f™""™"*"*"--"! o O O FOSlm^A PA.VBAr.ERAJSrA o o o
Posamezna 2tev3k§j 1 krono.
JMBOB* hlHtjk nU te, twnm MMj* u pruuikaT, *k IS. mi * itttanam aulei>0*g* te I«
180 K, ,oli.t*o «0 K, a 45 K, iccrftč»o II K. m
!'
•T S®**** *• P» op»Ti -TABORA*,
<M lusuijojft, Jnrt&vft alfo* ato. 4>
t-----------------------------------
bnuti pa dopoToto. Pri nlUmtaj »Wvyi p«; »U
TABOR
Jfasamezoa čteviOutt 1 krono.
BUDMltovo M Ulaja v Hwt-
Wu, Ju£l(*n «L to. 4, t aa*-a Ifltitotk. it. m
CNUVA «• uh>> T Jniltort •IhiKi, priUlij«, 4hm. T«l» <•» it. M. 8H3 foitnoitkttai m-te «*r. 11.7SI.
*• nraMU Wm	m *•
»dn. — Jfetopbi «• m wi».
Uto: H.
Maribor, nedelja 20. februarja 1921
Številka: 41.
Program pariškega sestanka zveze narodov.
Evakuacija Dalmacije. — Francoska mornarica zapusti Kotor. — Vesničeva misija v Parizu -
Sovjeiska politika.
Maribor, 19. lebruaria.
Ako hočemo popolnoma razumeti Ganjenost ruske sovjetske zunanje ‘PoKtike, potem moramo najprej po-ona dolgovezna, pa vselej brezuspešna pogajanja med sovjeti in An-pjo. Da je zavlačevanje kardinalna °5ka vse sovjetske zunanje politike, to v®n»o že iz svoječasnih pogajanj v festu Litovskem ter vseh poznejših, Osobito še sedanjih med Rusijo in Polj-s*° v Rigj. Poleg zavlačevanja pa se Poslu2u:ej0 sovjeti še druge taktike: 0|,i sklenejo z enim nasprotnikom mir 2a*°> da imajo proste roke proti dru-?eniu, ko pa ga pobijejo, izzovejo spor *°P«t z onim, s katerim so preje skle-mir.
Sovjetska pogajanja z Anglijo imajo Pfed vsem ta namen, da se Rusija zasuje napram Angliji. Zavlačevanje pa ^Porabljajo za to, da med tem časom Popravljajo revolucijo v angleških azij-j ^ pokrajinah ter tako pritiskajo na 7®^don. V početku, dokler njihova agi-cijska dela v Aziji niso bila še dovolj J*. se i,m s pogajanji ni mudilo, pa n)ibovi pogoji niso bili bogyekako
*	V zadnJ’em času pa se zdi, da 2e na hdnem, kajti opaža «e, da se ,im vedno bolj mudi s sklo-Plenjem pogodbe, a tudi pogoji, ki so Ih sedaj na novo predložili Londona, •»mnogo bolj oslri. Ako sprejme An-2 te P°g°ie> potem bodo imeli so-na vse strani proste roke, kajti som pogojev bi se zavezala Anglija, hrani strogo neutraliteto v vseh ornih vprašanjih Rusije s sosednjimi r2»vami, razen z Iztokom.
Anglija pristala na te sovjetske
Kratek sen.
(Svoji maski y spomin.)
(Konec.)
•bo^Jabe volje si spremljevalec. Jaz sajen ’df Postaneš tudi ti živ in razpo-> kakor sva medve.“ In posrečilo
go*e Yp„!!m0 bi bil° 5ač drugaCe mo-Vn al i1 Sem lzr!dn,° dobre volje, 8h ** "euiP"0St,» kl bi jih vdru-^e&a e v nah nikdar ne naPravil. Sa-% ro e nisem več Poznal. Ali je mo-se Javno ona z dežele doseči to, kar J”!0®« Posrečilo. Tajna sila, zbal e tv°je moči, kakor še nikdar. Se-ka|t0r vlir.1 k tebi z večjo spoštljivostjo, ^PraSo ?. setn se te uČi! po starih
*	,{njigah mistikov v dolgih, Vsetnoon\ •ljah* V praksi si postala vatj °goečna »n jaz, ki sem te hotel uko-sUbif Pon.e ®v6ie volje, sem postal polnnfV°J P°blevni in pokorni suženj. ?^a*a in nJe	Krinka je padla z
koketi !™ se, ,YaraI- Naproti se mi wVno len ori2rehljal sirnPa,ifen> ne j?^azek. Zivp nSa m razbHrienia zardel Nnjau* it^r- ognjene oči so me spo-
SneSn8k? dek,rt v Neapolju.
predloge ali ne, to se ne da proroko-vati; na vsak način pa njen položaj ni preveč lep, kajti sovjeti ji groze z vstajo v Iztoku, ako jih ne sprejme. To pa je ravno najbolj občutljiva točka mogočne Anglije.
Poleg tega pa izhaja iz dejstva, da se sovjetom mudi s sklopljen jem pogodbe z Anglijo, še druga važna čin-jenica. In ta Činjenica je, da stoje sovjeti pred važnimi novimi akcijami, katere pripravljajo gotovo za nastopajočo pomlad. Da je to mnenje pravo, nam potrjujejo vsa prejšnja izkustva; kajti videli smo, da kadar se je sovjetom mudilo s sklopljenjem pogodb z eno stranko, so vedno pripravljali spor z drugo.
Toda katera naj bi bila ta druga? Na to vprašanje nam dajejo sovjetski, Angliji predloženi pogoji sami dovolj jasen odgovor. V enem izmed pogojev je navedeno, da se mora Anglija obvezati, da ne bo podpirala Japonske, Nemčije, Poljske, Romunske, Madžar slce, Cehoslovaške, Bolgarske, Grške in Jugoslavije v nobenem bodisi kakršnem koli slučaju spora z Rusijo. Tu pa je ves načrt sovjetskih akdj v bodoče, a osobito letos na spomlad. Proti tem državam hoče navaliti Rusija svoje rdeče čete, to je gotovo. Vprašanje je le, proti kateri najprej.
Po vseh znakih sodeč, ima pričeti sovjetska akcija najprej nasproti Romuniji, ne pa tudi nasproti Poljski, katera bo, kakor so sodili radi riške pogodbe, ostala nevtralna. Med tem pa se je zgodilo nekaj, kar jim je tu prekrižalo račune — Romunska je sklenila s Poljsko defenzivno zvezo. To je situacijo dokaj izpremenila in nastaja veliko vprašanje, ali se bodo sovjeti čutili do-
volj močne za istočasen nastop na-1 pram obema? Na to ne more dati pozitivnega odgovora nihče, ker nihče razen njih samih ne pozna moči rdečih čet in njihove organizacije. Sodeč po vesteh o ogromnih tozadevnih pripravah, regrupacijah in reformacijah, pa tudi to ni docela izključeno.
Tako se bližamo s prihodom pomladi novim resnim dogodkom na vzhodu; dogodkom, ki bodo zahtevali morda celo našo direktno soudeležbo, predvsem še radi tega, ker se v preveliko odporno moč Romunije ne smemo zanašati; s padcem Romunije pa postanemo mi v hipu sosedi — sovjetov.
