r- .................. "rt Največji slovenski dnevnik i v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7. Za inozemstvo celo leto $7. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—5818 The largest Slovenian Daily in | the United State«. p Issued every day except Sundays I and legal Holidays. | 75,000 Readers. mVinwa..... inr"-""—-i^— Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelses 3—3878 NO. IS. — STEV. 18. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 22, 1931. — ČETRTEK, 22. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX« — LETNIH XXXIX. ČUDNI ODMEVI WICKERSHAMOVEGA POROČILA komisarji zatrjujejo da ni izvajal hoover nanje nobenega vpliva Skoro vsi komentarji se glase precej skeptično oziroma sarkastično. — Po mennju marylandskega governcrja je nesoglasje med člani komisije največja obtožba prohibicije. — Governer Roosevelt soglaša z resolucijo, ki zahteva preklic osemnajstega amendmenta. Wickershamovo poročilo glede prohibicije je tvorilo včeraj po vseh Združenih državah predmet za debate in vsakovrstne izjave. Vsi komentarji, ki niso prihajali iz vrst najbolj zagrizenih suhačev, so bili zelo skeptični oziroma podani v zasmehljivem tonu. Governer Woodring iz Kansasa je rekel: — — Poročilo W^ckershamove komisije sem pre-čital in nazadnje nisem vedel, pri čem sem. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi Hoover imenoval novo komisijo, ki bi skušala dognati, kaj je prav zaprav hotela povedati Wickershamova komisija. E,den najuglednejših mokračev, governer Ritchie iz Marylanda, je rekel: — — Nesoglasje med člani komisije je največja obtožba proti prohibiciji. Prohibicija je grd nestvor, in čimprej uničimo ta nestvor tembolje bo za ameriški narod. Zdravniki po vse deželi so zadovoljni, ker so komisarji priporočili, naj se zdravnikom ne prepisuje, koliko žganja ali kake druge opojne pijače naj določijo za tega ali onega bolnika. M rs. Ella Boole, predsednica Women's Christian Tempefance Union v Washingtonu je rekla: — Predsednik Hoover je odpravil vse dvome glede svojega stališča napram prohibiciji ter se je s tem za jamčil vso podporo suhačev po vsej deželi. Stvari prohibicije je storil največjo uslugo s tem, ker je odločno zavrnil priporočila nekaterih članov komisije, naj se modificira Volsteadovo postavo. Henry Curran, predsednik družbe proti prohi-bicijskemu amendmentu, je izjavil: — Naša organizacija je odločno proti vsaki modifikociji Volstead o ve postave. Naša organizacija ima en sam smoter in ta je: — črtanje osemnajstga amendmenta. Izjava ohioskega governerja White-a se glasi:— Suverenska pravica vsake posamezne države je določati, če naj pomaga zveznim oblastim izvajati suhaške postave. Bivši zvezni senator Reed iz Missorija je dejal: — Wickershamo poročilo Vsebuje cel 'kup nesoglasij. Menda niti komisarji sami nevedo, kaj so hoteli povedati. Oče suhaške postave, Andrew J. Volstead, je rekel: — Z Wickershamovim poročilom se popolnoma strinjam. WASHINGTON, D. C., 2! . januarja. — Ker so se začele po deželi širiti vesti, da je vplival predsedr ni k Hoover na Wickershama oziroma njegove po-magače, je izdala danes komisija izjavo, v kateri pravi, da se ni dala od nikogar vplivati, najmanj pa od predsednika Hooverja. Hoover, da ji je pustil popolnoma, svobodno voljo odločati po svoji vesti. ALBANY, N. Y.. 21. januarja. — Gov. Roosevelt je danes odobril resolucijo za preklic osemnajstega amendmenta, katero so stavili demokratski yoditelji v zakonodoji. Tozadevne