Ejuliljanslu ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorska alioe »tev. 16. — 7,urednikom »o moro govoriti va»k dan od tj. do 11. uro — Rokopisi «o ne vračajo. — Inseratl: Se»t«topna petit-vrita i kr., pri večkratnem ponavljanji daje ie popnat. — Velja *a Ljubljano v Iipravnistvu: za oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za 6etrt leta 1 gld. 60 kr., na meaoo 60 kr., poilljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volj* »» oolo
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za Jeden meno 86 kr.___________________
Štev. 148.	V	Ljubljani	v	petek,	3.	julija	1885.	Tečaj	II.
0 francoskih razmerah.
Pri nas se je poleglo volilno gibanje in volilna agitacija je prenehala. Pač se čujejo še tu tam pritožbe raznih strank, ki niso prodrle s Mojimi možmi, a v obče je zanimanje za dogodke o volitvah uže dokaj obledelo in naredilo drugim dnevnim vprašanjem prostor. Tam na zapadu, v veliki francoski republiki, pa se ravno zdaj pričenja agitacija za bodoče volitve ter vznemirja duhove vsega ljudstva. Prijatelji ljudovlade in nasprotniki njeni pripravljajo se na boj in razpošiljajo svoje vojake, da delajo zanje med maso naroda. Posebno žive so raznovrstne stranke, katere zjedinjuje jedna skupna točka, poraz republike. Ni dvoma, da bi v svoji celoti imeli upanje do velicih vspehov. A nesloga in nasprotje v vseh mogočih načinih jih loči in razdira. Imperijalisti <lrfc6 se svojih potov in ne slušajo Jeromistov; k^eanisti zbirajo zopet na svoj račun pristaše kl'°g sebe	in	zavračajo, kjerkoli	je mogoče,	prvi
dve stranki	Tako s** nom u^ao,	j*■>-1 *
P°vsodi strastni boji; konservativni politiki se dandanes skoro bolj pobijajo, bolj sovražijo jeden diu-Ze8a, kakor skupnega nasprotnika, današnjo ljudo-
vlado.
Kar	se	pa tiče republikanskih	strank,	se o
tudi	ne	more trditi, da bi	jih	vezala	večja
edinost nego konservativce. Jeden del prijateljev sedanjega sistema priznava C16menceau-a za svojega voditelja in se vklanja programu: Nehanje strmoglave kolonijalne politike, vpeljava dohodnin-
Listek.
Prva ljubezen.
(Izvirna novelica; spisal P. G. Viš6nsky.)
(Dalje.)
V.
Nastopil je 29. julij 1878. Vse je bilo v ta-boru živo, prišlo je povelje, da ima danes armada ^ekorafciti mejno Savo! Vojaštvo zbiralo se je in Milt^ ^akalo povelja za odhod. Tudi naša znanca,
®<kal 'n ^anko> sta bila v vrsl'' P°6asi se Jc P°' 0)0 4 ^6ta za 6et0 med sviraDjem G0(lbe Cez
ai 8 ’ na obrazih vojakov bila je brati radost, r °Prftni so ju negotovi usodi nasproti. Kakor de-0 a reka prodirala je vojska vedno dalje in dalje, £kler se ni približala mestu Jajce, v katerega °k°lici so se zbirali vstaši! Pri Varcarevu počivala Je nialo vojska, da bi potem toliko krepkeje šla na boj. Široko se je razprostiral tabor, in posamezne tete so stražile okolico, Milan in Janko bila 8^a na južni strani, tedaj najbližje sovražnika.
»Prijateljreče Milan Jankotu, „meni je tako nekako hudo danes pri srcu; ali veruješ na slutnje?«
skega davka in urejenje državnih izdaj s pomočjo dohodninskih pristojbin; ločitev cerkve in države, zmanjšanje aktivne vojaške službe, odprava prostovoljcev in olajšave za seminariste; zakon o pro-tekciji in emancipaciji delavcev — to so glavne točke te republikanske skupine. Uže prva točka programa kaže, da je ost njegova obrnena proti Ferry-ju in njegovi stranki, druge točke pa nam povedo, da je Clčmenceau ravno nekoliko bolj radikalen nego njegovi predniki, ki so prej prišli na krmilo. Radikalen je za toliko, za kolikor bode baje — vsaj po trditvi te stranke — nova zbornica bolj radikalna od stare, sedanje. Clemenceau pa se trudi s svojim programom, postati goden za vlado in si pripravljati pot do vrhunca. Tako so uže delali pred njim možje od Gambette do Brissona, tako bodo postopali tudi v bodoče oni, ki hočejo opustiti opozicijo in sami priti med voditelje državne ladije.
Tudi oportunisti republikanske stranke sklicujejo prav pridno zbore in pripravljajo agitacijske odbore. Vender definitivnih ukrepov do zdaj
še niso sklenili; preveč raznih strank in
u.ioijniija je v ujiuu*i sieui, ua Di uze zdaj
sklepali trdno in s tem morebiti izbacnili dolgo vrsto somišljenikov, ki so drugačnega mnenja gledč potov, kako doseči skupni cilj. Za sedaj poizvedujejo voditelji oportunistov pri raznih zastopnikih in se baje tudi trudijo, pridobiti na svojo stran levi centrum, ki pa menda tudi z Orleanisti stoji v dogovoru gledč skupnega postopanja. Vrh tega se trudijo oportunisti, ostati v prijaznosti in dotiki z vlado. Hoteli so od nje zvedeti čas občnih volitev, da bi potem toliko ložje postopali in
„Ne bodi babjeveren; lovec si in vender si polen vraž! Saj ni nobene prave nevarnosti, sovražnik je še daleč in tudi sploh naš polk ne bode nikjer stal v hudem ognji!“
„Četovodja Savoj naj se hitro oglasi pri po-veljništvu, da sprejme važno povelje11, veli Milanu višji častnik, kateri brzo zopet odjezdi.