Draga, to si bila ti in nisem se zmotil v tebi. Približno takole se si te predstavljal v svoji živi domišljiji, ko sem zrl tvoje nemirne, plapolajoče oči izpod temne, brezizrazne krinke. Zopet nov dokaz za mojo teorijo duševnih vezi in veličine one tajne moči, ki biva v nas vseh.
In ko si mi v samotnem zatišju razodela svoje nazore o življenju, o medsebojni ljubezni, tedaj sem te občudoval. Tvoj svetovni nazor, četudi ni bil ravno pravi, me je močno privlačil in kako bi ne, saj nisem imel več lastne volje. Saj sem moral tudi dokončati ono vlogo suženjstva, katero sem pričel, ko sem te ugledal. Igrala si se s celim svetom in zatrjevala si mi, da boš i nadalje vstra-jai.a P” svojih nazorih. Dal sem ti prav, ^,Hertli-moral' a k,Jub temu so se mi X« « tvo^ nazori Pretirani ih neko-!!uirep°Su.mni- Videl sem že mnogo Frinf- Ver,emi mi,take kakor ti, še ne.
*	™ja s*™ te nazval. Nasmejala si ?eia. a„n2v ni bil neupravičen. Okleni nri m/n"8nv,se fa posrečilo se ti je tudi pn meni. Dolgo sem se boril proti
temu »kovanju, a ves moj trud je bil napram tej tijni sili brezuspešen ia ni-čeven.
v Nisem se zaljubil vate, ta la§tqost je
Stališči dr. Vošnjaka.
Kakor znano, je poslanec zemljo-radničkega kluba, dr. Bogumil Vošnjak, v zadnji seji ustavnega odseka na koncu splošne debate glasoval za ustavni načrt vlade Pašiča, dasiravno so ostali člani kluba, ki so tudi člani ustavnega odseka, glasovali proti temu načrtu. Kakor se doznava, je dr. Vošnjak glasoval za vladni načrt ustave iz več razlogov. Stališče dr. Vošnjaka se v več točkah razlikuje od stališča njegovih tovarišev, tako zlasti v vprašanju agrarne refprme in v vprašanju organizacij poslancev po poklicu.
Dr. Vošnjak se v teh točkah že takrat ni popolnoma strinjal s svojimi tovariši, ko je zemljoradnički klub izdeloval posebni načrt ustave. Takrat si je pridržal svobodne roke, kar je kasneje odobrila tudi njegova stranka. Svoje stališče hoče braniti tudi v ustavnem odseku. Politični motivi, radi katerih se dr. Vošnjak ne strinja z mišljenjem ostalih članov zemljoradničkega kluba so ti, da on smatra vprašanje ustave v
sedanjem trenutku za preresno, da bi' se utegnil onemogočiti sprejem ustave,.' ako ne bi bile sprejete vsaj gospodarske zahteve zemljoradničkega kluba., Ker dr. Vošnjak nasprotuje ideji federativne Jugoslavije že od I. 1915, se je> zavzel za ustavo, ki negira federacijo ia konfederacijo, katero zagovarjajo nekateri hrvatski poslanci.
Poslanec dr. Vošnjak"zastopa stališče'; da tudi Cehi, ki so predložili svojo) ustavo, niso sprejeli vanjo niti ene točke? gospodarskega značaja, čeprav so Ceh? gospodarski narod par excellencei' Dr. Vošnjak je proti temu, da ustava, vsebuje odredbe gospodarskega značaja.; On tudi noče, da bi se radi teh točki onemogočela izvedba narodnega edinstva.i
V	vprašanju izvršilne oblasti gledei agrarne reforme nastopa dr. Vošnjalc načelo parlamentarizma. Po njegovem; mnenju se kralju ne more odvzeti for-j malna pravica, da je on po ustavi nosilec državne oblasti. Stališče, ki ga zavzema dr. Vošnjak v vprašanju narodnih predstavnikov po poklicu, se precej razlikuje od stališča njegovih tovarišev.
Tako predstavništvo smatra dr. Voš-; njak za popolnoma neizvedljivo, keE nikakor ni pričakovati, da bi se vse osebe istega poklica v vsej državi volile; složno. Po njegove mnenju moramo naprej priti do organizacije glavnih gospodarskih poklicev v državi. Glede agrarne reforme se dr. Vošnjak ne strinja s svojimi tovariši iz Slovenije; ker se ustavni načrt zemljoradniškegr, kluba zavzema za preveliko oblast pri odvzemanju zemlje, ki bi bila razdeljen« med manjše in srednje posestnike. Tudi se ne strinja ž njimi v nekaterih točkah; ki pa niso tako važne. Dr. Vošnjak s£
k večjemu še lastna gimnazijcem. Z ra-
znimi prevarami in in izkušnjami smo se
v dolgoletnem boju napram tej bolezni utrdili in ovili v trden oklep, ki nas tega ubrani. Nekaj pa je bilo vendar v meni in to je — občudovanje. Občudujem te še dandanes, ko je pust že davno minil, ko si že daleč od mene, na deželi, kjer tvoja narava in tvoja duša ne more najti pravih tal, kjer te ne razumejo in te obsojajo, kjer mečejo tvojim življenskim nazorom polena pod noge. In kdo mi jamči, da bodo tvoji nazori ostali trdni in neizprosni, ako bodo kos tem neprijetnim, večnim bojem. Ali že veš, kaj sledi temu. Doba filistrstva.
Pepelnična sreda je tu in pričela se je doba kesanja. Vesel sem, da je minil predpust; a čas, ki sem ga prebil s teboj, Jelica, je bil prekrasen, da bi ga zamogel tako kmalu pozabiti. Bile so sicer kratke, a lepe divne sanje. To vem danes, ko je vse minilo.
Svitalo se je, ko sem se napotil domov v svežem, skoroda mrzlem jutranjem zraku in žvižgal iz dolgega časa prilju bljeno melodijo:
„Kak luštno je blo ko so rožice ble; so rožce minule jniaulo je vse“. J ’ - '-
Nehote sem si žvižgal to melodijo? ci me je spominjala nate, Jelica. Ti si bila ona roža, ki me je s svojim vonjem! tako omamila, da sem se spozabil in pon stal suženj tvoje volje. In ko je ta rožica odhitela in me pustila samega, je minulo^ vse. Razmišljen sem taval okoli in začei sovražiti vse ljudi, ki so noreli krog menei Mislil sem, da se rogajo meni in jezal bi me pograbila, da ni učinkovala še ona! tajna sila, katere se sedaj resno bojimo
V	nekem notranjem nemiru sem pograbi^ klobuk in plašč, pohitel v temnosivol jutro in vsrkaval sveži zrak. Lahka sapica je zapihljala od severa in mi hladila vroče razbeljeno čelo.
* *
■ ,• ‘s ' *
’	t
Drugi dan sem bil na kolodvoru] gledal dolgo mimoidoče potnike na peronu, a nje ni bilo od nikoder. Vlak je zapuhal prori Dolenjski in odnesel mojo rožico, a z njo tudi del moje duše. Bila je le maska, a taka, da je ne pozabim tako kmalu. In ti, draga, kaj porečeš ti k temu? Igraj se dalje in reci mi: „Saj sem bila le maska. Pozabljaj!“ v-r'-*
v-hk»JL L**
Je Oglede
vseh teh vprašanj pridržal
svobodno roko v ustavnem odseku. v.
