iLOvEHEC. Političen list za slovenski narod. P« polti prejeman Telja: Za celo leto predpl&čan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljii: Z» oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I (ld., za en meaec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 (M. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in «¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se «prejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Letnilc XVII. Štev. 140. Odmevi. ii. Kdor se spominja na ddbo od I. 1800, takoj bode spoznal velikanski razloček med tedanjo delavnostjo naših razumnikov in sedanjo mlačnostjo. Kako navdušeno gibanje in življenje je bilo tedaj, kako lepa sloga in kako vstrajno in nesebično so se trudili tedaj na narodnem polji vsi, ki so druge nadkriljevali s svojo izobraženostjo. Nihče se ni umikal drugemu, vsi so se trudili za isti namen, vsi so bili jedna rodbina, v kateri je stal jeden za vse in vsi za jednega. Slovenski omikanec bodisi tega ali onega stanu je rad občeval s priprostim ljudstvom, poučevalinvzbu-jalgatermu bil vzor rodoljubnih kreposti in je rad žrtvoval po svoji moči v narodne namene. In sedaj, kolik preobrat v tem oziru 1 Nihče naj ne ugovarja, da so se od te dobe naše vrste, osobito pa vrste omikancev pomnožile in da vsled tega veije telo provzročuje tadi večjo senco. S pomnoženim številom izobraženih rodoljubov naraščajo pa tudi dolžnosti, in nikdo naj ne zagovarja mlačnih in sebičnih, kajti broj neprijateljev naših tudi narašča, množi se jim srd, v nevarnosti je po nekaterih slovenskih pokrajinah vse naše bitje in po pradedih podedovana rodna zemlja slovenska. Ako otrpnemo za sveto stvar, za napredek in čast naroda, kmalu bode po nas. Najbolj nam še izsesava kri, največ nas teži in nam škoduje gnusno koristolovstvo. Naravno je, da na torišči, kjer cvete mlačnost in popustljivost v narodnem oziru, pač se kmalu oživi lov za osebnim dobičkom in slavohlepjem. Preje teh slabih lastnosti niso poznali. Voditelji in prvaki, ki so se neumorno borili za narod, porajali so se iz naroda; na prvo mesto V Ljubljani, v petek 21. junija 1889. med narodom postavile so jih neumorna delavnost, zasluge in požrtovalnost. Odlikovali pa so se ti voditelji tudi s svojo skromnostjo, njihovega pogleda ni kalilo slavohlepje, v njih življenja programu poleg narodove blaginje, časti in slave ni bilo prostora za osebuo konBtolovje. In dandanes? Izobraženci so se večinoma odtujili svojemu narodu, za katerega hočejo ali nameravajo delati. Ne poznajo njegovega duha, niti življenja, neznano jim je konservativno jedro mišljenja priprostega naroda. Navzeli so se tujih nazorov, tujih idej, ki narodu ne prijajo niti ne koristijo. Le vsedite se k možu trdne, stare korenine pod vaško lipo in iz-prašujte mu vest. Osramotil bode marsikoga s svojimi zdravimi nazori o kmečkem življenji, spravil vas v zadrego s stvarnimi in hitrimi odgovori na raznotera vprašanja, ki se tičejo njegovega obstanka. On računa z dejanjskimi faktorji, katere ima pred očmi ia ne z idejami, ki so mu tuje. Zaveda se svoje narodnosti in zato da svojo možato besedo; ker druzega mu nedostaje. On je povsod enak in ne preminja tako hitro svojega prepričanja, kakor marsikateri izobraženec, ki se že sramuje svojega očeta v hodnikovi srajci. In vendar pišejo možje, ki ne poznajo ali nočejo poznati žuljev na roki ubogega slovenskega trpina, ki mu ne vidijo v drhteče srce, ko s tresočo se roko našteva novce, krvave novce, za potrebne in nepotrebne stvari, ti pišejo: „Vun moramo iž nje (iz neumnosti v nebo upijoče), ker v njej ne bode možno sopsti, vunkaj izvlekel nas bode naš kmet, če drugi ne." Kolik nesmisel! Dokler bode tekla lena Krka mimo Novega mesta, tako dolgo naš kmet ne bode nikogar vlekel na širno neznano mu polje liberalnih idej. Polzka so mu ta tla, ogiblje se jih. S silo ga vlečejo na led mnogi, ki žive v krivi nadi, da le prosta družina, država brez moralne in zgodovinske podlage je zagotovilo srečne prihodnjosti. Kako plaho naš kmetič potrka na vrata višjega gospoda, ker se boji srpega pogleda, nezasluženih psovk. Vesel je in se oddahne, ko zopet stopi pod slamnato svojo streho. Da, ideje zašle so mnogim izobražencem v mozeg in kosti, vzgoja jim jih je vsilila, in težko jim bode te ideje „izgnati". Vprašanje pa je, ali so ta ideje, ali je vzgoja edino prava, ki more osrečiti narod. Trdili smo in bodemo, da „mora naš narod priti do večje omike, da ne izdihne svoje duše na giljotini potujčenja". A ta omika bodi krščanska, bodi slovenska, to je, narod naj se vzgojuje iu poučuje v krščanskem duhu v slovenskem jeziku. Tako zvana sedanja „svetska kultura", katere naj bi bil deležen naš narod, je za-nj strup, ki bode hitreje spridila kri vsemu narodu in ga položila na mrtvaški oder, nego ga more končati giljotina potujčenja. Kdo je naš narod ohranil v teku tisoč let, ko mu še izobraženci niso kazali novih potov, dajali novih naukov? Svetska kultura? Nikdar ne, ohranile so ga le moralne moči, ki imajo v veri svoje korenine, ohranil ga je konservatizem, s katerim se je krčevito držal svoje grude, svojega ognjišča, stare vere, starega poštenja. Ugovarjal bi nam kdo: torej ostanimo tam,, kjer smo