=»

Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerk - trst
tO
>CD
O ■o o
3
U"
o <
S >
P®
o
G-
<
5* S
3
09
-T
Cf><
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml i ne v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
V ft-' v." ..
Krojačnica Vek.Terzo
Trst, ulica Fonderia Stev. 4, 1. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah ir najnovejšem kroja. Bogata izbera najnovej&ih angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
Alojzij Pooh
slovenski
urar in zlatar
v TRSTU
ulica del Rivo St 26
(na trga pri Sv. Jakoba)
99
Slavlja
44
ozn], zavoro«. Borko o pmsi
Rezervni fondi K 53,758-386-24. Izplačane odškodnine in kapttiflje Kron 115^90 603 61.
Dividend se Je doslej izpl. K 2^88 081-88.
Po velikosti draga vzajemna za var. a«*e držav« z vseskozi alov.-narodn« mpravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstaejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovanca.
Zlasti je ugodno zavar. na d< in smrt z manjšaj očimi se vpl
Zavaruje poslopja in pr«B&ntae proti požarnim škodam po najnižjo* cenah. Škode cenjuje takoj hi naf-kulanteeje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
m & CEGNAR, ulica Cosenm 12,
TELEFON 21-47.
113 S

v? I
F.
Žganjarna
Pečenko
UMETNI ZOBJE
Izdiranje zobov hm = vsake bolečine =
Dr. J. Čermžk V. Tutchir
< mbudraTBik keacec. zobni teka&
_TRST —
»llo« dtlla Caurma Stev. 13, II, n
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar),
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
DVORANA ZA SODtfE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na favni dražbi, ki se bo vršila danes v soboto, dne 29. t. m. od 9 do 12 dop.f se bo prodajalo:
Omara, omlvalnik, nastavki, slike, eta-žere, podnožnik, omara s 4 predali, šivalni sire), blagajna „National*, kosi blaga za moške obleke, čepice za častnike, bajoneti, sablje, rokavice, ovratniki, manšete.
Od 3 do 6 pop.: sveče, milo, testenine, moka, riž, škrob, biškoti, grah, kakao, čokolada, izložbeni sodčki, ovijalni papir, konzerve, kava, sladkor in druge Jestvine.
Back & Fehl
splošni onlformskl zavod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOG
£rst, vb S. Cateriu Jtrr. 1.
Zdravnik aa notraaje (splošne) bolezml 8—9 in 2—3 in Specijalist m koža« Ia
(spolne) bo ležali II1/.—l in 7—7 V.
JURISTI, DOflOUNIKI, 0ČITEU1 0 SIROLING „ROCfiE"
pri prsnih boleznih
Uil
>*ASCl
Učitelj F. H. v Frankfurtu ob O. :
S siroiinom „Koche" smo tako zadovoljni, da ga priporočamo vsem, ki so kakorkoli bolni na pljučah.
Župnik A. M. v W. pri Ttaurnu : Učinek sirolina „Roche" me je zadovoljil. — To sredstvo dajem tudi otrokom za katar.
Prosektor R. P, v P. Vzh. Pruska: Že leta sem uporabljam sirolin „Roche" pri vsakem nastopajočem katarju, Izkazal se je kot najboljfte sredstvo proti obolelosti dihalnih organov.
Odvetnik G. R. v B azile j i: Uporabljal sem sirolin „Roche" in sem | z učinkom in uspehom zadovoljen.
Sirolin „Roche* krepi pljuča in daje dihalnim organom odporno moč, je dobrega okusa, vzbuja tek in ga zdravniki priporočajo. T letal HltlTljft iZTtOB Mil „RocheM P3 4 I T tfif. Zimi
i
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem V V flilkifM in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, J 1 \II111] 11 f f\I ementalski, ovčji, trapist r vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani IPi iPi »Hlrlili| ^upaf
ulica Glorsio Uasari SL10,
Stran IV.
1EDINOST" St. 87.
