XXVll-5____________________________________________ZVONČEK
Naš Rojko.
^^^^f ¦ M                   __TBP^^^^^|      {______¦____________,
______________     I^   __________________¦      par^ "m >                _.-   —^5j
_______________              ^__________________H      |V~nSi ¦') | <                          '       I     _H I
STRETI  NAS  MORES,   POTRETI  NiKOAR —  USODE  SOVRAŽNE  BESN_Cl VlHARf
b                                 ~. j-fc* mBii—iijtBiac___.              I
Poglejfe,  to pa naš je Rojko,        Zivljenja  južnega   vrvenje
naš  prvi  vnuk  iz rodovine,           tam  izvedavo opazuje,
a ga nemila je usoda                     vse miče ga, vsak dan se v stuh mu
zanesla v daljne pokrajine.            bolj vtiskajo besede tuje.
Na Dunaj, v Beograd, na Reko     Seveda   tnamica  zavedna,
vodila so ga čudna pota;               da je Slovenka, ne pozablfa
zdaj mesta reškega in morja          in v materinščine preljube
obdaja  divna  ga  krasota.               pouk ves čas svoj zanj porablja.
137
ZVONČEK___________________________________________________XXVII—5
Odločen   in   pogumen   borec          A  kje v tej Ijudski gneči vaju
za našo zemljo in pravico             tdaj   sprejme gostoljubna  streha
postati   mora   tudi sinček,              in  kaj  storimo  naj,  da   kruta
lco svet spozna, laž in krivico.       usoda  treti  nas preneha?
In  v  svojo pravo  domovino          Kako  še dolgo  hrepenela
slovensko  mora  se vrrtiti               zaman mi bosta sem v daljavo,
in  tukaj z mamico nesrečno          kjer  dviga  se  nad  mestom  belim
dom  zaželeni spet dobiti.               grad  sivi  v  svobodno  višavo?
Fr.   Rojec