!■■»  —  ""
Notranja in zunanja politika.
Jftt'* Benešev neuspeh. Pertinax piše v j*Echo de Pariš*, da se je načrt čeho-telovaškega zunanjega ministra z ozirom jna sporazum med Poljsko in Romnnijo fajalovil. Poljska tvori z Romunijo eno igrupo, Cehoslovaška z Jugoslavijo zopet drugo.
fe * Burne scene v češkem parlamentu.
IPo vesteh čehoslovaškega dopisnega urada je došlo o priliki izjave poslanca Schčlzkyja do burnih nastopov med češkimi in nemškimi socijalnimi demokrati, nakar so Nemci zapustili korporativno posvetovalnico.
* Pogajanja v Rigi odgodena. Po ;neki vesti iz Berolina so se pogajanja jv Rigi odgodila, ker je v finančnih vprašanjih prišlo do nesporazuma.
* Vzhodna Galicija pripade Poljski ? iz Varšave poročajo, da se bo vprašanje vzhodne Galicije rešilo pri zvezi narodov. VPilsudski je izjavii, da je položaj za Poljsko ugoden.
* Ruski protest Romuniji. Po neki »vesti iz Moskve je odposlal ruski zu-fnanji komisar romunski vladi noto, v ka-Iteri protestira radi podpiranja invazije .pristašev Petljure in opozarja nadalje iukrajinsko vlado, da podpiranje ni v prid jpogajanj. r
* Avstrijski delegati na londonski (konferenci. »Reuter* poroča: Avstrijski kancler, ki prispe z finančnim in prehranjevalnim ministrom v London, se ne namerava baviti s politiko in tudi ne bo predlagal spremembe senžermenskega pakta. Avstrijski državniki pridejo edino v ta namen, da se bodo pogovorili z antantnimi zastopniki o finančnem in gospodarskem položaju in da prosijo za kre-/dite v svrho stabilizacije. Obrazložiti ]ho-'čejo, da pade Avstrija pri sedanjem stanju tlahko v isto obupno stanje, kakor vlada v Rusiji. Velesile niso zavzele k avstrijski jprošnji še nikakega stališča.
* Imenovanje madžarskih podpredsednikov. Madžarski dopisni urad .javlja, da se je imenovalo na petkini sej? narodne skupščine Josefa Bottlike prvim in Bela Kenerza drugim podpredsednikom.
C
Italijanska zbornica. »Stefani* javlja iz Rima: Zbornica je sprejela člen 3. zakonskega predloga radi poviška cene kruhu in odklonila dopolnilni -predlog socijalistov s 248 proti 69 glasovom.
* Odkrit atentat ameriških mornarjev. Več mornarjev predsedniške ■Jahte ,MayfIower* je bilo aretiranih, ker ’se sura!, da so jo nameravali razstreliti
* Specijalna debata v Italijanski .zbornici. »Stefani* javlja iz Rima: Zbornica se je pečala s specijelno debato o (zakonskem predloga radi zvišanja krušnih cen. Oba prva člena sta bila sprejeta. rX drugi točki od socijalistov stavljeni predlog spremembe se je odklonil z 223 »roti 70 glasovom. V petek se posve-ttovanje nadaljuje.
Dnevna kronika.
«
—	Vprašanje nemških državljanov jV Mariboru in sploh na obmejnem ozemlju tee nahaja mnogo Nemcev, ki so bili že preje domovinsko pristojni v Avstrijo ali ja, ii so si ob prevratu preskrbeli z itžavijansko pravico v Avstriji, imajo ?a tu svoja posestva in trgovine in niso >pti=-ali za Jugoslavijo. Dosednj se jih je 'rao trpelo, posebno če »o bdi na glasu
kot zmerni Nemci. Vendar pa‘‘je skrajni čaš, da se tudi to vprašanje temeljito razreši. Vpoštevati treba več važnih razlogov. Predvsem državljanske interese.
Njihovi sinovi žive tukaj, a se ne smatrajo vojaško obveznim za našo armado.
Vsi ti Nemci vživajo dobrote obeh držav. Pod krinko zmernih lahko rujejo proti naši državi, lahko žalijo naš državljanski čut in izgovarjajo se, češ saj' smo jugoslovanski državljani. Oni. ki imajo bogate trgovine, lahko vtihotapljajo naš denar in dragocenosti v svojo državo ter s tem na našo škodo bogate tujo državo. Uvaževati treba tudi, da imajo ti Nemci včasih zasedena najlepša stanovanja, dočim se naši ljudje morajo zadovoljiti z vsem, kar dobijo, če sploh še dobijo. To vprašanje bo treba ^nd»r enkrat rešiti in to temeljito.
— Odkod imajo denar? V petek zvečer so popivali v Veliki kavarni med drugim tudi cariniki in eden je igral tako velikega kavalirja da je dal natakarici 240 K napitnine. Človek se nehote prime za glavo ter ne more tega verjeti in vendar je res. Res pa je tudi, da pošten uradnik, pa bodisi tudi carinski pri svoji mesečni plači ne more dajati natakarici naenkrat 240 K napitnine, česar ne store niti naši multimilijonarji, in to že r^di tega ne, ker ve, kako težko jih zasluži na pošten način.
— Dr. Leskovar toži svojega kolego dr. Irgoliča. Čim so klerikalci dobili po svojera dr. Leskovarju mestno občino v svoje roke se niso ravnali po vzgledu političnih nasprotnikov, ki po principu »ima vremena* prevzemajo svojo oblast, ampak so takoj prvi dan planili tudi po Mestni hranilnici. Tu jim je bil na potu dr. Irgolič, od katerega je Pušenjak zahteval takojšnjo izročitev poslov gerenta in ključev. Ker to takoj ni šlo, so si klerikalci pomagali takoj na drug način. Pozvali so dr. Irgoliča policijskim potom v posebni od dr. Lesko-varja kot vladnega komisarja podpisani vlogi, kjer so spretno lansirali grožnjo, da obstoja nevarnost, da zavodi dvignejo iz hranilnice 6 milijonov, če dr.
Irgolič še nadalje ostane v hranilnici.
Dr. Irgolič pozvan k policiji, je izjavil, da je to sumničenje »gola laž in navadno denuncijantstvo*. Dr. Leskovar se je na to čutil užaljenega kot vladni komisar in je svojega kolego dr. Irgoliča ovadil drž. pravdništvu, pred katerim je dr Irgolič izjavil, da ni bil njegov namen dr. Leskovarja žaliti kot uradno osebo.
S tem je bilo uradno zasledovanje usta vljeno. Dr. Leskovar pa je med tem vložil še kot privatna oseba obtožbo radi žaljenja časti. Pred prvim sodnikom je bil dr. Irgolič oproščen, ker je sodnik smatral, da tu ne gre za zasebno obtožbo. Na pritožbo dr. Leskovarja pa je vzklicni senat vzklicu ugodil ter dr. Irgoliča obsodil na 50 K globe.