V Trstu, dne 29. marca 1913.
poprijel! terorizma. Terorizirajo vse vprek. Tiste delavce, ki se soc.-demokraciji oddaljujejo, silijo, da se organizirajo pri njih. Posebno pa pritiskajo na člane NDO, kateri se soc.-demokracije najbolj izogibajo, ker Jo najbolje poznajo. NDO nikakor ne bo dopuščala, da bi soc.-demokrati terorizirali delavce, ki so člani NDO. Z ozirom nato poživljamo člane NDO, da vsak na|manjši slučaj naznanijo tajništvu NDO. Poudarjamo, da bo postopala NDO z vso ostrostjo proti soc.-demokratičnim hujskačem in pritiska-čem. Dolžnost neorganiziranega slovenskega delavstva pa je, da se organizira, ker neorganiziranega delavstva NDO ni branila in g-i tudi ne bo.
Vesti !£ Žaorišk©,
Hudobija ali škodoželjnost? Neka ztGbna roka je po dunajskem informacijskem uradu spravila v seznam insolventnih tvrdk poleg neke druge goriške tvrdke tudi tvrdko »Goriška Tiskarna A. Gabršček v Gorici".
Ker Je vest o insolvenci „Goriške Tiskarne*' popolnoma izmišljena, se je lastnik tvrdke tudi nemudoma brzojavno obrnil na omenjeni dunajski urad z zahtevo, da takoj prekliče svojo neresnično vest. Obenem pa je lastnik tvrdke ukrenil tudi vse potrebno, da se uvede kazensko postopanje proti povzročiteljem te neresnične vesti.
Naj preudarjamo celo stvar, kakor hočemo, ne moremo priti do drugega sklepa, nego da Je imel tu vmes svoje kremplje kak hudobnež ali škodožeijnež, ki je hotel oškodovati Gabrščkovo „Goriško Tiskarno", ko jo Je dal proglasiti za insclventno, hoteč Jej tako izpod kopati kredit, ki ga dandanes, v časih splošne gospodarske krize, potrebuje vsako gospodarsko podjetje v manjši ali večji meri. In šel je lopov nalagat dunalski informacijski urad o insolventnosti „GoriSke Tiskarne", češ, preden pride resnica na dan, lahko ta laž že toliko Škoduje Gabrščkovi tiskarni, da je lahko za dolgo dobo popolnoma potisnjena ob tla.
Šli bi še lahko nekoliko dalje in morda razpravljali tudi o tem, kaj bi naj bil neki povod za tako zlobno početje; toda to naj prepustimo raje našim goriškim bralcem, ki morda sami brez naše pomoči uganejo pravo. Rečemo pa le eno; Iuraparija je bila to, pa naj Je prišla odkoderkoll in odko-garkoli I
„Kraško jamskega društva" v Na-
brežini ustanovni sestanek se bo vrŠii v nedeljo dne 6. aprila ob 2 popoidne v prostorih g. Nemca. Slovenci, ki se zanimate za naravne krasote naših kraških jam, udeležite se tega sestanka v polnem Številu, kajti velikega pomena bo to društvo za nas Slovence.
Italijani in Nemci kaj pridno obiskujejo jame na naši zemlji, iz katerih nabirajo zanimive predmete iz že davne dobe.
Dolžnost naša je, da preprečimo tujcu, da si prilastuje stvari, ki spadajo edino le nam.
Pozdravljamo vse one člane, ki tako marljivo in pridno delajo za to bodoče društvo, posebno gospoda Hollerja in Zeiga, ki sta si pridobila največ zaslug ca tem strokovnem polju,
Telovadno društvo „Sokol" vRihem-berk u priredi d.;e 18. maja pomladansko vesetlco z nastopom, na kar že sedaj opozarja bratska društva v bližini, ter jih prosi, da ne bi rečenega dne prirejali druzih veselic.
Velika Clril-Metodova slavnost v Štanjelu. Bratske Ciril-Metodove podružnice za Štanjel in ckolico, Šmarje, Rihemberk in Dutovlje so sklenile prirediti v Štanjelu dne 29. maja 1913 veiiko spomladansko veselico, ki obeta biti nekaj res posebnega.