Milan salutira in odide,kamor mu je bilo rečeno. Ko t)& dospč, dobi povelje, naj si izbere sam trideset mSž, s katerimi naj takoj odide, se o stanji sovražnika prepriča, naj to potem takoj po-veljništvu sporoči, sovražnika samega naj se pa po mogočnosti ogiba in se ne spušča brez potrebe
v boj!	.
Kmalu odide s svojo četico, sestavljeno iz
najpogumnejših dobrih strelcev iz tabora proti jugu. Ko gre mimo Jankota, reče mu:
Ali sedaj veruješ na slutnje? Bog zna, ako se kedaj vrnemo, ko gremo v žrelo sovražniku !“ Neprijetuo so ganile te besede prijatelja, ker nikakor si ni znal tolmačiti obnašanje Milana, ki je bil v istini vender jeden najpogumnejših vojakov, torej ni bilo mogoče, da bi se bal nevarnosti. Pripisoval je tedaj le njegovi ljubezni, Katinki, ta čutila, katere tudi v bojnem hrupu ni zamogel pozabiti.
si pridobivali glasov, a vlida ni hotela skazati za-željene prijaznosti in je svojim prijateljem nasproti molčala in se po polnem skrila v ozadje. Sedaj skušajo zvedeti, kako stališče da bode vlada zavzela njim nasproti, prijazno ali neprijateljsko; prizadevajo se priti na sled vladnim pogojem, in se pogovarjajo o tem, kako bode treba vlado podpirati in z njo glasovati. Na drugi strani pa se vlada jako skrivnostno obnaša. Nikjer ni mogoče priti na sled, kakih nazorov da je, in nikjer noče delati obljub. Vsled tega se širi med oportunisti velika zadrega, kajti nihče ne ve, kako se je treba obnašati.
To nedoločno stanje se vž da ne bode moglo trajati, uže prihodnje dni morala se bode stranka odločiti za jednostavno, energično postopanje. Ko se bodo njeni kolovodje dogovorili o bodočem ravnanji, potem ni dvojiti, da bode stranka jela postopati energično, hitro in brezobzirno, kakor je bila do sedaj navajena.
Republikanski politiki trdno upajo, da bode ljudovlada ojačena in ^ povimi^ve^^l^ 5&_
r .ogram bodočega delovanja, slikajoč ga narodu kot uzor svobode in sreče. A tudi konservativci gredo z zaupanjem v boj. Pravijo, da bode prihodnja volitev ali uže vrgla republikansko sistemo, ali pa vsaj pokazala, da večina ne ugaja, da je ljudstvo sito samih strmoglavih fraz in debat, ki se za male malenkosti glasč dostikrat dan za dnevom v francoski zbornici. Ako pa se jim sedaj še ne posreči, ljudo-vlado premagati, bodo te volitve vsaj pokazale, da je potem pri prihodnjih volitvah narod na strani
nLe srčnost Milan in srečno hodi!“
„Z Bogom Janko!"
Nevarnost je bila velika, sosebno ker so se vedno sovražne čete prikazovale na bližnjih hribih. Zato je tedaj bilo potreba jako bistroumnega, zvitega in pri vsem tem tudi pogumnega vojaka a tem poslom obtežiti, in ravno tak je bil Milan. Sploh je bil priljubljen pri vojaštvu in je v polni meri vžival zaupanje častnikov! Ni Čuda, da je marsikateri s težkim srcom gledal za odhajajočo
Začetkom so hitro prodirali ali ko so prišli na bolj gorati svet, hodili so počasi m oprezno dalje. Do sedaj ni bilo še nič sumnjivega videti in marsikateri je uže mislil, da se je sovražnik gotovo bolj globoko v deželo umaknil. Vender opreznosti niso izgubiti l Približevali so se ravno mali od dveh strani s skalami zaprti dolini, ko se je Milanu dozdevalo, da je videl na južnem ‘izhodu lesketati puške, katere so se pa hitro poskrile Povedal je to svoji četi. Takoj se pripravijo na boj in odpošljejo na vsako stran jed-uega opazovalca. Na vsak način so morali poprej vedeti, ali je res katera nevarnost in koliko je sovražnikov v obližji, predno so smeli dalje iti.
Kmalu se vrneta ogleduha, katera pa spo-
konservativcev. Dnevi republike so tedaj na vsak način šteti.
Tako zastopniki monarhičnega principa v Francoski. Koliko se bode spolnilo teh nad, o tem nam bode uže bližnja bodočnost pripovedovala.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Vkupni državni fiuančni minister Kallay vrnil se je s svojega potovanja po Bosni in Ercegovini na Dunaj.
Začetkom prihodnjega tedna pričeli se bodo razgovori med avstrijsko iu ogersko vlado o pogodbi. Z ogerske strani udeležil se bode posvetovanj ministerski predsednik Tisza, finančni minister Szapary in trgovinski minister grof Szechenyi, z avstrijske strani pa grof Taaffe, Dunajevski in baron Pino. Da-si zdanja pogodbena doba preteče še le 28. junija 1888, se bode najbrže na željo ogerske vlade pogodba predložila v obeh državnih zborih uže v jesenskem zasedanji.
wPresse“ poroča, da se bodo deželni zbori sešli še le pozno na jesen. Po tem soditi, sešel se bode državni zbor k zasedanju še le v meseci decembru; ker se morajo sniti tudi delegacije, je včst, da bode zasedanje državnega zbora v septembru zeld kratko, prav verjetna.
Volitev jednega državnega poslanca iz trgovinske in obrtne zbornice v Liberci razpisana je na 10. dan t. m. Zdaj izvršiti se imata samo še dve volitvi, namreč v mestni volilni skupini Jičin-Novi Bydžov in v kranjskih kmetskih občinah Kranj-Loka-Radovljica-Tržič.
Tuje dežele.
V	Srbiji Je javna varnost zel6 slaba, povsodi vlačijo se roparske tolpe. Zdaj zaukazala je vlada, da preganjajo vojaki in žandarmerija roparje. V rudniškem okrožji prijeli so 32 roparjev in postopačev. Ta tolpa izvršila je 47 roparskih umorov. Na Drini prikazujejo se nove tolpe.