resolucije so bile vložene v obeh zbornicah. V senatu jo je vložil Bernard Downing. Izročene so bile justičnemu odboru. Resolucije naprošajo kongres, naj prekliče Volsteadovo zakonodajo ter naj čimprej uvede korake za preklic osemnajstega amendmenta. žalostna slika iz fordove prestolice Brezposelni, ki je že šest mesecev stradal, se boji do sita najesti. — 20 centov podpore na dan. DETROIT, Mich., 21. januarja. — (Poročilo Federated Press). Morda so v malokaterem mestu tako slabe delavske razmere, kot so baš tukaj. Te dni se je nekemu človeku v srce zasmilil mož, ki se je s težavo pomikal po ulllci. Povabil ga je, naj gre ž njim v restavracijo, kjer mu bo kupil dobro kosilo. Nesrečnik ga je žalostno pogledal in odvrnil: — Ne, hvala vam. Obžalujem, da se ne morem odzvati vašemu prijaznemu vabilu. Že dva meseca živim samo od kave in keksa in se bojim, da bi zbolel, če bi se do sitega najedel. Če ml hočete dati za kavo in kek, vam bom pa jako hvaležen. — Že šest mesecev sem brez dela, — je pojasnjeval mož. — Odslovili so me, da je dobil delo nekdo, ki ga je poslala k mojemu gospodarju dobrodelna družba. Tri mesece sem borno živel s svojimi prihranki, slednjič je pa tudi teh zmanjkalo. Ko je pritisnila huda zima, so me vrgli iz stanovanja. Šel sem k dobrodelni družbi, pa mi niso hoteli pomagati, ker nisem imel Skazila, da sem bil leto in dan nepretrgoma v službi kakega gospodarja. Toda nisem se dal ugnati. Dan za dnem sem hodil tja, dokler niso gospodje odločili, da sem "aliright". Vsak dan mi dajo dvajset centov. 6 tem denarjem se preživljam. Ni dosti, toda za kavo in kek je pa le.... napadi na amerikance v nicaragv1 Dve skupini domačinov sta napadli barake ameriških mornariških vojakov in narodne straže. MANAGUA, Nicaragua 21. jan. — Danes so se za vršili nadaljni napadi na lesene barake ameriških m o— nariških vojakov in narodne straže. Dve skupini domačinov, kojih prva 'je tvorila sto, druga pa dvesto mož, sta napadli barake v Samoto* Napadalci so se posluževali avtomatičnih pištol, pušk, granat in bomb. Glavni ogenj so koncentrirali na stanovanja oficirjev. Trije amer. vojaki so bili ranjeni, iagube vSlašev pa niso znane, ker so odnesli mrtve oziroma ranjene seboj. TOBAČNA TOVARNA V PAPEŽEVEM MESTU VATIKANSKO MESTO. 20. jan. Iražinirji so že za/vršili načKe za zgraditev moderne tobačne tovarne v Vatikanskem mestu. Tovarne baje ne bo obratoval paipež, pMč pa privatna družba. TRNINAJST LET JE NOSU KROGLO V SRCU LONDON, Anglija, 20. januarja. Danes je umrl tukaj naravne smrti 50-letni George Ve ale, star petdeset let. V svetovni vojni je bil ranjen, in zdravniki so s pomočjo X-žarkov dognali, da ima kroglo v srcu. Krogla ga pa ni prav nič ovi-irala In je lahko opravljal najbolj •težka dela. green obsoja tekstilne tv0rničarje Nedolžni otroci morajo trpeti, ker nočejo baroni priznati governerja oziroma njegovega brata za posredovalca. t.....- —-— MIAMI, Fla., 21. januar?a. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije pravi, da trpi v Danville na tisoče otrok lakoto in pomanjkanje, edinole zastran krivičnega stališča, ki ga je zavzela Dan River Co., napram štrajku 4000 delavcev. Vsled štrajka, ki traja že šestnajst tednov, je (prizadetih najmanj petnajst tisoč oseb. William Green, predsednik Federacije, ije rekel, da je pred .par dnevi pozval lastnike tovarn, naj pred-lože svoje zahteve posebni razso-diščni komisiji, kateri bi n-ačeloval rearadmiral Richard E. Byrd ali pa njegov brat, governer Harry Byrd. Izza onega