bili pred sto leti! Bog ne daj, marveč napredujmo s časom, toda v oni strugi, katero si je izkopala tisočletna krščanska omika. Vse tuje blato, vso sipo in splav odločimo od starega zlatega jedra in zrna, porabimo vse plodonosne in obče-koristue iznajdbe in poprave novejšega časa, da lepšamo in popravljamo slovensko domovje na starem trduem krščanskem temelji. In kdo trdi, da more sedaj v času hitrega vsestranskega napredka obstati naš narod brez omikanega posvetnjaštva? To je izmišljeno strašilo, ki se stavi narodu, osebito učeči se mladini pred oči. Omikanih, za narod duševni iu telesni razvoj vnetih mož mi živo po- LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) IX. Reka Topla je že odnesla sneg proti severu ter pobrala tudi precej rodovitne zemlje; pomlad se je umaknila gorkemu poletju, ir česar se ni nihče ni-dejal, je lahko z lastuimi očmi videl. Lepi, gosti in veliki gozdi so padali pod rokami pridnih drvarjev, in frate polne štremeljev so se pokazale kakor nepričakovano čudo. Iz močnih debel si je postavil vsak hleve, krove, popravil si je poslopje in zamenil stari strop z novim. Dobron si je postavil novo bajto, in kar je ostalo lesa, ko se jo že vsak pre-skrbel za zimo s kurjavo, vozili so k ribnikom in reki Topli. Delali so priprave za zboljšanje zemlje, obračali so frate v rodovitna polja. Hroznata je obljubil namreč soprogi, da bo skrbel za blagor podložnikov in je zdaj svojo obljubo popolnoma spolnoval. Grajska družina je pomagala kmetom in kočarjem sekati drva, Rizek je zapregel tudi svojega konja za ježo v voz in je vozil dan na dan. Ravno tako je zamenil Nekrasa meč s sekiro in žago, in mesto Turka je sekal hraste, bukve, smreke, jelke in bo- rovce. Bratova želja se je izpolnjevala. Hroznata je z veliko silo izvajal, čemur se je Sezima do svoje smrti ustavljal. Kraj se mora odpreti, zakotje se mora zvezati s krajem plzenskim in kolikor mogoče pridobiti zemlje za gospodarstvo. „Veliko bolje je v vojski, človek se ne utrudi tako, je najtežjega v enem dnevu prost in potem ali zmaga ali pa pade." Stari vojščak Nekrasa se je položil na klopico iz trate tik vrat; niti de ni okrepčal z mlekom in črnim kruhom. Prišel je ravno iz gozda ves upehan in utrujen. „Prav rad verjamem", nasmehnil se je brat Janez; „naše delo napenja vse moči. Težko se dobi košček kruha iz zemlje. Ko vse najlepši stoji in se že veselimo žetve in svojega dela, pridejo vojaki in poteptajo vse. To je gotovo najlažje delo. Ako bi se pred z nami trudili, gotovo bi ee jim smilili proseči reveži." Bojevalee, osiveli v službi meča, je umolknil. Spominjal se je, da si je posvetil na poti včasih prav nepotrebno z zažganimi strehami. Se vedno je slišal jadikovanje in jokanje ubožanih .... ,Jaz sem bil vselej zoper vojsko, in imenoval krivico roparsko napadanje tistih, ki se niso mogli braniti. Seveda, če pridrvi tolovajski sovražnik in nam jemlje z grabljivo roko premoženje in življenje, takrat se mora celi narod v brambo postaviti." .Ali če se polaBti Turek svete dežele." „Pri vseh vojskah trpimo največ mi — deželani, ki se ne moremo z nasipi ograditi. Dozdaj smo bili hvala Bogu obvarovani. Sezima je bil hraber gospod in sosedje, akoravno bi nam bili vzeli radi zadnje perišče, bali so se grajske družine. Ti si se bojeval gotovo vselej za sveto reč . . .?" „Da, le z malimi izjemki. Zdaj se mislim podati proti vzhodu, pa pri takem delu bom pred umrl, kakor videl Palestino. Še vedno ne vidim nobenih priprav na tako daljno pot." „Tukaj nam pred pomagajte, in potem še-le pojdite v vojsko zoper Turka", zasmejal se je Janez. »Tako trdo delo premaga tudi človeka. Zlasti danes sem kakor razbit. Šest hrastov sva posekala z Rizkom, in ta jih je odpeljal na straški breg. Ti bodo dobro držali, nobena voda jih ne bo odnesla." Nekrasova rodbina se je shajala počasi k starčkoma, da se počije in zabava v njuni navzočnosti. Kdor ni delal na polju pri žetvi, ta je moral iti v gozd in voziti debla na odločeno mesto. Upanje so imeli, da bo prihodnje leto več njiv. To si je postavil Hroznata za dolžnost. Tudi mladi Ljuboš je hitel domov in je nesel v roki gavranovo gnezdo z mladiču „Ko smo sekali stari hrast, zagledal sem to-le gnezdo med vejami. Stari so naglo okrog letali, da ne bi mladi poginili; hitro sem jih rešil." „Ti se dajo lahko krmiti. Ko bodo zrastli, bodo trebujemo, mož, ki poznajo naroda istiuite potrebe, ki ne uče v teoriji, kar zametujejo v dejanji ali narobe. Bodimo vendar odkritosrčni, ne delajmo se smešne pred svetom in ne trpimo hib ondi, kjer vsak ozir pomenja slabost in propad narodne stvari. Ako smo strogi proti sebi, ako se iznebimo pogubnega vpliva onih oseb, ki le o prepiru životarijo v javnem življenji in si brez pristnega slovenskega duha prisvajajo mesto v&ruha ali jeroba, potem se bode množila v vseh stanovih falanga složnih bojevnikov proti vsem nasprotnikom, potem bode zopet viduo napredovala uaša sveta stvar. Kdor pa vedno stoji „na razpotji" in priliva olja na žrjavico, ta ni uzor pravega slovenskega rodo-ljubja, in če mu je osivela v boji glava iu brada! Politični pregled. V Ljubljani, 21. junija. Notranje dežele. V nekem članku o požidovljenji naše monarhije piše dunajski dopisnik „Germauii" o