Iz Belgrada se poroča, da se bodo takoj po vrnitvi kralja Milana s potovanja pričela posvetovanja o predlogah prihodnji skupščiui. Letos snide se skupščina k zasedanju najbrže koncem meseca septembra. Jedna najvažnejših predlog, s katerimi se bode imela baviti, je predloga o vpeljavi tabačnega monopola v kraljevini.
Nekateri italijanski listi prinesli so pred kratkim poročilo, da se papež hoče približati in sprijazniti s zdanjo italijansko vlado. To sklepali so iz nekega papeževega pisma, katero je pisal nadškofu Guibertu. Tem vestem nasproti izjavlja „Osservatore Romano", da je pač neumestno misliti, da se bode papež kdaj mogel sprijazniti s zdanjimi razmerami.
ročita, da nista nič sumnjivega opazila v bližini. Počasi so šli dalje in Milan, ki nikakor ni mogel verovati, da se je zmotil, je vsem priporočil, jako pazno hoditi. Kakor kača se je vila mala četa naprej, vedno se za skalovje skrivaje. Nikdo ni besede zinil, vsak je vedel, da gre v smrt, ako je Milan poprej prav videl.
Srečno so se priplazili prvi med skalami na prosto in marsikomu se je uže srce ohladilo, ko na obeh straneh izmed skal šinejo bliski in se je votlo razlegal strel po hribovji. Torej je Milan vender le prav videl poprej! Vender vsak je sklenil, kolikor mogoče drago prodati svoje življenje, ko na milost sovražnikovo nikakor ni smel upati, ampak le na grozno in mučno smrt v njegovih rokah.	*
Pok na pok je gromel ali eden za drugim je padal tudi prijatelj v mali četi. Sovražnik je moral biti zel6 mnogobrojen in pri vsem tem še dobro zavarovan za skalami. Vsi so bili darovani smrti. Milan je še stal v sredi ostalih živih tovarišev jih navduševaje. Sleherna krogla je dobro zadela. Konečno zadene krogla tudi Milana; omahne, tema se mu stori pred očmi in tiho vzdibnivši: „Katinka
—	Katinka“ — se zgrudi na s krvjo napojena tla.
Italijanska ministerska kriza je prestana, in kmalu se bodo določili novi članovi kabineta. Depretis je pred kratkim naglašal v zbornici, da bodo zdanji ministri ostali zvesti svojim liberalnim načelom; on bode pri vseh podjetjih postopal z največjo opreznostjo; zaupati se mu ne sme, da se bode udal prevelikim nadejam in se ne spuščal nepremišljeno v vrtoglavo politiko. Zasedanje se je zdaj za nekaj časa preložilo.
V francoski poslanski zbornici branil je dnč 30. m. m. trgovinski minister trgovinsko pogodbo s Holandijo proti ekstremnim varstvenim carinarjem. Holandiji napraviti se je moralo nekaj koncesij, da se ni oškodovalo izvažanje francoskih vin. Pogodba se je sprejela z 298 proti 106 glasovom.
—	Nove volitve določile se bodo najbrže na 16. dan avgusta.
V francoski zbornici sprejela se je paro-brodna pogodba z Avstro-Ogersko brez debate. Potrdil se je potem proračun o izdatkih za razna ministerstva, med temi tudi za vojno ministerstvo.
V	soboto dovršilo se bode posvetovanje o državnem proračunu. Zasedanje zbornice skončalo se bode okolo 15. julija.
Iz Macedonije prinašajo uže delj časa bolgarski, grški in turški listi poročila, da so se sprijele turške in bolgarske tolpe; zdaj se imenujeta, zdaj oni zmagovalec, kakeršne strankarske barve je pač list. Da so v Macedoniji nemiri, je gotovo, vender so poročila v listih mnogo pretirana.
Dopisi.
Z Dunaja, 2. julija. (Izv. dop.) Skoro iz-ključivo vsi dunajski listi bavijo se še vedno z ustanovitvijo „nemškega kluba11, in njih odmev se čuje tudi v provincijalnih listih. Ko so se pred kratkim sešli novoizvoljeni poslanci pod predsedstvom starega ustavoverca dr. Herbsta, da bi določili program delovanju levice v bodočem državnem zboru ter krstili svojo stranko, dosegli niso nič. Z visokodonečimi frazami povdarjalo se je, da mora biti levica jedina, složna, da bode mogla krepko napadati vlado in pomnožene vrste desnice — pri tem pa se je pokazala še le prava nejedinoBt, razkosanje. Skoro kolikor glav toliko raznih mislij je bilo gledč novega programa in novega imena. Konečno zadovoljiti so se morali — da se je vsaj nekaj sklenilo — s tem, da se je sprejela resolucija; da je glavna potreba za levico jedinost. To je pač kaj lep sklep — a kdo ga bode uresničil ? Nemški klub hoče se postaviti pri svojem delovanji izključivo na narodna tla, na-glašati vselej in povsodi nemški značaj, zahtevat pravice le za nemštvo in pod to zastavo morali bi se združiti vsi poslanci. To pa se gotovo ne bode zgodilo lehko; kajti kdo bode veroval, da
Ko so ostali videli pasti svojega vodjo, začeli so se nazaj pomikati, ali samo eden odšel je ranjen smrti, kateri je nesel sporočilo o usodi svojih tovarišev v glavni tabor.
VI.
Mirna noč je pokrivala naravo. Izza dalnjih hribov izhajal je bledi mesec in razsvetljeval bojna tla. Nič ni motilo smrtnega spanja hrabre čete, le ponočne ptice so liki duhovom letale nad njimi. Med trupli vender je bflo še eno srce! Počasi povzdigne mladi vojak svojo glavo in se ozre na okolo. Ali vsi tovariši nemo spijo večno spanje! Bolestno se sklone in solza utrne Be mu iz očesa. Bledo lice priča o njegovih bolečinah; roko pritiska na rano ter skuša ustaviti kri, ki mu teče iz desne strani.