— V škandaloznem stanju se nahaja Meljska cesta. Blato je takšno, da se človek malone do kolen pogreza v njega. Poleg te ceste pa je še par drugih, ki se nahajajo v enako slabem stanju. Merodajni činitelji naj bi vendar j poskrbeli za posipanje teh cest.
— Za pobijanje nalezljivih bolezni.
Na zahtevo ministrstva za narodno zdravlje je ministrski svet dovolil 100.000 dinarjev za pobijanje nalezljivih bolezni, ki jih k nam prinašajo ruski begunci.
— Davek na poslovni promet.
Glasom pravilnika o pobiranju davka na poslovni promet pb izpremenjenih določilih finančnega zakona za leto 1920-21 (Naredba osrednje vlade 32 Ur. li/12) odstavek II. člen 3, točka 9. člen 15, dalje odstavek V. točka, č.) se bo pobiral odslej za vse prodaje velike živine, za katero se izdajajo živinski potni listi l°/o prodajne cene. Davek pobirajo obla-stva, ki izvršujejo prenos potnih listov.
V	smislu člena 25 tega pravilnika se me povračilo tega davka zahtevati, če je oblastvo, ki je pristojno za pobiranje tega davka pomotoma pobralo več
davka na posiovni promet, nego bi ga ............0„	r__________,	__________________
moralo po zakonu. Kazni: (Člen 27) V star, je rojen, kakor nalašč za masko v denarju od 50—1000 dinarjev se kaz-jpostu, v vsem obnašanju dobro oponaša nujeta prodajalec in kunec živine, ako j»»lado damo z nežnimi ročicami, noži-se ugotovi, da sta zaradi prikrivanj* ht\,r<.ui, obrazkom in celo — zobmi, zmanjšani* t*g» davka navedla manHL''. -*** :<xka oblečen, na glavi rlasuljo, j ceno	ali da sla itvršig**^ £f& hpfrtfr, .okrog vrata črnpbpo,
.s-'	■
prodajo kupljene živine brez živinskega potnega lista, ne da bi bila prijavila to prodajo za plačilo davka na poslovni promet. Vsa oblastva, ki izvršujejo prenos živinskih potnih listov, morajo strogo paziti na to; čim zapazijo prikrivanja. naj takoj zaslišijo prodajalca in kupca ter izprašajo priče; nato pošljejo predmet finančnemu oblastvu, da odloči o njem. Če je treba, sme finančno oblastvo tudi po izvedencih ugotoviti prodajno ceno ali primerjaje uporabiti cene drugih prodaj, kar je merodajno za določitev višine prodajne cene ob prikrivanju kakor tudi za odločbo in odmero kazni. Po členu 29 tega pravilnika izvršuje kazni finančna (davčna) oblast v Mariboru.
— Generalna skušnja za simfonični koncert v soboto 19. t. m. zvečer se je jako povoljno odigrala. Vzbudila je mnogo zanimanja — upamo tudi v slovenskih krogih.
— Orkester Gl. M. v Mariboru ima v torek, dne 22. t. m. točno ob pol 20. uri zvečer redno vajo za godala na lok. Poživljamo vse člane, da se vsje točno udeleže, Kdor pride prepozno, plača kazen, istotako, kdor od vaje neopravičeno izostane.'
— Mariborkemu Sokolu so darovali brat Rojko Boltižar, računski ravnatelj 50 K, gospod Barta Leopold, zasebnik 80 K in gospa Čolnik Tereza 20 K, za kar se odbor zahvaljuje. Izkazanih je že 480 K, tedaj skupaj 630 kron.
— Vladni svetnik Wllhelm umrl.
Kakor poročajo iz Dunaja, je umrl v petek zjutraj na Dunaju lastnik »Korre-spondenz Wilhelm*, vladni svetnik Wilhem.
— Zadeva princa Siksta. Kakor znano, je sklenila italijanska vlada, izgnati princa Siksta Bourbonslcega iz Italije, vendar ga policija ni mogla najti, da bi mu izročila ukaz za izgon. Po vesti »Liberte* se nahaja princ v Parizu, kjer so ga videli v četrtek v nekem restavrantu v bližini Madelainske cerkve.
— Nemci na Češkem zopet v oblasti svojega gledišča. Po informacijah »Večera* se odda Nemcem o priliki protinemških demonstracij zaplenjeno gledišče zopet nazaj, ter se bode za češko umetnost zgradilo drugo gledišče na Revolucijskem trgu.
— Aretiran slepar na Dunaju. V petek se je posrečilo kriminalni policiji aretirati goljufa, ki je dne 23. p. m. v uniformi nekega poročnika državne brambe izvabil s ponarejeno legitimacijo poročnika Horna armadni upravi ček 1 milijona kron ter si znesek pustil izplačati pri avstro-ogrski bank?. Slepar je identičen s 23 letnim trgovskim na-stavljencem Arturom Loffler.
— Žrtve na Irskem. V angleški spodnji zbornici se je objavilo, da je bilo na Irskem v času od 22. decembra 1920 56 vojakov in policiste*' usmrčenih po sinfajnovcih.
— Konstltuirajuča skupštlna Sa-veza špeditera Jugoslavije održavat če se 27. februarja o. g. u 14 (2) sata po-podne u prostorijama. obrlnog zbora Za greb, Mažuraničev trg, sa slijedečim dnevnim redom: 1. Pozdrav pročelnika; 2. izvještaj tajnika; 3. čitanje i prilivat pravila; 4. izbor prvog odbora.; 5. sta-novište saveza prema privrednom savjetu, reviziji carine i reorganizaciji saobračaja; 7. eventualija. Pristup iraadu vse proto-kolirane spediterske i carinske posred ničke firme, a zastupati ih mogu vlast nici, prokuriste ili direktori sa punomoč-jem. Za unaprijed prijavljene osigurat de se stanovi. Sva razjašnjenja i prijave daje i pfima »Pročelničtvo udruženje otpremnika i vozara Zagreb, firma S. W. Hofman. Preradovičev trg. 213 3-2
r- Skrivnostna moška dama se nahaja od petka dalje v preiskovalnem zaporu okrajnega sodišča, seveda še vedno kot dama, ker zanjo prave obleke nima. »Dami* je ime Jožef Cipek, doma iz Naklega pri Sežani, je 18 let stara oziroma
kratkomalo izgleda popolnoma, kakOji, mlada dama. Baje si je privoščil mal te^j atralični roman. Doma se je sprl, obešaj z domovine, vozil se je preko Vidma^ Pontebe v Avstrijo, si je ogledal Dunaj f kjer si je kupil revolver da se — doma1 vstreli. To vse se čuje romantično in je tudi. naj bo že, kakor hoče. Sicer pa upamo, da se pobližje, seznanimo s to postno maškerado pred okrajnim sodiščem-
—	Prijeti In pobegli tiči. Potomed Abrahamov iz rodne Poljske, ki je«! kakor smo poročali, skočil iz ekspres-' nega vlaka med Brežicami in Zagrebom,) se piše Habler. Pustil je v vlaku polegi suknje še 110.000 nežigosanih 10W kronskih bankovcev. Gospodu Hablerju se torej to pot ta vožnja ni obnesla-Smolo je imel tudi Alojzij Kranjc, dozdevno branjevec v Gradcu, ki je P° stranskih potih vtihotapil večjo množin0 vžigalic, pa že na cilju prišel jevt
roke ravno tistim gospodom, ki se j^1 je na meji izognil.	a
— Začeli so v malem. Pri kljri čavničarskem mojstru Kumeicu je ^ nameščen kot vajenec sedemnajstleten Franc Klanešček, doma iz Ptuja. Doslej) še ni bilo mogoče opaziti na nagnjena do tatvine, sedaj pa je nen»'j doma ukradel svojemu gospodarju 8 k; in več orodja v skupni vrednosti 188 Gospodar ga je ovadil policiji, ki je aretirala. Pri zaslišanju jc tatvino 8 j® priznal, taji pa, da bi bil ukradol furi orodje. — V neki tukajšnji trgovini uslUri bena 15 letna trgovska vajenka J- .j pa je pokradla več papirnatih predu,eJ tov. Pri hišni preiskavi so našli te paketei še vse ter jih zopet vrnili lastniku. 2»J. govarjati se bo morala pred sodišče10.!