časa je poteklo najmanj deset dni /toda delodajalci še niso odgovorili če se strinjajo s predlo-kom ali ne. — Oni so sklenili toliko časa čakati — je rekel Greeen — da se jim bodo delavci udali na milost in nemilost. Vsled tega štrajka je prizadetih na tisoče polenih in spoštovanja vrednih ljudi kojih predniki so se naselili v VirignijJl tekom prvega stoletja naše zgodovine. Dan River Cotton Company so dolgo časa zvesto služili, ki jim je dala v zahvalo to. da morajo zdaj stradati. bombni atentati v argentini Eksplozije so se završile istočasno na treh kolodvorih. — Tri osebe u-bite in trinajst ranjenih. raz0r0zitvena konferenca Tudi Islandija je. dobila vabilo, naj se vdeleži načrta glede evropske zveze. ŽENEVA, Švica, 21. januarja. — Delegati komisije, ki se peta z načrti francoskegu zunanjega ministra, Brianda, da se ustvari združene države Evrope, so se daji.es dogovorili, da povabijo tudi Sovjetsko Rusija, Turčijo in Islandsko. Brez nadaljne debate je bila sprejeta tozadevna resolucija. Zastopniki Španske, Belgije, Norveške, Danske, Švedske in Jugoslavije pa so vpisali svoje pridržke k tej odločitvi. Pogajanja razorožitvene konference so se danes nadaljevala. Delegati se niso mogli zediniti glede odgodltve. Vedno več tal dobiva zahteva Nemčije, naj se konferenca zopet sestane novembra meseca. Na drugi strani pa niso pripravljeni, da bi te brezuspešne in za številne delegate dolgočasne razprave kmalu zopet obnovili, ter upajo Ha bo odgodena konferenca do meseca febririrja prihodnjega leta. Pri današnji seji so izjavili vsi de-legai-i, da so za pospešen je razoro-ževanja. Aristide Briand, je menil v suhoparnem tonu, da predstavlja takojšnje razor oženje pač lepo sliko, da pa je komaj mogoče pričakovati kaj •resnega v tem oziru. i Grandi, italijanski zunanji minister, je zahteval takojšnjo ugotovitev datuma za prihodnji sestanek konference. — Mi ne smemo le skrčiti izdatkov za vojaštvo, temveč moramo tudi vzbuditi zaupanje vsega sveta ter ga privaditi mirovni misli. Nato je izjavil Brand, da ne smatra pet let za predolgo dobo, da se dokaže ta cilj, a gl?vne konference ne bo mogoče odgoditi za toliko časa. Demonstracija proces v brezposelnih PoUcija v Oklahoma City je aretirala petdeset mož, ki so ropali trgovine. OKLAHOMA CITY, 21. januarja. Potem ko je komitej takozvane 'armade nezaposlenih" naprosil mestnega manager j a Fry-a, naj razdeli živila med člane te organizacije ter Je slednji odgovoril z običajnimi obljubami, so se napotili demonstranti, več kot tisoč oseb, v neko grocerijsko prodajalno, oddaljeno kake tri bloke od občinske hiše, ter vzeli sami, kar so potrebovali. Lasfcn'ki prodajalne so seveda takoj poklicali policijo. Policisti so takoj planili na nezaposlene, med katerimi se je nahajalo tudi par žensk. Večina demonstrantov pa je ušla. Polic? j a je aretirala nekako 50 nezaposlenih. Komitej je pozval manager j a mesta, naj nakaze prazno poslopje kcrt prenočišče. Preskrbi naj jim ro Ob islam času je eksplodirala na Plaza Constitution bomba. M je ranila več oseb. Le dejstvu, da so se završile eksplozije v tako zgodnji jutranji uri, je bilo teba pripisati, da niso bi!«* je bilo treba pripisati, da niso bile je. indijski delegati odpotovali Samovlada Indije je še precej daleč.