„Živ med mrtvimi," vzdihne in se še enkrat ozre, vender vse je — tiho. Poskuša vstati ali nezavesten se zgrudi zopet na tla. Ko se zopet prebudi, nastopilo je uže jutro. Pazno posluša, ako se ne bliža uže glavna vojska, ali vse je mirno in tiho.
„0 Katinka, tedaj tu mi je namenjeno umreti, oddaljen od tebe zapustiti bom moral svet! Nobena solza rosila ne bo moje gomile, v tuji zemlji
bodo iskreni pristaši stare ustavoverne stranke nakrat slekli svojo staro kožo in se odeli s prozornim, lahkim pajčolanom jedino-nemštva. Možje, kateri hotč pošteno posvetiti svoje moči v prospeh interesov vkupnega cesarstva, gotovo ne bodo stopili v jedne vrste s temi kričači in bojevniki za samo nemške koristi. Tolikrat naglašane jedi-nosti torej ni med levičarji! In če se bode vender ustanovil nemški klub, mu bodo pač pristopili samo oni kričači, kateri ob vsaki priliki pridigu-jejo, da je nemštvo v Avstriji v nevarnosti. Sevč da imajo ti ljudje le pičlo število vernikov — kdo bi bil tako slep, da bi ne videl, da nemštvo in nemška kultura nista nikjer v nevarnosti —' vender misel se je jedenkrat sprožila in se bode tudi uresničila.
Če pa	bode nemški	klub	mogel	doseči le
količkaj vspeha, uresničiti le nekaj svojih idej, je težko verovati, kajti ta stranka s pretiranim, samo nemškim programom ima malo zaupanja med narodom, osebito pa ne med dunajskimi meščani, kajti ti so	trezno misleči, in	dobro	vedo, da
nemštvo ni v nevarnosti in prošinjeni so z iskreno ljubeznijo do staroslavne Avstrije. Posebno dobro pa karakterizuje to nameravano novo stranko to, da pridno in previdno zaklepajo vrata pred demokrati, pred možmi, kateri se držijo program* gospodarstvenega napredka. Tudi malemu obrtniku niso prijazni	ti možje; oni	se sila malo	brigajo za
njegove težnje, in ni čuda	torej,	da se	je ta tudi
po polnem od njih odvrnil.
Kaj torej prav za prav hotč ti možje, ustanovitelji nemškega kluba? Bismarck jim je premalo nemšk, on se premalo briga za grozne nevarnosti, katere pretijo nemštvu v Evropi. Pokazala se je potreba, da bode nemški klub varoval in branil nemški narod pred nevarnostmi, katere mu pretijo od Čehov, Poljakov in Slovencev. Ni li to v istini velika nevarnost? Ti mali narodiči avstrijski hotč uničiti nemškega orjaka. V istini, treba je bilo poseči po kopje in oklep, da se po-dado v boj proti slovanski pošasti! Pri tem boji nemškega kluba pač mora vsakemu priti na misel hrabro bojevanje Dona Quixotta.
Nemški klub se hoče torej bojevati ProU sovražniku, katerega še na bojišči ni, odvračal
nevaiuuail, Kiiieit) iinolaU uo movojo, kdn bode tako otročji, da bi veroval, da preti od avstrijskih Slovanov nevarnost nemškemu narodu, nemški kulturi, če se torej ustanovi nemški klub, bode to le škoda za levičarje, ker se bode stranka zopet razkosala in postala še bolj nejedina, nego je uže zdaj; razen tega pa bode postopanje tega kluba le škodovalo levici in jo osmešilo. To je zopet jeden korak navzdol!
trohnelo bo moje telo! — In vender je bila moja edina želja, vsaj v smrti se s tabo združiti! Ali usoda mi ne dopušča. O Marija, bodi jej ti tolažnica, ko zve mojo smrt, in ako možno usmili se tudi mene!" Zopet se mu stemni in omahne.
Ko je ranjeni vojak prinesel v tabor pre-tužno všst o tovarišev osodi, polastila se je silna razburjenost vojakov. Posebno britko je bilo Jan-kotu in nehote se je spomnil zadnjega pogovora z Milanom. Kmalu je došlo povelje, nemudoma odriniti in ako mogoče saj trupla rešiti oskrunjenja ali ranjenim pomagati. Vender, da bi bil še kateri ranjencev pri življenji, je bilo zelo malo upanja, ko je bila dobro znana krutost in krvoželjnost sovražnikov. V to svrho odposlano krdelo je vse" jedno kolikor mogoče hitro prodiralo. Ko so dospeli na kraj, kako žalosten prizor se jim j0 odprl! Tiho so ležala trupla padlih tovarišev in vs0 je pričalo, kako hud boj je divjal tukaj.
Tudi Janko je bil pri tem oddelku in žalosten je iskal svojega prijatelja. Kmalu ga na^® med drugimi. Sklone se k njemu, da s0 pričal, ali je morda še kaka iskrica Siv jonj drazem telesu, in res se mu dozdeva, **■ srce se malo utriplje. Hitro pokliče vojaškega z ravni a, kateri mu tudi pritrdi, vender ko rano preiš‘e z
Razne vesti.
— (Avstrijsko prebivalstvo.) Uradno sestavilo se je za leto 1884 poročilo o prebivalstvu vseh v državnem zboru zastopanih kronovin. Po teh podatkih imajo te dežele vse skup 22 864 106 duš, in sicer je med temi 11 170 468 moških, a 11 693 638 ženskih Ženski spol prevladuje tedaj za 623170 osob. Ako se ozir jemlje na posamezne kronovine, vidi se, da Prevladuje samo na Goriškem in na sosednem Isterskem moški spol. Ta prikazen je tem bolj čudna, ker je
da se skoro po celem svetu nahaja več žensk, ne8° moških. Še ni dolgo, kar je nek belgijsk stati-
izrekel trditev, da bode v 100 letih, ako se spola v tej meri množita , kakor sedaj, ako najde toliko moških v vojski smrt, kakor do sedaj in ako bodo moški še nadalje ostajali tako radi samci, kakor v zadnjih časih, ženski spol poldrugokrat bolje zastopan, nego moški spol. — Med moškimi štetih je tudi 162 423 vojakov. Kar se tiče vojaštva v posameznih deželah, šteje Galicija 32 735 mož, Češka 31 697 mož, Petem pa pride prčcej Nižja Avstrijska z 31 626 možmi. ^ižje-Avstrijska ima sedaj 2 437 069 duš. Ako se ta štotev primerja z ono leta 1880, mora se konštatovati, d® se prebivalstvo v jedno mer množi.