zadevi budiinpeštauskega „Rudollinuma": „Židovski liberalizem je dosegel, tla je minister Csaky obljubil, da se bodo v ta zavod vsprejemali tudi protestantje in židje. Grof Csaky je višji član prosto-zidarstva. Čudno je tedaj, da je ta mož dobil papežev red Kristusa. Od časa do časa napadajo liberalni listi Csaky-ja kot ultramontanca, to pa je le pesek v oči, da bi „lajiki" ne izvedli, kako zadovoljni so liberalci z ogerskim naučnim ministrom, kajti zgodi se vse, kar hoče loža." — Ali je Csaky res prostozidar, to ni znano. Bes pa je, da je Csaky dobil papežev red, potem pa se je potezal za civilni zakon. Dognauo je tudi, da je bil preduik njegov, minister Trefort, člau lože. Dunajska mizarska zadruga si je za načelnika izvolila protiliberalca Janeza Jedličko s 503 izmed 874 glasov zoper liberalca Seiierta. Znamenje časa! Ogerski uradni list objavlja predvčeraj cesarski ukaz, s katerim se Baross odslovlja kot začasni minister notranjih zadev, za slednjega imenuje grof Geza Teleki in dosedanji državni tajnik Fr. pl. Be-nitzkv za intendanta narodnega gledišča in kraljevske opere. Slednji obdrži dosedanji značaj in naslov državnega tajnika. Tnanje države. Papež Leon XIII. bo v kratkem izdal okrožnico, v kateri bo opominjal katolike, naj se mno-gubrojuo vdeležujejo delovanja zoper suženjstvo v Afriki. Sv. Oče se bo pri tem spominjal shoda, ki se bo v kratkem vršil pod predsedstvom kardinala Lavigerieja. Slednji bo nekaj dni pred dotičnim shodom šel v Rim, da dobi od papeža potrebnih navodil. Srbski merodajni krogi z obžalovanjem opazujejo, da v najnovejšem času dunajski in budim-peštanski listi zajemajo svoja poročila večiuoma iz „Malih Novin". Glavni vrednik je bil svoje dni izključen iz radikalne stranke, ker je roval zoper lastne somišljenike. Sedanja vlada je radikalna, s tem je pa pojasnjeno, da skušajo „Male Novine" napravljati ministerstvu le zadrege, na drugi strani pa, da avstrijski listi, ki zajemajo iz tega pristran- leteli z nami v sveto deželo. Prepočasi se vleče tako važua reč." „Glej, brat. pri nas je povsod blažen mir. Slavjani si ne želijo vojske, Vadi prebivajo v miru v tihih vaseh. Ta išče v vojski svoje veselje, ta zopet v drugi reči, mi pa ostanemo na veke v deželi, ki so jo posedli naši predniki. Zato se prijema tudi vladika takega dela. Mi se pečamo najraje z gospodarstvom." „Seveda, v sreči in blagru se pozablja rado na trpeče." „Hroznata je zdaj res srečen." „Bol po ljubih stariših je že ininola, vsaj ne plaka več. Prišle so mu druge misli med delom. Zdaj pa je njegova sreča dovršena —" „Zakaj ravno zdaj?" „Želje njegove se spolnujejo. Prvič more iz-peljavati brez ustavljanja očetovega svoje namene, in drugič ima /e potomca." „Hroznata ima sina? Hvala Bogu za to milost. Gotovo se veseli dobri gospod in njegova žena!" „Sinoči se je rodil sinčes Vojslavi, ki je zadnji čas nekoliko bolehala. Pravijo, da je kaj lep deček. Dobrouka ga je nam popisala z najživejšimi barvami. Poznate jo, kako zrni govoriti in kaka je njena domišljivost." „Dobra ženska, pa premalo molči." „Deček je nekoliko slab, pa lep. Le to ni prav, da je prišel po bolezui. Da bi le ne vplivalo to skega vira, vidijo srbske razmere v neopravičeno črnih barvah. — „Fremdenblatt" zatrjuje, da bo kraljica Natalija le tedaj prosila metropolita Mihaela, naj razveljavi ločitev njenega zakona, ko bi jej kralj Milan zabranil večkratno obiskovanje mladega kralja Aleksandra L — Osrednji odbor naprednjaške stranke je sprejel predlog Garašaninov, da stranka preneha delovati. Organizacija strankina sicer še ostane nerazrušena, toda pri sedanjih razmerah bo stranka popolnoma opustila aktivne politiko. Isto tako bo prenehalo izhajati naprednjaško glasilo „Videlo". Tiskala se bo le še ena številka, potem pa se bo razpustilo vredništvo tekom nekaterih dnij. — „"VVr. Allg. Ztg." pravi, da Persiani sieer ni še predlagal srbsko-ruske vojaške pogodbe, tem gotoveje je pa, da so ta slučaj prihodnjosti razmotrivali zadnji čas v Belemgradu krogi, ki so k temu v prvi vrsti poklicani. Dné 18. t. m. je bil v sofijski palači banket na čast odslovljenemu srbskemu agentu Danicu, pri katerem so bili navzoči princ Ferdinand in vsi bolgarski ministri razven Stambulova, ki je bil bolehen. Princ Ferdinand je v svoji napituici izrazil priznanje in spoštovanje spretnemu, rahločutnemu iu pogumnemu načinu, s katerim je skušal Danic utrditi vezi mej Srbijo in Bolgarijo. Princ je napil Danicu ter izrekel željo, naj bi božja previdnost ohranila Srbiji kraljevo hišo Obrenovi«ev ter varovala dragoceno življenje mladega kralja Aleksandra I. Daniti je odgovoril, če se mu je posrečilo izvršiti njegov nalog, zahvaliti se mora za to podpori prin-čevi in bolgarske vlade. Danic je izprazuil kupo na zdravje priucu. V dopolnilo k znanemu govoru bolgarskega metropolita Klementa v Sistovu poroča „Pol. Corr." iz Sofije: Vlada je zaukazala preiskavo, da se natanko določijo besede in smisel metropolitove izjave. Izid te preiskave se bo predložil pristojnemu ministru. Ko bi se pokazalo za potrebno, da se postopa zoper Klementa, naznanila bo vlada zadevo eksarhu, ki jo bo zopet v razsodbo izročil sinodi. V tem slučaji bo metropolitu za dobo preiskave tudi