— V Indiji bodo se dolgo razmišljali, kaj so pravzaprav sklenili oziroma dosegli. i INFLUENCA JE ZAČELA POJEMATI Newyorske zdravstvene oblasti domnevajo, da se bo število slučajev influence znatno zmanjšalo, če bo še nekaj dni mrzlo vreme. Za in-fluenco namreč ni slabk^a kot je deževno oziroma vlažno vreme. Število bolnikov, ki so oboleli n-a pljučnici, je še vedno precejšnje. SINCLAIR LEWIS BO 0DP0-TOVAL V ANGLIJO BERLIN, Nemčija, 21. januarja. — Znani ameriški pisatelj Sincla'r Lewis, ki je dobil Noblovo nagrado za literaturo, bo odpotoval te dni v Anglijo. Njegovi ženi, ki se je podvrgla operaciji* na slepiču, se je zdravstveno stanje tako izboljšalo, da je zmožna potovati. V Angliji bosta ostala mesec ' nakar se bosta vrnila v Združene drtave PROSTOST MORJA NIČA, Francija, 21. januarja. — Tukajšnji gostje so se pritoževali ker se v razdalji treh milj od obrežja kopajo nagi moški in ženske. Oblasti so izjavile, da na razdaljo tr*»h milj ni mogoče raločiti nobenega človeka. Par starih devir na obrežju Je pa reklo, da se da s pomočjo daljnogleda na razdaljo treh milj prav dobro razločiti. "Prijatelji narave", kot se imenujejo nagel, se bodo smeli vbod o-če kopati v oddaljenosti dvanajst'h milj od Obrežja. (Če si bodo brum-ne device nabavile močnejše daljnoglede, poročilo ne omenja). MEHIŠKI KONGRESNIM USMRČEN MEXICO CITY, Mehika, 21. jan. Iz mesta San Luis Potosi poročajo, da so našli usmrčenega poslanca Marciana Bafezara. V tem slučaju gre za roparski umor, toda oblasti nimajo o morilcih oziroma roparjih nobenega sledu. OREL PORUŠI AEROPLAN LAHORE, Indi?a, 21. januarja. — Velik orel, kojega razprte perOti so merila nad osem čevljev, se je zaletel v aeroplan, v katerem sta se nahajala dva angleška armadni letalca. Podrl je lesen držaj pri krilu vsled česar se je krilo odtrgalo. Aeroplan je padel na zemljo. Poročnika sta se ubila, in tudi orel Je bil mrtev. LONDON, Anglija, 21. januarja. Indijska konferenca plava sedaj ta-korekoč na morju. Delegati in po ten ta ti so se vkrcali večinoma na parnik "Vicery", da odpotujejo domov. Ko bodo dospeli v Indijo, bodo ustanovili komitej, da,pregleda več kot sto pogodb, katere je sklenilo 28 indijskih držav z Anglijo. Isto ^morajo tudi storiti z različnimi načrti za zveze držav ter jih spraviti v soglasje. | Razni delegati so dali že izraza ! svojemu nezadovoljstvu z uspehi indijske konference. i Mohamedanec J inn ali ni zadovoljen z za:kij iiemim govorom MacDo-nalda. j % Rekel je, da je samovlada Indije i oddaljena v sivo bodočnost. Tudi Lloyd George, voditelj an-' gleških liberalcev, je istega mnenja,' čeprav je zadovoljen z dosedanjimi uspehi. jj^eglede kje živite Naročite se na "Glas Naroda" — ! največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. i S ii ii ii i! v Kanadi ali Združenih je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu-žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4o/0 že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovijencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo tormj denar doma, krm lamad* časa. kres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene i podpisom naslovi)encev in iigom zadnjih poftt. katere dostavljamo poSUJa- temeljem. v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ? rasnih stečajih tudi na sodni] l v stari domovlnL Sakser State Bank 82 Corfclandt Street New York, N. Y, _Telephone BArclay 7—0380 all 0381 —____ "G L X S RXIOD^ NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 22, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Frank Saksar, President Owned and Published by blovenic publishing company (a Corporation) L. Benedllc, Treas. Place of buctaiess ot the corporation and addresses of above officers: Si« W, 18th Street, Boroafh of Manhattan, New Xotk City, N. X. "GLAS NARODA"' (Voice of the People) Dopisu Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ta celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto In Kanado ................................