— (Poplačana plemenitost.) Pred nedolgim umrl je v južni Rusiji veteranec z leta 1812, namreč polkovnik Černobuzov, v 94. letu svoje starosti. V njegovi zapuščini nahaja se tudi zlata ura, ki ima na Pokrovu vrezane besede: „ Joachim Murat, kapitan jahajočih lovcev." Pri verižici pa je privezan medaillon, v katerega vrisane so besede: „Leonora svojemu Jo-ftchimu. Ne zabi me. černobuzov bil je leta 1811 še navaden kozak. Ko je nekedaj na čelu patrouille re-kognosciral, naletel je na vojaški oddelek, pri katerem Je bil Murat, kralj neapelski Kozaki hoteli so uže vstreliti, a Černobuzov zaukazal je, da se prezentuje kralju ter se mu zakliče:	„Hura kralju hrabrih vojakov!" Kozaki so začudeni storili, kar se jim je zaukazalo. Murat je na to salutiral ter stopil h Črno-■buzovu. Izročil mu je v spomin gori omenjeno uro, s čemer je pač tudi dokazal, da mu na dariteljici ni yeč ležeče. Ko je hetman Platov o tem dogodku zve-
poklical je Černobuzova k sebi ter ga je imenoval Za ta fcin plemenitosti takoj častnikom. Po nazorih, ki veJJaJ'o dandanašnji, bil bi kozak najbrž kaj druzega preJel za svoj čin — morda svinčenko v prsi.
— (Pego od električne luči.) Naše žonstvo, ki se tako boji solnčnih žarkov in pred njimi s toliko ®krbj<5 zakriva svoja lica, da bi jim ne postala tako-l8t° „kmečko rudeča", bode začolo gotovo postajati s°Vražno tudi električni luči, kajti učonjaki prepričali 80 se, da ima električna luč v tem oziru še večjo moč, llflSo jo imajo solnčni žarki. Dokazalo so je, da elek-tr‘čna lue v moči 1000 do 2000 sveč uže v jedili uri Porudeči kožo naših lic, ako pa sedi človek v eloktrični lufii, ki ima moč 10 000 do 20 000 sveč, zgodi se to
glavo pomaja, rekoč: „Življenje je še v telesu, ali težko da bo kaj iz iyega!“ Tiho obveže rano in ga veli položiti na nosilnice. Ostale tovariše pa pokopljejo ua kraju bojišča.
Vkupaj so stali v boji, skupno se borili za cesarja in dom — vkupaj naj počivajo tudi v smrti, skupno uživajo plačilo pri gospodu vojski-°ih trum!
se Milan Savoj, ker ta je bil oni ranjenec, zopet iz nezavesti prebudi, bil je na poti v glavni Hud* V 8redl sv0Jih tovarišev, domačih vojakov, nosilniSa,8kelela rana, zatorej je tiho ležal na p°]ne • Dospeli so tjži, ko je nastopila uže po tor	Milana so prenesli za to noč v šo-
2 Zcll'avnika in ker je bil uže poprej dobro znan živ^:.Je vse moči napel, da bi ga ohranil pri tle.JenjiI Zaradi prevelike izgube krvi je bil ven-dyl ..ranjenec tako oslabel, da je sam zdravnik °J* o vspehu svojih prizadevanj.
»Mogoče je, da bode trdna natora Milana dopolnila, kar znanost storiti no bi zamogla, vender e le — mogoče;" tako je rekel zdravnik Jan-°u> k° ga je poprašal po mnenji drugo jutro, Predno so prenesli Milana v bdlnico.
(Konec prihodnjič.
še mnogo hitreje, in dobi se tudi Se mnogo bolj temno-' rudeča barva. Ako se tedaj električna luč v taki meri šo uekaj časa razširjuje, kakor se je to do sedaj godilo, bode treba dobiti sredstev, s kojimi se ne odpravljajo samo pege, ki se dobe od solčnih žarkov, ampak tudi one, ki jih provzroči električna luč.
— (Učiteljica bi bila rada.) „Ah, mama, jaz bi tako rada učiteljica postala!" — „Potem se moraš še mnogo učiti, ljubi otrok; morala boš iti še v drugo šolo in" — „Oh ne, mamd; jaz ne mislim to tak6. če me moj učitelj vzame za ženo, potem sem vender tudi učiteljica! “
Domače stvari.
— (Shod notarjev.) Notarji iz Kranjske, Štajerske in Koroške snidejo se jutri ob 8. uri zvečer v restavraciji na kolodvoru v Ljubljani in v nedeljo ob 9. uri zjutraj v Bledu (Mallnerjev hotel).
— (Nova mestna šola.) Mestni zastop ogledal si je razne prostore, kateri bi bili primerni za zidanje nove šole. Mnogi mestni odborniki so baje mnenja, da bi bilo najbolje, postaviti novo šolo pri mesarskem mostu na Poljanskem nasipu, kjer stoji hiša št. 6 in ua vrtu št. 2. hiše g. Jemca v Vodnikovih ulicah. Mesnica poleg mesarskega mostu bi se podrla, istotako kolibe med Škrjančevo iu Kapusovo hišo na Poljanskem nasipu. Tako dobil bi se zel6 lep prostor pred novo hišo, kjer bi se oskrbelo še nekaj nasadov. To bi bil goto zelo primeren prostor za šolo; tam je zelo mirno in tudi v zdravstvenem oziru je prostor ugoden.