— Izid ljudskega štetja v sloveni6^ graškem okraju. Slovenjgradec 909 Siri vencev, 179 Nemcev; Šoštanj 1274Siri vencev, 111 Nemcev; Marenberg 605 Sl° j vencev, 379 Nemcev; Muta 833 Sloveri cev, 121 Nem., Vuzenica 1598 Slov., Nem.; Brezno 587 Slov., 37 Nem.; KaP1* 1025 Slov., 27 Nem.; Pernice 375 SloM 11 Nem.; Vuhred 429 Slov.. 19 Ne«;-Trbonje 673 Slov., 4 Nem.; Sv. Pripri n. Poh. 389 Slov., 15 Nem.; Sv An#® na Poh. 588 Slov., — Nem.; VelenL' 2899 Slov., 50 Nem.; Sv. Primož Muto §64 Slov., 32 Nem.; Zg. ViZi°£n (nemška naselbina) 815 Slov., 245
— Uničenje avstrijskih zrakoplri vov. Na letališču v Wienerneusladt° ? Angleži uničili vse zrakoplovne vij0 ter tako napravili zrakoplove nerabne-
— Imeniki za občinske volhv^ Ker so, kakor se je dognalo klerika)0' nekaterih občinah priredili volilne nike za konstituanto pristransko v koi\ j svoji stranki, se bodo sedaj naPl'aV za občinske volitve novi imeniki. '
— Središče ob Dravi. V pohde*^ praznuje naš priljubljeni in splošno 3 ^ ni bivši dolgoletni župan g. Josip ®l,Ja sedemdesetletnico svojega rojstva-na mnoga leta!
— Velike Trbovlje. Po še<3 ljudskem štetju so Trbovlje tretji večji kraj v Sloveniji. Trbovlje J namreč 16 04-2 prebivalcev; od teln J 15.575 Slovencev, 274 Nemcev, 99 hrvatov ter 67 drugih Slovanov- ^ j/f, pripadajo drugim narodnostim. Jlj
Kultura in umetnost«
-j- Misel. Misel, božanska ona je tista skrivnostna sila, ki je gnila človeka nad vsa druga 2iva d zemlje, ona ga je napravila za vladarja našega sveta. Misel, najj cenejše kar imamo. Opica, ona 1° itP bolj podobna človeku, a misli \e zato živi in umira od podzaves‘ pri instinktivne tuge nad svojo uso} v|ri nižanja, ona, ki bi tudi lahko darica. Njej je podoben človek, 3 ,fl rij strašna katastrofa ubije misel, poj zblazni. Dr. Keržencev se zave^eii£ifI.^j žanstva misli, on pozna njeno jgijurj bolj nego kdo drugi, saj Pre7yp ure dolgo pred orang-utanom, * carjem. Toda to njegovo h i pen ^ ^,,1 ji^^ pojmovanje veličanstva misli je s saj je znano, da tudi navaden j tako misli in sodi o zdravju. *	1	at»Y
vanje misli ga vodi do uho). ,e ker misli, da je car misli,
janje izvršeno se ob svetlem momentu 3ave: .Kaj pa, če nisem simuliral blaznosti zato, da ga ubijem, ampak sem ubil, ker sem res blazen?" Katastrofa! Nastopila je in car misli se pretvarja v razcarja, dokler ne pade popolnoma s frona, oropan misli — kakor orang-utan. Strašen proces omračenja uma nam je podal tu veliki Rus Leonid Andrejev z nedosegljivo virtuoznostjo, a dr. Kerženceva, njegovega Kerženceva nam je nič nianj virtuozno postavil na oder v soboto in v četrtek g. Milan Skrbinšek. Autor je našel v g. Skrbinšku interpreta, kakršnega je, dvomim našel v kom drugem, boljega pa prav gotovo ne. Umetniško popolnost Skrbinškovega Podajanja dr. Kerženceva more pojmiti ® oni, ki je to njegovo kreacijo videl, oel je v tej vlogi do skrajnih mej in z iS; Skrbinškom in njegovim Keržencevom se lahko s ponosom pokazali pred najboIj razvajeno gledališko publiko svetovnih mest. Tu smo lahko spoznali njegovo moč, ki leži v notranjem do--1 vetju, v duševni in umstveni tragiki. 0 s9 njegove nloge, v njih živi, ustvarja življenje. Drugo največjo ulogo Pisatelja Savelova je ustvaril drugi naš l|tnetnik g. Nučič. Tudi on je v Save-ovu ustvaril popolnega človeka omalovažujoče in razdražljive narave s popolnim uspehom. Od slave svojega moža Prevzeta, sicer pa bolj povprečna Tat-J na Savelova je našla v gospej „ uksekovi razumevajočo interpretinjo. £-_Košuta in Kaukler, Kraft in Fjodo-ovic sta bila v igri še malo nesigurna, '. Pa hvalevredno, da se ju kot začet->ka pričenja uvajati v važnejše uloge. znied drugih manjših ulog sta bili naj-°y posrečeni ulogi prof. Semjonova, 'S- Rasberger) ter strežnice Maše (gdčna. ^oukova). Ostale uloge so manjše. O Pniiki premijere .Misli* v soboto je ^avil g. Milan Skrbinšek desetletnico vojega umetniškega delovanja. Ni °‘ga ta pot, a dolga je v življenju °^enskega gledališkega umetnika, ki fde za svoj trud še vedno mnogo Premalo razumevanja, kar velja osobito 7 .^nj, ki je izpolnil to desetletno pot inK-t • ’ £a krona najlepše ravno u,0Sa dr. Kerženceva, ki je
,nr^nfm	Pokazala> kaj smemo še
pričakovati od njega.	 j
*-f- Slovensko narodno gledališče.