prepovedano opravljati cerkvena opravila. Politiški krogi srbski razmotrivajo vprašanje, katere razmere so privedle tiruovskega metropolita do tega, da je z nova začel izrivati vlado, čeravno pozna njeno odločnost v tem oziru. Mnogi so prepričani, da je monsignor Klement zajel moč k politični agitaciji iz prevrata v Srbiji, ki se je izvršil na korist Rusiji. Od nekdaj že za Rusijo vneti prelat meni, da je prišel čas, v katerem bi se mogla ugladiti pot za Rusijo tudi v Bolgariji. Dné 18. t. m. je v belgijski zbornici novo izvoljeni Janson vložil interpelacijo v zadevi pravde v Monsu ter je zahteval, da se mora ministerstvo ali odpovedati, ali pa podvreči. Javno mnenje je govorilo, zato pa on ne verjame besedam minister-skega predsednika Beernaerta, ker je prepričan, da je vlada vedla za rovanje izzivljajočih agentov. Mi-nisterski predsednik je odgovoril, da Janson kot poslanec nima pravice zahtevati od miuisterstva, da se odpove; kabinet tega tudi ne bo storil. Kralj edini ima pravico odstavljati ministre, Jansonu pa kralj ni dal dotične pravice. Beernaert ni ničesa vedel o delovanji agentov. Navstal je velik ropot mej poslanci, da je moral predsednik sejo zaključiti. Ceste v obližji zbornice so bile redarstveno zaprte. V sosednjih cestah je bila velika množica zbrana. Drugi dan je pozval zbornični predsednik poslance, naj ne prezirajo poslanlškega dostojanstva, potem pa je Beernaert nadaljeval svoj odgovor. Oporekal je odločno, da je imel kdaj kaj opraviti z nesramnimi slabo na njegovo zdravje. Na krstni dan bo velika veselica na gradu. Da bi le ne kalila materina bolezen veselja." „Vsako veselje greni žalost!" prikimal je stari Nekrasa. „Kje je čisto, neskaljeno veselje kot v nebesih? Privoščil bi Ilroznati srečo iz celega srca. Je že dosti trpel, in raje bi prenesel nesrečo sam, kakor da bi zadelo še nekaj milostljivega gospoda." „Vse sem slišal na gradu: Ne pride ena nesreča sama, marveč privleče jih s seboj deset. Razo-deli so mi skrivnost, katero vi vsi dobro znate. Svetoval sem Ilroznati, naj opere krivdo svojih sta-rišev v vojski za sv. deželo —" „Bog mu bo odpustil že radi dobrote, katero nam skazuje. Ti bi se podal seveda najraje v vojsko iu nas zapustil, ko smo se komaj sošli. Pa nikar nam ne jemlji vladike. Ko bi — Bog ne daj! — poginil v boju ali med potom in se k nam nikoli ne vrnil, glej, koga bi izgubili, ob koga bi prišel ta kraj? Ob drag biser, ki nam sveti kakor rešilna zvezda, ob pomočuika v tolikih potrebah. Hroznata je naše zveličanje na tem svetu kakor Bog na onem. Ako ne bo on našega kraja povzdignil, gorje nam; ostanemo nadalje zaprti in zapuščeni na milost divje zveri. Hroznata množi naša polja, dela okoli rek in ribnikov nasipe in brege, varuje nas pred grablji-vimi sosedi." Starček je umolknil iu se oddahuil. (Dalje sledi.) agents provocateurs. Desničar Woeste je zagovarjal vlado, konečno pa je pravosoduji minister naznanil, da ima na razpolaganje listino, ki dokazujejo, kako neopravičena so očitanja levičarjev. Ko je Janson pozval ministra, naj predloži te listine, končala se je razprava. Kakega dnevnega reda ni nikdo na-svetoval. Blizo zbornice zbrana množica se je razšla, ne da bi se bil pripetil kak dogodek. Dne 17. t. m. se je vršil v Parizu banket francoskega republikanskega združenja, kateremu je predsedoval Ferry. Slednji je imel govor, v katerem je uaglašal potrebo verskega mirü in nevarnost ustavne revizije. Konečno je izrazil nado, da se sinovi leta 1780 ne bodo vrgli diktatorju v naročje. — V zbornici je mornarični minister Krantz naznanil, da bode v kratkem zahteval za pomuoženje mornarice 50 do CO milijonov kredita. — „Journal des Débats" imenuje vznemirjajoče vesti angleškega lista „Standarda" iz iztoka smešne ter izvirajoče edino le iz sovraštva zoper Rusijo. Naši italijanski sosedje in zavezniki so vedno pripravljeni, da izkažejo Avstriji kako „uljuduost". „N. F. P." poroča dné 17. t. m. o najnovejši izdaji teh „uljudnostij" : „V demokratskem dijaškem društvu v Milauu je poslanec Imbriani predaval o dolžnostih mlade Italije. Sprejeli so ga s klici: ,Živel Trst, Trident!', on pa se je zahvalil z besedami: Ta sprejem mladine ga odškodujeza ,kruljeuje' poslancev. Tukaj je resnica, na Monte Citorio laž. O mladeničih, ki so nedavno priredili Avstriji prijazno izjavo, je rekel, da imajo starostne gube v svojih dušah. Ko je končal, začuli so se ,propal'-klici konzulu Durandu v Trstu. Zvečer je bil Imbri-aniju na čast banket, pri katerem so govorili republikanci, iredentovci in socijalisti. Ker so pa slednji slavili splošnje pobratimstvo, ugovarjal jim je Imbriani, češ, mej gospodom in hlapcem je mir nemogoč, zato pa je tudi vojska zoper Avstrijo za neodrešene brate potrebna." — Kako se bo neki Crispi zopet izvil iz te zadeve? Seveda se bo naglašalo, da Imbriani in tovariši niso Italija; da pa Italija mirno trpi take sramotne izjave in šču-vanja, to ravno dokazuje, kako zanesljiv je naš ljubi italijanski zaveznik. Izvirni dopisi. Iz Preserja, 17. junija. Nekoliko „post festum" pride moj dopis, in vendar naj svet zve, da smo tudi mi udani in hvaležni presvetlemu vladarju, ki je daroval vasi Kamniku po požaru 800 gld., Pod-peči po požaru 500 