$6.00 Za pol leta .................................. $3.00 Za četrt leta ................................$1.50 $7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7D0 Za pol leta ....................................$3.50 S u Ascription Yea rly_$6.00. Advertisement Qn Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-C o voli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da s« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: thelsea 3878 WICKERSHAMOVO POROČILO z;uiiipr<*j ' Plemeniti eksperiment " nas b<» torej š« osrrrevn I! Vrriiui Wiekrrshamnvo komisije se j<* izrekla za iz-\«m!U«i proliiUieijskih postav, pmii ]»reklieu osemnajstega ameiiriineiita ter proti vsaki litieraluejši modifikaciji Vol-teadove postave. o preprieaiiii. a tieha nadaljevati s tozadevnimi poskusi. Nekateri .so pa zojiel prepričani. da proliibieije ni nio^oee izvesti ter priporočajo vsledte^a revizijo oscin-najste^a amendmenta. Brooklyn, N. Y. Prišel je čas, da se moramo oglasiti. Prvi mesec smo v Brooklynu tako rekoč spali, doč-im se začetkom februarja začno vsakovrstne zabave. 31. januarja bo delničarska seja Slovenskega Doma. Onim, ki hočejo kupiti delnice, naznanjamo, cfci so zdaj po $16. Pozneje bodo dražje. Kot je bilo sklenjeno na seji rav-nateljskega sveta, bodo letos plačali dividende. Dne 7. februarja bo priredil "Slovan" svojo zabavo. V nedeljo, 8. februarja ob troh popoldne, bo pa koncert, ki g;a priredita pperna pevca Anton Šubelj in Svetozar Banov«. 14. februarja bo ma-škaracki Slovenskega Doma, 15. februarja pa ?o-pet velika žabava. Ta predpust bo* imel torej •fileher- ni priliko. da se pošteno napleše in razveseli. Pozdrav! Jacob Slabič. Sharon, Pa. Siccr sem z mojim poročilom bolj ka'sen. smatram pa vseeno, da je bolje kasno kot nobenkiut. Ker je že š!o leto 1930 k zatonu, mislim, da ne bo odveč, če malo površno poročam, kako smo ga prebili. Podporna društva so imeJa le par piknikov in še ti so bili bolj slabo dbiskani. to pa zaradi slabih razmer, kajti iz krize, ki ima v objemu celi .svet. tudi mi nismo izvzeti. Tekam leta smo imeli ori naših drušLvih več bolnikov in pur smrtnih slučajev. Umrla je Mrs. Pran- venomer s svojim telečjim t^asom pri.isksli. Razšli smo se v poznih jutranjih urah ob petelinovem petju vsak na svoj dom, v nadi, da se zopet snidemo na prihodnjega starega i leta večer v boljšem zadovoljstvu in prosperiteti kot v letu 1930 in da bi ne bilo treba zdravim in krepkim delavcem čakati na milodare. Mihael Lenarčič. M" KNJIGE vodnikove DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo za--nimivih knjig stane $1.35 . KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK 1; t CIaridge, Pa. Staro leto je za nami. Mislim, da bo estalo v spccninu še dolga leta starišem. kateri imajo veliko družino Deia je bilo jako malo ali pa nii. Zraven smo imeli pa še veliko sušo, katera je uničila vse, kar človek najbolj potrebuje v vsakdanjem življenju. Tukaj so se vs! studenci po- . sušili, da mora c Claridčmi hoditi (ANGL POSREDOVANJE MED pc vodo od l do 4 milje daleč in to t rr j ITALUO W FRANCIJO kot. bi morala biti; nima nobene j -- prave slasti. Prizade ti smo skeraj j Angleški strokovnjak za pomor-vsi- I sko razorožitev Craigie je prispel Tu v okolici kmetova!"' tudi ni- j iz Rima v Pariz, da informira fran-majo vede. Katrri imajo veliko ži- j eosko zunanje ministrstvo o svojih vine, morajo dan za dnem samo vo- j pc.