OPozammo na zanimivo 8 premijero ‘•gtroške tragedije- K. SchaŽherja in jenke Maeterlinca, ki se vrši danes v soboto 19. febr. na abonma B-22. —-nedeljo 20. febr. se ponavlja zadnjič v sezoni in sicer popoludne ob 15. uri veiezabavna burka „Pri belem konjičku" zor;2”1‘ J11?? 1cenah- — Zvečer pa se vpri-PflrL JIC kot večerna predstava Viktor
li2ven°aVbonmareta	”Caričine	amaconke“
MariK Predavanja ženskega društva, 'bo iS Js,,0.vensko žensko društvo isvoin	•*	naprej vsak	pondeljek
Pred-iJ-f -na	Pre	vaPia- Le	prvo naše
'SosnnH	vs^ed	predavanja
na Deteti' M,£Ue/Ja v dijaškem društvu luint Te- , je^ruarja- Predavala bo r°dn;J! ? Lipold o-,Slovenki pred na-ujedinjenjem in danes'.
moral zasebni obtožitelj tirali pred po- pričam, ki šo obtožene besede zanikal«
/tl > r\n	rt	A	K	J/\'7	/*	f	A	Ml	IFAni	<\l	nnM	o	nn	J«
Slo»en. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
Jienka*',^0Bi9:’,0trOSkatra8edija‘‘ in ”Vsi-
SieC*d&(£°’:*p0p- ‘J«16.* Uri--Pri ’W»«n
u • /.večer „Amaconke“, izven ab.
p5enka‘*P~ndf1,ek ..OtroSka tragedija" in „Vsi-* . gostovanje r Ptuju.	"
?ienka‘<|°^k	»Otroška tragedija« in „Vw-
Sodišče. •
^ažn
0 razsodbo za tiskovne pravde četrtek dopoldne naše »Straže« in qm6‘ 9'dg0vorna urednika Slei Uveliavlint	sta	do-
P^kso -Se^ i -pn- vseh t02bah bedečo N SodiL® ,U ttožUo Pred okraj-S|enu 3 tisk 7ni.ra( j .zanemarjenja po felg (ja ’. aH‘ ‘edaj sta se zagovar-
tic<» brala nr«£i?i?ani ČIanek ali n°-
’ S£° £ ?riSla » «* ta <ta
U0*caz resnice. Torej ja je
roto ali pa resignirati na obtožbo. Ce pa je obtožba šla do porote, sta se navadno — če namreč ni bila slučajno za nju ugodno izbrana porotna klop — izgovorila, da pod obtožbo stavljenega poročila nista čitala, torej, da ju je treba obtožiti pred navadnim sodiščem samo radi zanemarjenja uredniške dolžnosti. Ako pa sta bila že vnaprej sigurna, da bosta pred porotniki oproščena, sta z veseljem riskirala poroto. Kakor znano (n. pr. iz obtožbe ministra n. r. dr. Kramarja proti .Straži") sta doživela v tem oziru krasne vspehe. Navadno pa so vse te tiskovne pravde romale vsa instančna pota med okrajnim in okrožnim sodiščem, kar je v več slučajih trajalo leto dni in kar sta oba klerikalna lista pridno izrabljala za nova žaljenja, smešenja in obrekovanja. O vseh sličnih slučajih, je kakor rečen, okrožno kot vzklicno sodišče v četrtek razpravljalo in napravilo konec tej praksi. Tožil je Lojze Hraševec, poštar v Velenju, potem Mrmolja, voditelj .Samostojnih" v Pesnici, odgovornega urednika .Straže*, Vekoslava Stupana in tožil je Habjan, gostilničar v Smarjili in sicer slednji Franja Zebota, kot odgovornega urednika .Slov. Gospodarja" radi znane afere med .Samostojnimi" in klerikalci lani januarja v Šmarjah. Po dolgem kroženju teh pravd okrog vseh inštanc, je končno okrajno sodišče dne 18. novembra p. 1. vendar le našlo pravi izhod, obsodilo oba obtoženca na 400 K globe. Proti obsodbama sta se oba pritožila, Češ, da sta dotične notice čitala in da nastopita dokaz resnice, torej naj ju tirajo pred poroto.
Zebot je bil uradno zadržan, prišel je samo Stupan in zagovornik. Predsednik : Zakaj ste enkrat izpovedali, da ste čitali in vdrugič zopet, da niste či-tali? — Obtoženec: Sem se prenaglil; sem prehitro izrekel. — Predsednik: Pa saj ste v drugem slučaju imeli časa dovolj se dobro premisliti. — Stupan: Se nisem zavedal položaja. Obtoženec nadalje izpove, da on dobi vso pošto v roke, da vse prečita preje, ko se da v tisk, ne sme iti čisto nič v tisk predno nisem jaz prečital —
Zagovornik predlaga, da spadajo vse tri pravde pred poroto in da to sodišče ni kompetentno za razsodbo in da zastopnik zas. obtožb dr. Lipold utemeljuje kompetenco sodišča, češ, da je stvar zas. obtožitelja ali zadeva preganjanja kot pregrešek za poroto ali le kot prestopek pred sodišče.
Vzklicni senat je zavrnil vse tri vzklice kot neutemeljene, potrdil prvo obsodbo glede krivde, le glede kazni je prvo razsodbo omilil od 400 K na 100 K za Stupana in Žebota. Ni toliko merodajno, ali sta obtoženca brala inkrimo-vane notice ali ne, gotovo je, da jih nista brala dovolj pazljivo sicer bi ne bili prišli v liste.
„0 du meln Oesterrelch!“
V	četrtek dopoldne seje v dvorani okrožnega sodišča odigrala politična pravda, kakor jih ta dvorana doslej še ni slišala. Slučaj sam nam je znan: Dve zagriženi Nemki, Paula in Matilda Špindler sta dne 21. septembra p. 1.-peli ,0 du mein Oesterreich*. To se je sltšalo na dvorišče glavne pošte, kamor ima razgled okno stanovanja omenjenih Avstrijank. Ta predrznost je seveda razburila poštnega uradnika Franceta Homca. Žvižgal je in zaklical: ,Ce ste presite, hodite v Nem. Avstrijo.* Po tem dogodku se je vršil znan poboj r Kamnici, kjer sta bili tudi Spindlerjevi navzoči. Naslednji dan, ko sta gledali skozi okno na pošlno dvo-rišie, je Homec izustil: »Že zopet izzi-Homec je prvi slučaj naznanil policiji, kjer sta bili Spindlerjevi kaznovani na 200 K globe. To kazen pa so v narodno zavedni Ljubljani odpustili, ker so se prizadeti izgovarjali, da ta pesem stoji ge danes v predpisani učni Knjigi, torej, da je skoro dolžnost, da se
!°a- aPrePeva- Spindlerjevi pa so tožili tudi Homca, češ, da je rekel dne 21. septembra: »Te nemške svinje*, dne 27. septembra pa: ,Zopet gledajo te sove*. In zgodil se je čudež na jugoslovenski b dniji: Homec je bil na podlagi priče-vanja pnzadebh obtežite,jic obsojen na 1-uY-& ff‘obe dočim se obtoženčevim
ni verjel. Oproščen je bil samo radi dozdevnega izraza .sove*, to pa zato ker je prvi sodnik smatral, da to sploh ni žaljivo, kajti sova je bila že od nekdaj simbol učenosti, torej če kdo na ženskah opazi ta simbol, se samo laska njihovi bistroumnosti, tudi lepe okrogle oči sove za! nežni spol ne morejo biti žaljive. (Po dvorani smeh). Zoper to razsodbo se je pritožil obtoženec in nasprotni stranki, ti slednji radi oproščene sove. Zagovornik dr. Ravnik si je privoščil svoj političen zagovor naperjen tudi napram dr. Kupniku kot zastopniku tožečih Avstrijank. Opozarjal je, da kaj počenjajo Nemci vGradcn m na Koroškem z našimi Slovenci, kako sta bili dve Slovenki v Gradcu do krvi pobiti ker sla samo govorili slovenski. Tudi če bi bil obtoženi Homec rad izgovoril besede „nemške svinje*, bi bila to le opravičena kritika, da si upati dve ženski v našem Mariboru še zdaj prepevati veleizdajniške pesmi. Nadalje je opozarjal, kako se je Slovencem godilo tudi na sodišču 1.1914, ko se jih je zmezjalo s ,Schweine, Hammeldiebe* itd. Ko je dr. Kupnik nato reagiral, češ, žalostno, da se zdaj o tem govori in da si Slovenci niso znali takrat poiskati zadoščenje, ga je dr. Ravnik ogor&eno zavrnil, da ravno dr. Kupnik nima pravice Slovencem dajati naukov, kajti v nekem slučaju, ko je tedaj ravno dr. Kupnik zagovarjal Nemce, on dr. Ravnik pa Slovence, je sodnik dr. Ravniku zagrozil, da ga da takoj zapreti, ako si upa še kaj ziniti.