gld., za šolo 200 gld., za zvonik 100 gld. Zato smo priredili tudi mi slovesnost dne 2. t. m. ter postavili presvetlemu vladarju primeren spomenik. Imenovanega dne zjutraj so prišli Kamničauje z banderom k farni cerkvi, kjer je gosp. župnik blagoslovil podobi Jezusovo in angeljevo. Nato je šla gotovo vsa župnija s podobama v sprevodu v Kamnik, kjer bode stal spomenik. Preserski pevci so izborno peli pod vodstvom g. nadučitelja. II koncu so zapeli cesarsko pesem. Potem je bila v Kamuiku slovesna sv. maša za cesarja s primernim ogovorom. Znamenje je: Jezus in angelj iz lesa, na zidu se vidi mesto Jeruzalem, Oljska gora in trije apo-steljni. Delo je v resnici lepo; V6a čast gosp. Ivanu Šubicu v Loki. Vse predstavlja Oljsko goro v spomin 401etnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. Ljudstvo je popolnoma zadovoljno s spomenikom, ki bo še poznim rodovom pričal o hvaležnosti sedanjega rodu. Z Vipavskega, due 1!). junija. Volilni možje so pri nas že vsi izbrani, ki bodo dne 4. julija volili si poslanca za deželni zbor. Kakor drugod, smo tudi pri nas imeli začetkoma kandidatov na izbiro. Govorili so kar o štirih. Dva sta kmalu odklonila poslančevo čast, katero so jima le drugi iz osobne prijaznosti hoteli nakloniti, dva sta pa še ostala do dneva volitev. A že prvi dan volitve se je videlo, da bode izdatna večina za starega našega poslanca. Zdaj je tudi tretji kandidat odstopil, da si so njegovi prijatelji še vedno pridno delovali za-uj. Uvedli so se tudi ti, da ne dosežejo svojega namena, kajti vsi izbrani volilni možje bodo glasovali za g. Mateja Lavrenčiča, k večjemu dva ali trije bi ne oddali svojega glasu za našega rojaka. Upamo pa, da bodo glasovali z večino, ali se rajši zdržali volitve, da ne kratijo soglasja. Tudi pri nas letina ugodno kaže, posebno seua se bode nabralo, le škoda, da nam sedaj pri košnji vreme nagaja. Trta ravno cvete; oj, to bode grozdja, ako ne pride kaka nesreča. Kam bodo ljudje o jeseni spravili mošt, ko imajo nekateri še polno hrame starega vina! „Ni ga kupca, pa ga ni!" tarua revni vinorejec. „Denarja potrebujem za vsakovrstne potrebe, ko bi mogel z vinom plačevati, bi že shajal, pa še v davkariji ga ne vzamejo za davke." Tako marsikak tarni in praskaje se za ušesi t skrbeh premišljuje, kako bo prebil do trgatve. Istrijan je letos izpodrinil Vipavca; naši sosedje na Goriškem to še bolje občutijo kakor mi. Dobi se vina po 6, 7 in 8 krajcarjev liter na debelo; so gostilne, ki ga točijo na drobno po 16 kr. liter. Neki oštir mi je pravil, da je na Goriškem klet polna vina. 30 kr. plačaš vstopnine in navžiješ se božje kapljice, kolikor ti drago; ostaneš v gostilni za 80 kr. lahko več ur in kozarec se ti napolni, kedar želiš. Zapustiš klet, moraš pri vstopu zopet 30 kr. šteti, če se ga še zadosti nisi nabral. Kaj ne, kako po ceni se tu žejnemu postreže. Ljudje so primorani k takemu sredstvu, da le spravijo svoj pridelek v denar. Na noge tedaj vinski kupci! Hočete po ceni vina, le k nam na Vipavsko pridite. Iz krškega okraja, 17. junija, Naš deželni in državni poslanec g. Viljem Pfeifer prizadeva si vedno, da bi kolikor mogoče pomagal revnemu ljudstvu. On čuti in pozna bedo prebivalstva, katero se mu smili; ker je z ljudstvom v vedni dotiki, znane so mu vse razmere. Letos je v državnem zboru trudil se, da bi dobil pomoči po osepnicah hudo zadetim Dolenjcem; trudil se je v tem oziru tudi kot župan, kar spri-čuje prošnja do c. kr. okrajnega glavarstva z dne 29. aprila, katero so podpisale tudi občine Raka, Cerklje in Studenec. Glasi se: „Znano je, da poljedelske razmere vsled slabih cen vedno propadajo. V teh slabili razmerah pa imajo one občine še več trpeti, katere zadnjih deset let skoraj zdržema zadevajo elementarne nesreče, kar opazujemo skoraj povsod na Dolenjskem. Poljedelci dolenjskih okrajev imajo glavne ali edine dohodke iz vinogradov, ki pa so se zelo skrčili zaradi pogubljive trtne uši in peronospere v letih j 1886, 1887 in 1388 ter shujšali kvalitativno in kvan- j titativno skoraj vsako leto. j Ako je slaba vinska letina, posuši se glavni j studenec dohodkov dolenjskemu poljedelcu, ki se poleg tega peča tudi z živino- in svinjerejo, da bi vsaj nekoliko pokril domače potrebe in zahteve davkov. Žal, da je mnogim občinam na Dolenjskem posebno tudi podpisanim skoraj nemogoče, da bi svoje pridelke in živali spravili v denar, ker zaradi osep-nic več mesecev ni živinjskih somnjev, kupovalci vina pa se ogibljejo okuženih krajev in drugje kupujejo vino, tako da velik del Dolenjcev nikjer ne more dobiti gotovega denarja. Ta epedimija je pretrgala ves promet in umrlo je več sto ljudi, med temi mnogoštevilni družinski očetje in matere. Ker ta epedemija že skoraj celo leto razsaja, bile so cele vasi za več časa zaprte, in tako so bili delavci, poljedelci, obrtniki itd. več mesecev brez dela in tudi brez zaslužka. Iz tega vzroka je velik del prebivalstva okuženih občin v jako žalostnem položaji in živo potrebujejo podpore od države in to tembolj, ker z domačimi sredstvi jim ni mogoče pomagati. Da v teh razmerah večina prebivalstva sedaj ne more plačati davkov, tega ni treba dokazavati in vsaka eksekucija bi bila neopravičena, davkoplačevalcu v gospodarskem