Upoštevajoč geslo: „V zdiuženju je moč", so prišle naše podružnice na to veliko idejo, da pedajo združene našemu rodoljubnemu občinstvu nekaj lepega ter pre-koristni Družbi znaten dar domu na aStar. Priprave za veliko slavaost so že pričele. Bratska društva pa prosimo, naj blagovole naš dan upoštevati ter ne prirejati tega dne nikakih slavnosti.
Naša narodna srca pa že sedaj opozarjamo, da naj ne pozabijo rečenega dne Štanjela.
Iz Divače. Na belo nedeljo priredijo divaškl mladeniči ples na glavnem trgu pri gos. Ivanu Obersnelu.
Opatjeselo. Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda priredi na belo nedeljo 30. marca svojo prvo veselico s sledečim sporedom :
1. Jakob Aljaž: „Na bregu" — moški zbor, 2. Anton Nedved: „Ljubezen in pomlad" — moški zbor, 3. Jakob Aljaž: „Stražniki" — moški zbor, 4. E. Adamič : „Vasovalec* — četverospev, 5. A. L. Bistriški: „Lokavi snubač" — žaloigra v 1 delanju, 6. Javni ples. Začetek ob 3. uri popold.
K plesu in med veselico bo svirala sokolska godba Iz Prvačice.
Rodoljubi! Rodoljubkinje 1 Udeležite se naše prve veselice, kajti eventuelni čisti dobiček Je namenjen naši mili družbi, katero mora podpirati vsak Slovenec J1
Veliko vrtno veselico, priredi CM podružnica prvo nedeljo junija v Skopem na Krasu, vsled česar naproša odbor vsa društva, naj vzamejo to obvestilo na znanje. B^gnt! spored obja^fmo pravočasno!
Vesti iz Istre.
Iz Brega. Odkar Je bil v „Edinosti"
kratek dopis o postopanju c. kr. finančne straže v Dolini, se posebno vznemirja in repenči g. vodja c. k. finančne straže. Ml mu ne zamerjamo tega ; neodpustljivo pa je, da se hoče ta mož maščevati nad obrtniki, ki že itak komaj prenašajo njegove sitnosti in obetajo, da raje zapro svoje krčme. Vsaka stvar mora imeti svoje me e, gospoda. Se svojim početjem škodujete državi in deželi, občinam in strankam, ker se obrt in trgovina ne moreta tako razvijati kakor bi se mogli sicer; napetost med c. kr. finančo stražo in obrtniki bi imela lahko neprijetnih posledic. .Edinost" se je zelo pregrešila, da se je drznila objaviti oni dopis, ki Je zadel precej živo, četudi je povedal — še premalo. Radi onega dopisa da se bo postopalo veliko strožje nego poprej In da bodo krč-marji najbolj prizadeti. Taka strogost in brezobzirnost Vam ne bosta koristila in tudi nista dokazom o vaši zmožnosti in delavnosti. Vaši predniki so imeli isto šaržo in tudi iste zmožnosti (če ne večjih), svoje dolžnost so vršili vestno, strogo in nepristransko : zakon iz leta 1871 Je bil v veljavi tudi tedaj In poznali so ga ravno tako dobro, kakor sedanje vodstvo. Bili so pa toliko delavni, da so po potrebi vsebino sodov zmerili. Seveda tako občutljivih prstev niso imeli, da bi temperaturo petijota merili s prstom, ampak posluževali so se modernih sredstev — termometra. — Srečni bi bili zdravniki, da bi imeli tako občutljive prste, ker bi jim ne bilo potreba nositi s seboj termometra.
Dne 19. 3. t I. se Je neki gostilničar v Rlcmanjih celo onesvestil, ker ga je vodja vedno zbadal in oviral, in to takrat, ko je imel največ gostov.
G. A. Senfci, privatniku, so zapečatili vse sode, akoravno ni gostilničar I Nabavil si Je vino z namenom, da ga bo prodajal na debelo. Kako si je finančna straža prilastila to pravico, ne vemo.