Razprava se je zopet preložila v s vrh o zaslišanja novih prič.
Gospodarstvo, trgovina.
Borza 18. februarja.
C uri h: Berlin 9.97Vs, New York G04, London 23.54, Pariz 43-65, Milan 22.05, Praga 7.80, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.25, Varšava 0.80, Dunaj 1.35 avstrijske žigosane krone 1.
Zagreb: Berlin 250.50—252, Italija 540—543, London 570—580, New York 143—147,Pariz 1082—1090, Praga 192.25 do 193, Švica 2400—0. Valute: Ameriški dolarji 142—143.50, avstrijske krone 23, carski rublji 60—65, češ-ko-slovaške krone 175—180, francoski franki 1030—0, napoleondorji 470 do 480, nemške marke 240—248, romunski leji 196—198, souvereigni 255, italijanske lire 524—527, turške lire 510.
Dunaj: Ameriški dolarji 701—705, nemške marke 1177.00—1183.00, angl. funti 2740—2760,francoski franki5142.50 do 5182.50, ital. lire 2602.50—2622.50, jugoslovanske dinarji 1841—1861, poljske marke 82.10—84.10, švicarski franki
11.712.50—11.762.50, češkoslov. krone
886.50—892.50, madžarske krone 133 do 135.
| Mariborski trg. Sejmsko poročilo. Dne 18. februarja se je prignalo na trg prašičev 94; cene so se gibale med 24—30 kron, kg. žive teže. Zunanjih kupcev ni bilo veliko, pač pa so veliko pokupili prebivalci bližnje okolice.
| Izplačltev dividend „SIavexa“ v Zagrebu. Delniška družba za lesno industrijo „Slavex* v Zagrebu je sklenila na glavnem zborovanju, dne 14. februarja t. 1., da bo izplačala 15% od dividende. Nadalje se je nakazalo lansko leto ustanovljenemu fondu za podporo dela nezmožnim uradnikom 100.000 K in dela nezmožnim delavcem 200.000 K. Medtem ko je podjetje razširilo svoj poslovni obrat s priklopitvijo tvomice za pete čevljev, je sklenil društveni svet, da zviša delniško glavnico od 20 milijonov na 30 milijonov kron.
| Revizija carinskih pristojbin. Zagrebška trgovska obrtna zbornica sporoča : Dnevno dohajajo k nam stranke, ki nas izprašujejo, kedaj in kako se je izvšila revizija carinskih pristojbin. Da ne bo nepotrebne izgube časa javljamo tem potom, da se bo rešitev vprašanja carinske revizije objavila pravočasno potem novin.
| Nemški bojkot francoskih produktov. ,.Deutsche Tageszeitung“ publicira pismo lige uvoznikov, ki bodo kot odgovor na pariško konferenco proglasili bojkot vseh francoskih izU^lJcov,
Najnovejša poročila
Program zveze narodov.
DI<U Pariz, 18. febr. Svet zveza narodov, ki se sestane dne 11. februarj#. v Parizu, se bode bavil po poročilih li-; stov z obširnim materijalom. Naj preje* bo obravnaval svet o spremembah po4 godbe zveze narodov, vendar bo pa ko-, misija, kateri se bo določila izdelava, predlogov, pričela delo še-le takrat, koi bo obrazložila ameriška vlada svoje sta-| lišče. Nato pride na vrsto vprašanje sve-J tovne razorožitve. Pododbor bo pregledal/ poedine vojaške budgete raznih držav'] Nadaljne točke posvetovalnega programaI so: pomoč otrokom po vojni obuboža-1 nih držav, mednarodna organizacija in-/ telektualnega dela, armensko vprašanje," poljsko-litvinska zadeva, ljudsko glaso-’ vanje v Vilni, ustava svobodnega mesta Gdanskega in državna komisija za saar-f sko ozemlje.
Evakuacija Dalmacije do 24. februarja.
LDU Split, 18. februarja. Iz Knina, javljajo, da bodo Italijani do 24. februarja popolnoma izpraznili Zagorje, kjer boj prevzelo nadzorstvo jugoslovensko orož-J ništvo. Obenem bodo Italjani predali v; našo upravo železnico Split—Knia. /
Odpoklic francoske mornarice iz ?
Kotora.	{
DKU Pariš, 18. februarja. (Bre^j žično.) V današniji seji poslaniške kou4 ference se je sklenilo odpoklicati fran-, coski pomorski detachement iz Kotora’ Vprašanje razdelitve železniškega mate-? rijala Avstrije se je odstopilo pododbor? strokovnjakov.
Vesničeva diplomatska misija v Pariztu
TIP Beograd, 18. februarja. Iz zsm nesljivega vira se doznava, da dr. Mi-’ lenko Vesnič ni odpotoval v Pariz radi zdravljenja, ampak da je njegovo po-i tovanje v zvezi z zelo važno politično" misijo. Po Vesničevem potovanja obišče? Beograd nek upliven francoski diplom#? kakor pozneje tudi maršal Foch. ‘
Trst — svobodna luka.
TIP Rim, 18. feb. O priliki proslav® aneksije v Trstu bo proglašen Trst t okolico za svobodno luko.
Laško nasilje na Lastovu.
LDU Split, 18. feb. V Lastovu sft karabinieri odgnali dva mlada fanta, k*j sta prepevala hrvatske pesmi UklenjeiW so ju prepeljali v Zadar in j'a izročiš vojaškemu sodišču.	v
Medstrankarska konferenca.
TIP Beograd, 18. februarja. Danes, se je vršila tu medstrankarska konferen-' ca, katere so se udeležili radikalci, de^? mokrati, zemljoradniki, soc. demokrati m muslimani. Na konferenci se je razprav^ ljalo o prvih členih vladnega načrta. Radi imena države je nastal spor, ker so de** mokrati zahtevali, da naj se država im o? nuje Jugoslavija, dočim so bili radikalci odločno proti. Končno so se zedinili, da' bodi ime „ Kraljevina Srbov, Hrvatov ioi Slovencev* le službeni naziv, drugače pa naj se rabi ime »Jugoslavija*. Ra<8 jjrba so se sporazumeli v tem smislu, dj^ se črtajo plemenski nazivi. Uradni jezit države pa se bo na predlog demokratoV imenoval .srbohrvatskoslovenski*. '
Pogajanja z zemljoradniki.