oziru škodljiva prisilna naredba, ki bi državi pa le malo ali nič ne koristila. Ker so si. c. kr. okrajnemu glavarstvu znane te razmere, kakor tudi, da je mnogo družin potrebnih pomoči, zato prosimo, naj bi to prošnjo priporočilo in predložilo na višje mesto v tem smislu, da bi revno prebivalstvo dobilo primerno državno pomoč in da bi se tekoči davki ue pobirali pred j e.se njo. Te pomoči naj bi bile deležne tudi občine mokronoške, kostanjeviške in rateške." Vlada bi se pač morala ozirati na take razmere in razloge. Kaj pa bode ukrenila, ni še znano. Kakor čujemo, ponuja se tudi tukaj neki novi kandidat, kateremu diši poslaniška čast. Ta gospod je bil nekda že večkrat kandidat, toda le v svoji občini, drugje ga iz mnogih vzrokov gotovo ne bodo volili. Čemu tudi! Ali se dosedauji naš g. zastopnik ni dovolj trudil za svoje volilce? ali misli morda novi kaudidat čudeže delati! Slovenski pevci! Dne 4. avgusta bode v Celji 5. občni zbor „Slovenskega pevskega društva". Z zborovanjem je združen običajni veliki pevski zbor. V teku petih let, odkar deluje „Slovensko pevsko društvo", dospelo je ono na eno prvih mest v vrstah narodnih društev, mej pevskimi društvi pa je prvo na Štajerskem. Pridobilo pa si je tudi zvunaj Štajerskega mej slovenskim narodom častno ime in mnogo priznanja svojega vspešnega delovanja. Pevski zbori „Slovenskega pevskega društva" so postali edina narodna slavnost na Štajerskem. To se je pokazalo na vseh dosedanjih pevskih zborih. Mi Štajerci se ne moremo ponašati s tolikimi narodnimi slavnostmi in veselicami, kakor naši sosedje Kranjci, ker nam manjka ne toliko potrebnih moči, kakor pa dobre in resne volje. Ali enkrat v letu je mogoče tudi nam, ako združimo svoje moči in se vsak poprime resno odločenega dela, prirediti slavnost, koja bode v ponos ne le naši ožji domovini, ampak celemu slovenskemu narodu. Ta priložnost dana nam je zopet letos ob priliki zborovanja „Slovenskega pevskega društva". Odbor je odločil za letošnje zborovanje jako ugoden kraj. Celje je sredina slovenskega Štajerja, pa tudi našim sosedom Kranjcem in bratom Hrvatom ni od r6k. Prepričani smo torej, da ne bode tukaj dne 4. avgusta zastopana samo slovenska inteligencija in kmetje spodnješiajerski, osobito pa narodna savinjska dolina, ampak da nas počaste mnogobrojno tudi naši sosedje Kranjci in bratje Hrvati. Kajti s tem se hočemo hvaležne skazati vsem za narodno pro-bujenje neopešano delavnim eeljskim Slovencem in širni celjski slovenski okolici. Na noge torej slovenski pevci in pevkinje; združite svoje moči, poprimite se resnega in vstrajnega vežbanja pesmi! Vsa mlačnost naj zgine; pridružite se drug druzemu, bodite složni in vstrajni ! Vsak izmed vas naj si stavi smoter: pevska slavnost dne 4. avgusta v Celji mora biti vredna naslednica prejšnjim, mora biti še sijajnejša. V krasnih pesmah, koje se bodo popevale, zastopani so naši najslavnejši komponisti. Na nas, dragi pevci in pevkinje, je torej ležeče, da izvršimo našo nalogo v največjo čast tudi onim, kojih krasne melodije bodo pope-vala naša grla. Gostoljubnost celjskih Sloveucev pa nam je porok sijajnega sprejema. Torej na mnogobrojno svidenje dne 4. avgusta v Celji! Dnevne novice. (Sprevodi presv. R. Telesa) so se vršili včeraj v Ljubljani jako slovesno in ob lepem vremenu. Sprevoda v Trnovem so se vdeležili gosp. župan Grasselli z nekaterimi mestnimi odborniki in uradniki, sprevoda pri sv. Petru magistratni svetovalec g. Vončina z nekaterimi mestnimi odborniki in uradniki. Najveličastnejši je bil sprevod v stolni cerkvi; vdeležili so se ga deželni predsednik baron Winkler s svetovalci in uradniki deželne vlade, deželni glavar dr. P o k 1 u k a r z deželnimi odborniki, predsednik dež. sodišču K o č e v a r, župan Grasselli, predsednik trgovski in obrtniški zbornici P e t r i č i č , državni pravdnik dr. G a 11 e, iinančni vodja Plachky itd. Na kongresnem trgu je bilo zbrano vojaštvo in veteranski kor, FML. vitez K e i 1 in častništvo. Red je bil vzgleden. (Matični odbor) za prihodnjo društveno dobo. Predsednik: J. Marn; njegova namestnika: I. Fr. Levee, II. P. Grasselli; blagajnik: L. Robič; pregledovalec društvenih računov: dr. J. Z u p a n ec; ključarja: A. Kržič in A. Praprotnik; overo-vatelja sejnih zapisnikov: A. Bartel in S. Rutar; pravdui zastopnik: dr. I. Tavčar. Gospodarski odsek: dr. K. Dolenec, P. Grasselli, dr. A. J are, L. Robič, dr. I. Tavčar in I. Vilhar. Književni odsek: A. Kržič, dr. J. Lesar, Fr. Leveč, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S. R u t a r, I. S u b i c, I. T o m š i č, Fr. W i e s t h a 1 e r, A. Zupančič in V. Zupančič. Odsek za Vodnikov spomenik: A. Praprotnik, I. Šubic in dr. Zupanec. (K deželno-zborskiut volitvam.) Iz Brusnic se nam poroča, da je bilo dne 13. junija izvoljenih pet volilnih mož, ki bodo soglasno volili gosp. V. Pfeifer j a za deželnega poslauca. — V občini planinski je izvoljenih sedem volilnih mož, katerih pet bode volilo domačega župnika g. J. Podboja. (Državni poslanec, č. g. dr. Lav. Uregorec) vabi volilce iz ptujskega in ormoškega okraja na shod, ki se bode vršil v prostorih g. Mikelua pri sv. Marjeti nižje Ptuja v nedeljo dne 30. junija po-poludne ob treh, da jim bode