— (G. kr. vojaška oskrbovalnica v Ljubljani) razglaša, da bode letos koncentracija vojakov pri Postojini od 16. julija do 6. avgusta in od 9. avgusta do 25. avgusta. Ti bodo potrebovali: oves, seno, slame za steljo in ležišče in pa trda drva. Zaradi oskrbovanja s temi rečmi je razpisana ponudbena obravnava,	katera bo 6. julija	1885 v	c.	kr. vojaški
oskrbovaluici v	Ljubljani, kjer	se vse o	tej	zadevi na-
tančno zv6 in kjer tudi ponudbe, pa le pismene in zapečatene, zadnji čas do 10. ure dopoludne 6. julija 1885 sprejemajo.
— (V ljubljansko hranilnico) uložilo je v meseci	juniji	1350 strank	422 843	gld., izplačalo
pa se je	1997	strankam 284	179 gld.	63	kr.
— (Hranilno in posojilno društvo) v Ljubljani na Sv. Petra cesti pod vzglednim ravnateljstvom g. Reg a lij a izdalo je računski sklep. Iz tega posnemamo, da je društvo imelo 38 962 gld. 6 kr. dohodkov in izdatkov 38 782 gld. 14 kr. Aktiva znašajo 9743 gld. 2 kr., čisti dobiček po odbitih 10°/o pa 131 gld.
— (Ad vocem: .Krvav dež v Ljubljani.") Iz Fužin pod Ljubljano se nam poroča: Vetreni stolp (Wiudhose, auch Sandhose) je ob hudi nevihti pretečeno nedeljo ob 5. uri popoludnč v tukajšnji fabriki za barveni les ukradel in v zrak potegnil blizu 250 kilogr. fino rudeče leseno moke, ter jo v vrtincu svedraje urno proti Ljubljani odnesel; kako? iu kam? bodo, ako še niso, gotovo ljubljanski učenjaki vetrnjaki zasledili. Te črtice bodo morda dobro služile ljubljanskim učenjakom pri pojasnjevanji redko naravine prikazni: rudečoga, krvavega dežja.
— (Toča.) Minolo soboto popoludu6 ob noviliti vsula se je huda toča v okolici Besnice pri Litiji, včeraj popoluduč pa v okolici Javorja. Žito je vso potolčeno, morali je bodo kar pokositi. Toča razbila je tudi sadje z dreves. Škoda je velika. — iz ljubljanske okolico se nam poroča: Dn6 24., 27. in 30. junija pridrvila se je nad vasi Velika in Mala Stara vas, potem Dule, G6renje in Ddlenjo Duplice strašna no-vihta. Toča, suha in gosta vsula, se je nad polja, tako da so vsi poljski pridelki po polnem uničeni in so morali žita pokositi. Strašni nalivi pa so tudi mnogo travnikov tako zasuli, da več let ua njih ne bo rasla trava.
— (V Toplice na Dolenjskom) prišlo je do konca junija 526 gostov.
— (Iz vipavske doline) so poroča, da vinska letina prav dobro kaže; grozdje je prav lepo odcvetelo, in posebno dobro letino obetajo trte dobrega vina, kakor ormažija, osipka, pikolit in gerganja.
— (Nesrečna ljubezen.) Iz Postojine se poroča: Minoli ponedeljek pripeljala se jo iz Trsta tu sim Antonija Božič, rojena Ljubljančanka, da se po-
govori nekoliko z nezvestim ljubimcem. Pogovor ta pa ni bil vspešen, ljubimec menda ni hotel več stare ljubice. To je užalilo Antonijo Božič, bežala je k Pivki, se vrgla hladnim valovom v naročje ter utonila.
— (Iz Št. Jurija) se poroča: Pred nekaterimi dnevi podirali so tukaj delavci staro šupo, in pri tem delu našli so zakopan lonec, v katerem so bile otroške kosti. Po izreku zdravnikov so te kosti od otroka, kateri se je prezgodaj narodil. Kosti so bile baje uže več let zakopane.
— (Duhovenske spremembe v tržaški škofiji.) Kanonik tržaškega katedralnega kapiteljna, g. Andrej Sterk, postal je stolni dekan; častni kanonik in župnik v Trstu, g. Franc Črne, postal je stolni kanonik.
— (Vremensko prorokovanje.) Za mesec julij prorokuje Mathieu de la Drome tako-le vreme: Velika vročina od 1. do 4 t. m.; še veča vročina od 5. do 12. t m. Vmes nekatere nevihte in toča, posebno po Franciji, Švici, po Pijemontu in po južni Nemčiji. Od 13. do 19. t. m. deževno vreme po vsej južni Evropi; povodnji v Franciji in Italiji. Znižanje temperature. Morje jako nemirno, posebno ob bregovih Dalmacije. Od 19. do 27. t. m. mnoge nevihte in pogo-stoma toča na Nemškem, po vsej Avstriji, Franciji, Španiji in Italiji. Vroči dnevi posebno v Franciji in ob Sredozemskem morju. Od 27. t. m. do 3. avgusta neznosljiva vročina po vsej srednji in južni Evropi. Nevihte in toča na Švicarskem in Tirolskem. S kratka: jako neugodno vreme polno neviht; huda vročina od 1. do 12. t. m., neznosljiva vročina od 19. do 31. t. m.; brze spremembe temperaturo in nevihte posebno v drugi polovici toga meseca.
— (Slovenske Talije) izšel je 52. zvezek, kateri obseza te igre: Deborah, — Revizor, — Oče so rekli, da le! — Same zapreke, — Perzijski šal, — Kdor se poslednji smeje. — Cena 2 gld.
— („Matici Slovenski") pristopili so v letu 1885. na novo naslednji članovi: A. Kot ustanovniki: Gospodje Kenda Anton, uradnik pri „Assicurazione Generali" v Trstu; Majdič Vinko, lastnik umetnih mlinov v Kranji; dr. Missia Jakob, knezoškof itd., v Ljubljani; Orožen Ignacij, stolni dekan v Mariboru. B. Kot letniki pristopili so 1885. leta dosodaj društvu na novo: Gospodje Alijaučič Ivan, kaplan v Šmariji; Andolšek Fran, c. kr. sodn. pristav v Radovljici; Bergman Fran, kaplan v Žabuicah; Bonač Ivau, knjigovez v Ljubljani; „Bralno društvo" v Št. Juriji pri Celji; Brenčič Alojzij, odv. koncipijeut v Ptuji; Bulovec Ivan, trgovec v Radovljici ; Čiček o. Bonaventura, minoritski kaplan v Ptuji; Črne Fran, c. kr. um. stotnik v Tomaji; Delak Jakob, trgovec v Štorjanih; Dettoni Josip, c. kr. be-ležnik v Sežani; Dittrih Anton, trgovec v Postojini; Dralka Josip, c. kr. okr. glavar in posestnik v Radovljici; Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini; pl. Fabris Josip, c. kr. okr. komisar v Sežani; Gabršek Fran, učitelj v Ratečah; dr. Gelingsheim Karol, c. kr. sodn. pristav v Kozjem; Globočnik Anton, tovarnar v Železnikih; Globočnik Ivan, župnik na Pontablu; Gregorič Fran, krčmar in posestnik v Krškem; Gregorin Gustav, drd. jur. in odv. koncipijent r Sežani; Grlanec Josip, posestnik v Saleži; Gruden Ivan, veliki župan v Zgoniku; HeričBožidar, učitelj na Gori; Hofman Hubert, not. koncipijent v Radovljici; Homann Frid., real. asist, v Ljubljani; Homann Oton, trgovec v Radovljici; Hrovatin J., nadučit. v Sežani; Janež Alojzij, posestnik v Krškom; dr. Je-loTšek Ignacij, c. kr. sanitetni asistent v Radovljici; Kasprot Anton, gimn. učitelj v Gradci; Klinar Matija, krčmar in posestnik v Radovljici; Lah Gregor, župan in posestnik v Loži; Lovec Ivan, učitelj pri Kapeli; Lukančič Ivan, inženir na Dunaji; Marini Karol, posestnik v Sežani; Mayr Peter mlajši, krčmar in posestnik v Kranji; Mejač Andrej ml., posestnikov sin v Komendi; Miklav Urban, farni oskrbnik v Šent Milielu; Milič Josip, posestnik v Repnici; Mlekuž Karol, učitelj v Oseku; Muha Josip, kaplan v Šmar-tinu; Novak Mihael, ces. kr. sodnijski pristav v Konjicah ; Obreza Anton, tapecirar v Ljubljani; Pirc Gustav, potni učitelj in c. kr. kmetijske družbe tajnik v Ljubljani; Pirjevec Josip, trgovec v Sežani; Pitamic Fran, c. kr. notar v Sežani; Podgornik Krešemir, trgovec v Sežani; Pošenjak Toma, učitelj na Cvenu; Potočnik Fran, c. kr. umirovljeni stavbeni svetnik in mest. odbornik v Ljubljani; Praprotnik Avgust, posest, v Lokvi; Roblek
Aleks, Iebar in posestnik v Radovljici; Kode Ivan, trgovec v Ljubljani; Boziua Julij, not. uradnik v Loži; Runovec Davorin, učitelj v Slov. Gradci; Scherko Karol, c. kr. um. okr. sodnik v Postojini; Schneider Fran, učitelj ua Cvenu; Selnik Luka, župnik v Ovčji Vasi; Sittig Teodor, privatni geometer in posestnik v Radovljici; Skale Otmar, c. kr. okr. živinozdravnik v Novem Mestu; Slane Pran, učitelj pri Sv. Lovrenci; Stanič Jakob, c. kr. sodnijski kaucelist v Sežani; Turek Auton, veleposestnik v Šepoljih; Valentinčič Ignacij, posestnik, gl. zastopnik zavarovalnic „Austria" in „Concordia“ in mestni odbornik v Ljubljani; Vernik Peter, mesar in posestnik v Postojini; Vičič Miroslav, nadžupan in posestnik v Postojini; Weinhard Pran, kaplan pri Sv. Marjeti; Zagorjan Anton, not. uradnik v Ljubljani; Zakotnik Andrej, krčmar v Postojini; dr. Zenkovich Aleksander, c. kr. okr. zdravnik	v Sežani;
Žerjav Gregor, c. kr. okr. sodnik v Loži; Živec Josip, veleposestnik v Skopem; Žužek Lav., c. kr. okr. sodnik v Postojini.
Žrebanje srečk posojila ljubljanskega mesta.
Pri srečkanji 1261ozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan julija 1885. leta, so bile vzdignjene :
Št. 2843 z dobitkom.............. 15	000	gld.
„ 1072 „	,	  1	500	„
„ 34688	„	.................. 500	„
„ 55526	„	„	  500	„
54779	„	„	  500	„
in St. 2340 2688 4539 4741 4934 5651 6279 7307 10078 10595 10603 10671 11282 11380 11404 12223 12271 12529 13262 13290 14333 14816 14939 15056 15200 15707 15715 15931 16163 16631 16845 17241 18003 18378 19128 22123 23069 23273 23387 23394 24575 24863 25163 25517 25811 26153 26298 26427 26498 26982 27135 27333 27941 29270 30116 30325 31296 31302 32490 32566 33656 34010 34404 34763 35014 35274 35687 36835 38042 38043 40009 40044 40268 40575 41242 42750 45148 45307 45578 46139 46508 46725 47203 47486 49167 49756 49924 50825 51077 52521 52634 53378 55310 56522 57776 59870 61793 62100 62489 02586 62916 62973 63040 63113 63178 63245 63804 63833 65259 65611 66495 68129 69977 71388 71926 72419 72574 72784 74077 74146, vsaka z dobitkom 30 gld.