LDU Beograd, 18. feb. Danes je imel ministrski predsednik sestanek z zemljo«? radniki. S strani zemljoradnikov sta bZ delegirana Lazič in Pucelj. Delegata < pojasnila posamezne točke zemljora ničkega ustavnega načrta. Za jutri pc poldne je določen sestanek, katerega 8 bo v imenu demokratske sb^anke; ud« ležil Ljuba Davidovih.
Velikanske poneverbe.
TIP Berlin, 18. februarja. Kakci se poroča iz Pariza, seje vfrancosker parlamentu razpravljalo o dogodkih, so se odigrali pri razprodaji ameriške,,, blaga iz vojnih skladišč v Franciji. Pr_ tem gre baje za velikanska ponever-jenja, ki dosezajo vsoto 7 milijona^ dolarjev.
Glavni urednik: Rudivoj Rchtr.' j CWgovorel «rednik: Fran Vozite, .
20. feb?uaria" l92Tl
mimSm
Brzojav. naslov; Spedbalkan.
Selitve z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani.
•	Skladišče spojeno s tirom južne železnice. o
»afceEJe domače Spedidisko podjetje « Jugoslaviji.
Telefon štev. 375
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladMča. Zacarinjenja In zavarovanja, o Mednarodni prevozi.
Spedidjsko dostavno podjetje južne železnice.
MARIBOR
Pisarna: Mekimdrova centa 13. — Skladiiča: Aleksandrova cesta 70, Koroifca cesta IS. Centrala: LJUBLJANA. — Podružnice: MARIBOR, BEOGRAD, ZAGREB, TRST, WIEN.
Otvoritev gostilne!
1 H.Sififtmmm I T®»*™a in zaloga Koroška cesta 46—53
firilOT! I	■
llfif Mal I® » V y 9 svojo bogato Hdoce kompletnih spalnih soh, kuhinjske opran fiz meh-
feoga in trdega ton, TrSkor posamezne delo BC po znižanih eonah.
Slavn. občinstvu naznanjamo, da smo z danaSnjim dnem prevzeli in otvorili
gostilno Hojnik na Pesnici.
Imeli bodemo vedno pristna domača vina, vsak dan sveže Gotz-ovo pivo ter izvrstna gorka in mrzla jedila.
Za obilen obisk se priporočata
205	Jožef	in	Jožefa	Škof.
1 Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potu* iočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
trgovina z jestvinami!
Moka 0 fina K 16*80 Mast Ima K 52'—
Sladkor v kockah K 58%
Kava K 56'—
Kava žgana K 70'—
Frank dodatek % K 11'—
Riž K 22.-Bučne olje I K 52.—
Sol fina K 6*50 Milo Zlatorog % K17'-
Jaš & Lesjak, Maribor
Šolska ulica št. 2, Pošilja po pošti na vse kraje!
231
e®?*Klobuke in slamnike*1®®
modernizira po najnovejši obliki za gospode in dame. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela. Nudi vedno veliko zalogo novih klobukov in slamnikov od priproste do najfinejše vrste, kakor švicarski pike, japonski tagal itd. Popravila se točno in solidno izvršujejo. Modistinje izjemne cer. e. Cene zmerne. Za mnogobrojna naročila se priporoča
Ym Kvas, Maribor, Meljska cesta 74. 240
Govorite povsod slovenski!
Belo nemško
Jedilno sol
v vrečah, kakor tudi industrijsko sol, slad*
kor, bučno olje itd. oddaja po najnižji ceni
Tvrdka Anton Tonejc in drug
Maribor.	199	5-4
ogr* Zahtevajte cene!
:xxxxxxxxe
♦♦♦♦
	IIGOVEZN	ICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D.|		
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE!
Trg. pomočnik
izvežban v mešani stroki, starejša moč, želi službe kot pomočnik ali tudi poslovodja s kavcijo. Vešč slovenščine, nemščine in italjanščine. Cenjene ponudbe na Anončni in in-formačni zavod »VEDEŽ« Maribor, Slovenska ulica 6.
234 2—1
Gonilni jermeni
za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13.	180	10-4
Mala oznanila.
Izvrsten mizar išče pri večjem podjetju službo. Ponudbe pod »L. O. 75« na upravo lista.	233
Več gospodičen se vzame na dobro hrano. Glavni trg št. 21, desno.	241
Mala HiSa z vrtom se proda. Horvatek, Mejna ul. 16. 238
Pozor! Moderno pohištvo se ceno proda. Tkalska ul. št. 9-1.	236
3000 K nagrade, kdor preskrbi lokal na prav prometnem kraju. Naslov v upravi lista.	229	3—1
Meblirano sobo Išče s 1. marcem soliden gospod. Ponudbe pod šifro »Mebli-rana soba« na upravo. •
PoSiljam franko povsod v 5 kg poštnih paketih grških fig za 120 kron, rožičev za 102 K, olupljenih mandeljnov za 498 K, pečene kave «Aro-matica» za 403 K, Ceylon čaja za 498 K. Vinko Hmelak, Maribor, Slomškov (Dom-platz) trg 6.	161	3—3
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se: priporoča.	22
Išče se mebllrana soba
s prostim vhodom za enegai ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	f
En velik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati vi upravi lista.	t|
Pisalni stroj „AdlerM, nai-novejšega sistema, zelo orH ročen, je takoj za oddati^ Naslov v upravi.	„
Mila s 6 stanovanji, 6 sob in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri« pravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravništvv »Tabora«.	•<
Lahko motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Drav-i ska ulica 11, gostilna. «
[os. Martinc
Maribor 626
6alanteri|ska veletrgovina
lahko zaslužijo z majhnim delom v hiši veliko denarja. Pojasnila daje Šef, Prešernova ulica 1.	239
Ženitna ponudba.
Dva gospoda iz boljše rodbine z večjim premoženjem, se želita seznaniti s istotakimi gospodičnami v svrho poznejše ženitve. Cenjene ponudbe pod »Bodočnost« in »Zakonska sreča«. Tajnost strogo zajamčena.	237
i posiovodkini^
■ s kavcijo, s trgovsko izobrazb® ! in prakso, bi pristopila v kak®| , že vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe n' j Anončni in informačni zavo ! »VEDEZ«, Maribor, Slovensk* ulica 6.
j	Mlad	jv
bančni uradni
ali uradnica, sIovenJči!l® in nemščine vešč, se sprei«*® za Maribor. Z italjanščino itnjj prednost. Ponudbe na upr0'';* pod »Bančnik«. 215 2-"
Svoji k
i
Pohištvo
Spalne, jedilne in gosposke sobe. kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoradjskl divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih Cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PRESS, Maribor
StocnSekov trg IL I
Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonj!
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Mariboru
Obrestuje vloge najugodneje. w Daje vsakoyrstn(S kredite*
Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
Delniška glavnica in rezerve 95,000.000*—
Izvršuje najkulantneje vse bapčne transakcije
Izdaji :.Tiskovna zadrugi Maribor, zrvTf«ka: Mariborska tiskarna d.