poročal o državnem zboru, zlasti o nameravanih premembah šolske postave. (Novo lepo cerkveno zastavo) je dobilo letos Marijanišče za praznik presv. Rešnjega Telesa. Akoravno si je je želelo že davno, vendar bi je bilo moralo še dolgo čakati, ko bi ne bili nekateri dobrotniki in nekatere dobrotnice pomagali napraviti jo, deloma s precejšnimi svotami, deloma z brezplačnim izdelovanjem. — Zastava ni velika — meri le 2-80 m. v dolgosti in 1-06 m. v širokosti; kar jo posebno diči, je njena lepa oblika in umetna izvršitev v vseh delih. Barve je bele (kar pristuje Marijanišču); zelo umetno in previdno je okrašena z zlato vezenino v napisih in ornamentih. Načrt za to zastavo z vsemi risarijami okraskov, kakor tudi njeni prelepi podobi: D. Marije, „pomoči kristijanov", in sv. Angela varuha, je slikal in daroval blag dobrotnik, gosp. Miroslav Tomec, umetnik v Št. Vidu. Preč. gospod profesor Jožef Smreka r pridobil si je bodisi z umnimi nasveti, bodisi z delom mnogo zaslug, kakor sicer, tako tudi ob tej priliki. Jako okusno in izdatno vezenje je brezplačno oskrbela z veliko spretnostjo in marljivostjo blag. gospa Marija Hlavka, učiteljica na tukajšnji strokovni šoli, z blago pripomočjo več go-spodičin učenk; sodelovali sta pa posebno gospodi-čini J. Božja in J. Smrekar; ta vrla dobrotnica je še skrbela, da so se pridobile potrebne moči za delo. — Montiranje je blagovoljno priskrbela blag. gospa Ana Hofbauer, Vsem tem blagim dobrotnikom in dobrotnicam naj ljubi Jezus obiluo povrne! Omenjamo tudi lepega pasarskega in strugarskega dela, katero sta za nizko ceno izvršila gosp. Leop. Tratnik in Fr. Toman. Kaj lepo se je podala včeraj bela zastava pri veličastni procesiji sv. Petra. Pa tudi za vernike je to lep opomin, da nedolžnost srca je Jezusu v presv. zakramentu najljubša. (Volitve v okrajni zastop Slov. Bistrice) so razpisane za veliko posestvo na 16. dan, za trge in mesta na 18. in za kmečke posestnike na 22. dan julija. (Odbor „Slovenskega pevskega društva") prosi vse poverjenike, katerim so se poslale nabiralne pole, da blagovole čim preje mogoče pobrati in doposlati društvenino za leto 1889. Isto tako naj store tudi posamezni udje. Pesmi za letošnji pevski zbor so vse razposlane, in naj skrbe poverjeniki za marljivo vežbanje in močen zbor. Pevski zbor se bode vršil dne 4. avgusta v Celji s sodelovanjem vojaške godbe. Slavna pevska in druga narodna društva se že sedaj opozarjajo na to slavnost. Vsi izvršujoči člani „Slovenskega pevskega društva", ki se hočejo kot taki vdeležiti Vodnikove slavnosti in peti Vodnikovo kantato, naj se nemudoma oglase pri odboru za potrebne glasove. (Z Dunaja) se nam poroča, da bode obširno poročilo o obravnavah II. avstrijskega katoliškega shoda dotiskano koncem julija. Poročilo bodo dobili vsi preč. gg. škofje in oni gg. vdeležniki, ki so plačali po 3 gld. Kdor želi dobiti poročilo, naznani naj takoj svoje ime tiskarni sv. Norberta na Dunaji, III. Seidlgasse 8, ker se po bukvarnah ne bode prodajalo; cena mu bode 2—3 gld. (Odlikovani umetniki.) Presvetli cesar je podelil skladatelju dr. Brahmsu viteški križec Leopol-dovega reda, češkemu skladatelju Antonu D v o raku v Pragi red železne krone tretje vrste in bivšemu vodji konservatorija v Lvovu, vitezu Mikuliju viteški križec Fran-Josipovega red3. (Starim čebelarjem,) ki čebelatijo 20—30 let in stf pogubili brez svoje krivde vse čebele, namenila je kranjska kmetijska družba podporo. Oglasilo se je do 30 čebelarjev. Družba je izbrala IS prosilcev ter jim dala po dva panja dobrih čebel. (V Starem trgn) pri Rakeku so včeraj odprli brzojavno postajo z omejeno dnevno službo. (Ogenj.) Strela je udarila dne 17. t. m. v skedenj posestnika M. Barage v Kozaršah na Notranjskem; pogorela je hiša, hlev, kakor tudi poslopje posestniku M. Onušičn. Škode je nad 5000 gld.; pogorelca sta bila zavarovana za 400 oziroma za 900 gld. Telegrami. Praga, 20. junija. V Kladnu so bili pri procesiji sv. Rešnjega Telesa taki izgredi, da je moralo orožništvo streljati. Dva mladeniča mrtva, dvanajst pa ranjenih. V stanovanjih župana in rudarskega ravnatelja Bacherja je vse razbito. Razburjenost velika. Trije bataljoni došli. Steyr, 21. junija. Včeraj zvečer so se nekoliko delavci zbirali, vendar so jih raz-gnali, tri pa zaradi razžaljenja straže zgrabili. Noč mirna. Daljni izgredi neverojetni Belgrad, 20. junija. V neki tukajšnji tiskarni so zaplenili proklamacijo, ki poživijo avstro-ogerske Slovane k vstaji in jim oblju-buje inozemsko pomoč. Preiskava je pokazala, da je proklamacijo izročil neki sotrudnik lista „Videlo". Sumljive osebe so zaprli. Belgrad, 30. junija. V vasi Luznici okraja belgrajskega so zaradi naprednjaškega mišljenja nekega učitelja ubili. Trideset oseb so zgrabili, Pariz, 21. junija, iztočno-ekspresni vlak je na kolodvoru v Epernay-u skupaj trčil s poštnim vlakom iz Keimsa. Pet voz je razrušenih, pet potnikov in dva uradnika ranjena. Shanghai, 21. jun. Požar je mesto Lachan v provinciji Senčuanu popolnoma vpepelil; 1200 oseb mrtvih, 10.000 družin brez strehe. Pojasnilo in izjava. Ker so zadnji čas tudi mene po časnikih imenovali kandidata za deželni zbor, je treba, da to zadevo očitno pojasnim, da se glasovi po