Prosimo merodajne faktorje, da uvedejo preiskavo in poučijo vodsto finančne straže, kako naj postopa s strsnkami.
Smrtna kosa. V Dragi-Moščencsh Je j umrl v poce.leljek po dolgi in težki bolezni tamkajšnji trgovec in posestnik, občinski zastopnik itd. g. Vinko M a v r i č i č. Pokojnik Je b*l ugleden in obče spoštovan mož.
Avijatika v Portorose. Ker Je ministrstvo, kakor smo že poročali, prepovedalo produkcije avijatJkov v nekaterih primorskih pokrajinah, hočeta nemška avijatika Hcld In Klose demontirati 3voj hidropian, s katerim sta že uspešno letala v Portorose. Nspotita se v Aogljo.
DAROVI.
—	Za ubogega dijaka v Gorici so da rorali dalje: G. Grebene 1 K, Neimenovan 60 v, N. N. 1 K, dr. Fatur 1 K, učitel Čok 1 K, šohki nadzornik Matičič 1 K, Marušič 1 K. Skupno K 6 60. Denar hrani tiskarna „Edinost".
—	Roiansiki CMD podružnice Je podaril g. Miha Vončina ob priliki poroke svoje hčerke Vilke z g. Rud. Brethom mesto konfetov K 10. Bog živi novo poročen-ca ! — Isti podružnici daruje mesto „IiKofa" ob svojem godu „naš fant" Emanuel K 5; nabiralnik v roj. kons. dr. K 30. — Nazdar vsem darovalcem!
Gospodarsko društvo
krčmarja a kavcijo K 400-—, osebo zmožno, ki ima tadi družino sposobno za krčmo, posebno žena mora biti dobra kuharica. Hsmene proSnje sprejema društveni tajnik Franc ValiČ, Sv. Ivan, Vrdela-Farne to h* t 1295.	651
Mphlirana	Z novim pohištvom in po
ITIt/UIII dl I d polno preskrbo se odda takoj i ul. Ma?s. d'Azeglio 22, I.
* 717
Trgovina manukktuIneSa. ^laga in konfekcije
se proda. Ponudbe pod „Saturn" poštno-ležeče — Reka (Fiume).	656
i gostilna-buffet
H Trst, ul. Pasquale RevolteUa 479.
Riccardo Baldassi,
Bumnega društva") priporoča svojo mesnico.
Josip
Ofnlf a mizarski mojfit«r, Trat, ali m O LUII a Belvedere It. 10. — Izvršuj«
vsakovrstna mizarska dela.
75*
&nton Novak, brivec
večere št 57, se toplo priporoča csnj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJiM!	2661
Lekarno Brelih v Sežani
Ribje olje I. vrste I steklenica K 1-20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obiiž za kurja očes* 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -
MALI OGLASI
mnnnnnrvvTnmnmnnmnnnhnnnrmn

MALI OGLASI m ra&tnajo po 4 vin. beitdo. Mutgo tisku« b*Md« enkrat »ti. NijmauU pristojbina 40 vin. Plača h takoj tnserataaaa oddelku.
Stalni krajevni agenti,"S™-
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo' za prodajo v AvBtro-OgTBki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasae št. 20.	324
Prnrla CD P° ceni enonadstropna hiša z I t UUa oo gospodarskim poslopjem in majhnim posestvom, vse v krasni legi in dobrem stanju, blizu Gorice Pojasnila : Ajdišek Fran, Passeeggio S. Andrea, 8.	638
Jauni nloc v Tomaja se bo vršil zopet jutri Ja?ni pioo Svira ionjerska sokolska godba
635
ZftlTlIiiŠ^S) 86 Prodajo P« postaji Sv. Ane od «-u||||JIOl/a 50 sežojev naprej po nizki ceoi. Naslov : gpBtilca Furlan pri postsji Sv. Ane. 634
Stannvanio 2 80bl> 0obica, kuhinja, naj-OidllUVdnje, veeji komfortne odda takoj za letnih K 650 —. Začetek Grete 275.	648
Fotografa Jerk??* :
□llcm 7.