Od dosle izžrebanih lozov niso še izplačane naslednje številke: št.	45330 z dobitkom 1600 gld.. št.	26163 z dobitkom 600	gld., št. 33724 in	63093,	vsaka	z dobitkom
500 gld. in št. 1487 2015 2643 3174 3783 4683 5710 5967 7098 7319 7840 8005 8284 8317 9462 9550 9727 9840 10683 11785	12517 12518	12875	14101	14583	15243 15266
16466 17460	18077 18510	19365	19661	20177	21730 21743
22916 23013	24071 24420	24609	25187	25247	25560 27345
27606 27596	27992 28619	28845	29509	29534	29621 29685
29733 31718	32542 32742	33237	34175	34184	36157 36349
37275 37375	38179 38209	39996	40902	41632	41741 44539
44632 46051	46105 49207	49498	50142	50615	51235 51429
51487 52092	52903 53249	54114	56284	56726	69594 61486
61712 63097	63425 64345	64363	64981	65195	65442 65497
67173 69743 70024 70406 71272 72752 73345 73819 in 74688, vsaka z dobitkom 30 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Madrid, 3. julija. Kralj podal se je včeraj zjutraj nenadno v Aranjuez, kjer kolera hudo razsaja. Popoludnč se je vrnil. Obila množica naroda ga je navdušeno pozdravljala.
Berolin, 3. julija. Bismarck se je sinoči vrnil.
Simla, 3. julija. Izdavanje vojaških dopustov se je omejilo ter ostane toliko časa omejeno, dokler se mirno ne reši afgansko mejno vprašanje.	____________
Berolin, 2. julija. Zvezni svčt je sklenil, izreči k predlogu Prusije gledč prestolonasledstva v Brunšviku prepričanje, da se vladarstvo vojvode Cumberlanda v Brunšviku ne zlaga s temeljnimi načeli zveznih pogodb in državne ustave.
Brunšvik, 1. julija. Deželni zbor se je danes preložil. Goertz prečital je pisma vojvode Cambridge, kateri zahteva vladarstvo in eventualno nasledstvo.
London, 2. julija. Ruski poslanik Staal pogovarjal se je včeraj delj časa s Salisburyjem; pogovarjala sta se baje o nadaljevanji dogovorov o afganskem mejnem vprašanji.
Madrid, 2. julija. Včeraj so tu 4 osebe obolele, 1 umrla na koleri; v Aranjuezu 152 obolelo in 78 umrlo. V provincijah Valencija, Murcija, Odgovorni urednik J. Naglič.
Castellon, Alicante in Saragossa obolelo je vkup 1300 oseb na koleri in izmed teh jih je umrlo 600.
K ah ir a, 2. julija. General WoIseley odide nemudoma z generalnim štabom na Angleško.
New-York, 2. julija. Sodišče spoznalo je gospo Dudley, katera je streljala ua 0’Donnovana Ilosso, nekrivo, češ, da je blazna.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 3. julija.
! , 6|(l-
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................82'55
»	»	»	»	srebru  ......................... 83 45
Zlata renta. . .  .........................................  108-60
5°/n avstr, renta.....................................   .	99	20
Delnice narodne banke..................................... 860' —
Kreditne delnice............................................ 286-60
London 10 lir sterling . . .  ..............................124	25
20 frankovec.............................................. 9-855
Cekini c. kr................................................. 6	88
100 drž. mark.................................................61-05
Tujoi.
D n 6 1. j u lija.
Pri Maliči; Hertle, ravnatelj; Kirschbaumer in Rosenberg, trgovca, z Dunaja. — Szugluvich in Aničič, iz Trsta. — Hieng, lesotržec, z rodbino, iz Rakoka.
Pri Slonu: Jakobi, lekar, in Kolka, trgovec, z Dunaja. — Hoss, agent, iz Maribora. — pl. Santi, c. kr. merosodni nadzornik, iz Trsta.
Pri Tavčarji: Jama, c. kr. finančni nadsvetnik, s soprogo, in Kollmann, trgovec z oljem, z Dunaja. — Franz, c kr. dvorni svetnik, s soprogo, iz Zadra.
Pri Južnem kolodvoru: Žnidaršič, profesor, s soprogo, iz Sarajeva. — Schafer s hčerko in Hanns s hčerko, iz Trsta. — Žnidaršič, trgovoc, z materjo, iz Prema. — Schany iz Celovca. — Rosmann iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: Mayer iz Bosiuga.
Pri Virantu: Reich, posestnik, iz Planine.
Umrli »o:
D n 6 2. julija. Jakob Porenta, hišnik, 48 1., Hradecky-jeva Vas št. 11, plučnica.
Srečke
z dnč .1. julija.
Brno: 81	86	45	15	72.
Meteorologično poročilo.
| Stanj o Čas	baro-
opazovanja | metra
TSSK'! Vetrovi \ Nobo
7. zjutraj	]	736 • 44 ;	15-6
2. pop.	737-68	21 0
9. zvečer	j	738-701	18 -8
svzh. sl. | obl. szpd.sl. | d. js. jzpd. sl. j s. js.
Mo-krina v mm
0-50
dež
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak J" istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano ^
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino m rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in K čisto belino; komad stane 10 kr,, 14 in 20 kr. —
K Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pri-[“ stno iz tovarne	(49) 12—6
| H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
jjj	Jedina	zaloga	v	Ljubljani	pri
K K. Karingerji Mestni trg štev. 8. ^sasaiiEsasaiasasssasasEsasasiisasasasasasasi
JBEIBI
V založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočaanlo lz vseh stanov.
Nabral
_A.n.t©n. Brezovnik
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr. franko po pošti 65 kr.
(45)
Ivan Lapajne v Krškem
30-23
Ij. v. Kleinmajr & M Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo liziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 6 kr.
Poddružnica c. kr. priv
avstr, kreditnega
za trgovino in obrt v Trstu
Novci ua obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . . 3‘/( od sto »	8 »	»	...	3‘/2 » »
» 30 »	»	...	3a/4 » »
v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna >	....	3l/4 »	»
6	»	»	....	3'/* » »
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/s proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez trožkov.
Kupovanje iu prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (vvarrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/sproc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—7
"V Trst-«. dn6 1. oktobra 1883.
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
spisi.
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. . Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek. Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 60 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za požtnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 25
Predpasniki
neprekosljivo
največja zaloga
vsako oble, velikosti in Kakovosti
prodajejo se po 25 kr. in viS®^ y
(47)
Tiskata in zalagata Ig. v
J. C. H»iin»***,u
Kleiumavr d Ped Baro^berg"v Ljubljani.