nepotrebnem ne bodo cepili. Kes mi je došla nedavno od neke sicer spoštovane strani ponudba, da hočejo mnogi volilci za mene glasovati, ako poslanstvo za gorenjske občine prevzamem in se njim nasproti v neki zadevi že naprej zavežem. Tako ponudbo sem precej in odločno odklonil. Ko bi tudi za poslanstvo sposoben bil, kar pa nisem, vendar bi poslanstva nikakor pe sprejel takemu možu nasproti, kakor je ravno naš blagorodni, vele-spoštovani gospod deželni glavar dr. Poklukar. On ni le naš domačin, ki naše potrebe dobro pozmi, ampak je tudi značsjen, konservativen in zanesljiv mož, kakeršnih ne dobimo povsod. Dr. Poklukar je za našo gorenjsko stran že mnogo storil in bo gotovo tudi v prihodnje (posebno v kočljivem vprašanji zaradi (nadžupanij) tisto pot hodil, katero bo za občine kot najkoristnejšo spoznal. Po mojih mislih bi za Gorenjsko boljšega poslanca ne dobili in si moramo še v čast šteti, da imamo takega zastopnika Enakega prepričanja so tudi drugi, posebno duhovniki-volilci, in temu našemu prepričanju bomo dne 4. julija v Radovljici z glasovanjem dali spričevanje. — Jaz in z mano vsi duhovniki-volilci, katerih je morebiti tretjina, bomo glasovali za dr. Poklukar ja in upamo, da ga bomo soglasno volili. Toliko v pojasnilo. Živel naš poslanec gosp. dr. Poklukar! Na Dovjem, 19. junija 1889. Janez Azman, župnik. Vremensko »poročilo. e , o: Cas Stanje Veter Vreme • t .S 3 . S J» 5 opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju ON K E g ; 7. U. ZJUt. 19 2. u. pop. j9. u. zveč. 737 2 7362 7366 18-1 24-2 20-4 si. vzh. si. jvzh. si. zap. jasno del. jasno oblačno 000 i 7. u. zjut. 20 2. u. pop. , 9. u. zveč. 7360 734 3 733-8 20-6 28-2 20-2 brezv. sr. szap. si. szap. jasno oblačno n 8-00 dež Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 21. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (b 16% davka) S3 gl. 70 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 83 „ 90 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 20 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 45 „ Akcije avstr.-ogcrske banke............905 „ — „ Kreditne akcije ....................304 „ 50 „ London.............119 „ 05 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 4U1,,j„ Cesarski cekini ....................5 „ 64 „ Nemške marke ..........58 „ 20 „ Umrli bo: 18. junija. Viktor Serek, krojačev sin, 2 leti, Plorijanskc ulice 15, vsled katara v črevih. — Itan Keber, hišni posestnik, 69 let, Ulice na Urad 5, niarasmus. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnin« prosto Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih -v o^u ji pozlatim in posrebrim. čž. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane (33) Teodor Slabaqja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. FoUijaT naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostoiP Srednja temperatura obeh dni 20 9° in 20 0°C., »n 4'4° nad normalom. za 2-4° X Brata Eberl, * K izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov K y in napisov. Jf X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X «■ *» ■ j*» ■■ K za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja Mil št. 4. X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barvo v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ . lanenein oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše Jf nego vse te vrBte v prodajalnah. flV Cenike uit zahtovanjo. t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Valentin Benkovič, liniar, liišni posestnik in meščan, danes dopoludne ob 11. uri, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, v 49. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto, 22. t. m., dopoludne ob 8. uri iz hiše predrazega umr-šega v Kamniku, Novi trg št. 17, na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Drazega pokojnika priporočamo blagemu spominu in molitvi. V KAMNIKU, dne 20. junija 1889. Rodbina Benkovičeva, (1) po domače Tomanova. -S3- Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., ZieglergasHe 27. Zastopnik Franc Itriicknei'. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot. kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi mM ornMf . SHSHSSSHSH^ | Vrelec „Oarinthia", alkalična kiselica, nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine iithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd. Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner v Ljubljani. (i) ZAHVALA. Meseca maja t. I. pogorela je moja pri pAZIENDI', avstro-firancoski zavarovalnici na Dunaj i. z 2000 gld. zavarovana žaga. To društvo je škodo urno pregledalo in meni v popolno zadovoljenje izplačalo, tako, da se čutim dolžnega za to kulantno postopanje „Aziendi" in oziroma nje glavnemu zastopniku gosp. J. ProseiiCU v Ljubljani tem potom presrčno zahvalo izreči, ter „Aziendo" iz lastnega prepričanja vsem zavarovanja potrebnim posestnikom najtopleje priporočati. MOSTE, dne 8. junija 1889. v n Janez Cop. Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. ► J Akvarelne barve i mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna n*-oljiiatili barv, firneža in Iaka-w v J lil »1 j lin i. Pisarna in zaloga: Šolslti drevored < i (semenisčno poslopje). Filijala: Slonove nli