deli« Poste 10; Gorica, Gospoika
4444
Prnrlsm 2 BPalni 80bi> z mahagonijem vloženi, l l uuaill Mizar Majcen, Belvedere 23. 647
Gramofoni Zanetti, S^TSš«
spele so nove ploče, slovenske narodne pesmi. Samo v trgovini z gramofoni Zanetti, nI. Cavana 6. f59
Prnrla en *"ša in gostilna. Naslov pove inae-riUIM OD ratni oddelek Edinosti.	655
Spretna kuharica, S4sa
in restavraterko na Kozini. Informacije : Trst, ulica Carducci 8, II.	652
25.000 ur
i ura kron 2 50. *aS5®
P&rfika najnovejša fasona, gr-? 36 ur natančno prvovrstno pozi čena, nerazločljiva od IS karaktne s 31etno garancijo za samo K 2-50, 2 uri K -i 80, 5 ur K 11-30. 1 Glcrla srebrna žepna ura.
Švicarsko kolesje, 3 letna garaocijp, najnovejša fasona K 3 25, — 2 komada kron 650, — 5 komadov 15 kron. 1 pariška poj ačana verižloa
najnovejše fasone 50 vio., 3 verižice Kron T25. Brez rizika. Za neugajajoče se povrne denar. Dobavlja se po poštnem povze ju.
S. Brandes. Krakov, (AvstrJ
B. Joselowitza 11.
ANTON MLINAR
čevljarski mojster
pošta Žiri — KRANJSKO
Priporočam najboljše in najtrpež-nejše delavske, kakor tudi fine, lahke čevlje za praznik iz najfinejšega usnja. Fino ročno delo. Razpošiljam po vseh avstroogrskih deželah v poljubno zaželjeni obliki in točno po meri. Prosim, zahtevajte cenike.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, nlica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Nova dalmatinska
Proti kašlj j, grbbolu. katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
in PRENDINI
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, cropovedni-kih. učittljih itd. — Dobivajo se v Škatljitah v Prendinijevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio 5t. 22 in v vseh tukajšnjih boljših leksmah kakor tudi po celi £vropi. - Škdtljica stane 60 stotnk.
■O
prs
tO
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trsi, ulica del Bosco št. 17.
Zalega sena, lome in otrobov.
Seno I., slama, ogeriko seno, beneški otrobi, otrobi St. 84.

l

rf~h
Kavarna
pri rojanskih obokih
(al Volti dl Role.no) Tel. 19-34
ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, sladoled (p. vedno sveže
_ pivo. Poleg tega ima vsako- _
vrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerno. Snaga zajamčena.
SLOVENCI! SLO VRNI!
Podpirajte družbo SV. CIRILA IN METO DR!
Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila
CENE JAKO ZMERNE. Vino za družine po znižani ceni.
Priporoča se za obilen obiak odani
JURAJ PERIŠIĆ, lastnik,
V ulici Carradori št. k
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katsre prihajajo naravnost iz Japanske.
V mesnici
u Trstu, Campo S. Glacomo Steu. 5.
(hiša delavskega konsumnega društva) se prodaja meso prve vrste goveje, telečje, jagnjetina in perutnina iz Štajerske.
Udani
ANDREA VIANELLO.
BRIVEC
Andrej Rojic
TRST - ULICA AC(?UEDOTTO St. 20.
Hlgienična In dobra postrežba. Se priptroča za •bis--
Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO
„Ai eacciatori"
TRST, — ulica Chiozza štev. 5
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve \rste Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik.
Anton Mahne, trgo tc
Trst, ulica deir Istria St 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača Priporoča si. občinstvu svojo
trgovino vsakovrstnega koloni-r i jalnega blaga --.■■» .:
na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Gommerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste* klovine, luči in lesenih priprav-
G. Ferluga - Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinstvu svojo
blaščičarno
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovratni
likerji in vina v steklenicah. CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva.
Knjigarna in trgovina papirja
E. Siadler
Trst - Via Belvedere štv. 2.
ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov.