Janko Kersnik: Jara gospoda.
169
danes e me izprehaja mrzla polt v tem se je zdajci prikazal, meni kakor angelj iz neba, strijc Pepe in naju razdruil. Tistega pijanca saj ve, bil je brat, ponesreen brat gospe Orlove, bivi astnik nikdar nisem rad videl, ali tedaj no, ljubi Tine, sedaj ve tisti dogodek!
Prili smo vsi zopet h kremenski cerkvici, razvneti, kakor si rekel, toda molali smo o tem, kar je bilo. Saj je imel vsak dovolj vzrokov, samo strijc Pepe ne; a tega je menda potolaila Julika. Ko smo se vraali domov, govoril sem in hodil samo z Maruo ter po-zvedel iz nje blebetanja, da je bilo nekaj ljubezni med Vrbanojem in Juliko. Drugega ti ne bodem pravil. Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne hie, Andreja tudi menda ni bilo ve na Veselko. Pozneje pa smo itak hodili vsak svoj pot.
Mladostne neumnosti! meni Tine.
Res; toda semper aliquid haeret in tudi taki, recimo, smelo-otroji dogodki puajo viden sled za vse ivljenje. Takrat sem bil zaljubljen da labim vulgaren izraz res zaljubljen potem pa nikdar ve tako.
In Andrej ?
Ne vem! Slial sem, da se ogiblje enske drube, kar itak sam ve!*
No ako pride Julika v Zagorico? poali se notar.
Naj pride; z Andrejem ali s komerkoli se zaradi enske ne bodem ve tepel! Anika, Anika plaam! A e skoro za vas bi se ne tepel, Anika, ali ni res ?
Res! ree Anika in si mane zaspane oi. Vedela pa ni, kaj je trdil adjunkt v svoji ali; ta pa takisto sam ni znal, da mnogokrat tudi taka ali jednaka lahkomiselna in brezpomembna beseda govornika postavi na la!
(Dalje prihodnji.)
Nad njivo . . .
Xuad njivo v sinjem zraku In ljubka prepelica
Plenee sokol sivi; Ne gre" mi iz spomina . . .
Med itom prepelico Zakaj pa vedno mislim
Ugledal je na njivi. O tebi, domovina?
Radinski.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si