-vetovanjih z italijanskim zu-do voziti, da jim živina od žeje ne i nanjim ministrom. Nekateri listi pogine. Dež sem ne pride ve:* in j spravljajo ta posel Craiga v Parizu snega tudi ni. Zimo imamo še dosti' v zvezo z željo angleške vlade, da dobro, ni preveč mrzlo, kar je rav-. bi se podaljšal med Francijo in no prav za revnejše sloje. Italijo določeni odmor za gradnjo Lansko leto je bilo bolj žalostno ladij preko 31. decembra 1930. kot veselo. Društva niso prirejala nikakih veselic ali piknikov, tako da smo merali le bolj doma sedeti in vsak po svoje dolg čas preganjati. "Matin" poroča, da je angleški delegat Craigie posetil zunanjega ministra Brianda ter imel z njim daljšo konferenco. Odhajajoč iz zunanjega ministrstvu. je novi Upam, da bo letošnje leto boljše narjem izjavil, da je v Rinu govo od lanskega. Dobri časi so danes vizorlja glede na pomorsko razoro-ril z Grandijem o podaljšanju pro-litev Francije in Italije. Dostavil Odločnejši* stalisee je zavzel 7>>edsednik Hoover, ki rclcamo naše sc^aljc! ees Steklačič. članica društv. št. 31 iS. N. P. J. Nje truplo smo položili k na radio in pa v ameriških časopi-•lavnnst Vsled poročila tli posehno la/oranma. Niti zadnjemu počitku dne 1. novembra. sih. Tam nas troštajo, pa le pri tro-Ifi nit i liberalne iši clemcnli |Stara je bila 38 let. Zapušča sopro- stanju estane. No. zdaj pa počakaj-I je, da je Grandi izrazil pripravije- . * j ga, in 4 nedora=tle sinove. Ohrani- mo, da bomo videli, kaj bo. j nost italijanske vlade priznati Komisija lli hotela nikomur kaliti voile. |mo ji spomin- Družini Steklačič iz- Pczdrav vsem Slovencem po tej Franciji premoč v nekaterih kate- širni Ameriki! gonjah. Današnji listi komentirajo to posredovanje angleške vlade v , Rimu in Parizu in naglašajo, da i rimska vlada .svoje popustljivosti do.-.Iej v praksi še ni pokazala. — Oboroževanje, ki ga izvaja iLalija na kopnem in na morju, ne govori za to, da bi bila Italija danes pop ustij i ve j ša. kfckor je bila ob priliki londonske konference. .!«• za eno s poročilom pogini kongresu pismo, v katerem si' j«* odločno zavzel z;i vzilržanje osemnajstega amen Lahka mu bf>do maU zcml^! opomina. Ni moja krivica, temveč naj vse pri starem ostane t j Toraj- rojaki, ker vidimo, da so 1 delavske razmere ker so bolj slabe. • . . . -11 - • ■ j nesreče na dnevnem redu. glejmo Tukaj nas je več Slovencev za- stirje elani so se izrazili za izdelovanji1 m prodajo piv;* ,in skrbim0i da si na-5a podporna jpcslenih v gozdu pri izdelavanju in lahkih vin, toda komisija kol eelota. je ta predlo<» Z.l- (društva vtrjujemo in take, ki še ni-1 železniških pragov. Precej gorko v (.|,j|., sc člani naših podpornih organize-' nam je pri tem težavnem delu in;82 Cortland t St.. . v . . jcij, pcučimo, da se tudi oni vpišejo i slabi plači. , New York. N. Y. Svoj rrlnjliko podpornih organizacij in vse ? kam Glas Naroda, upraivnlštva želi- ; Z A II V A L A. Sakser S site Bank, i eni: ucročam Vam. da je moja lena pri|>oroeali, da hi posamezno države same izdeloval.* opoj-iso dobre brez Pustimo tuja !mo cbila novih naročnikov v no-I KRISTINA MAHNE srečno dosnela ...... J društva in zavarovalnice na stran, vem letu 1931. na določe-.o me=io Prav lečo sel no pija«-o. Komisija je tndi te jiredloge zavrnila. ; kajti njih pravil si še tolmačiti ne j Pozdrav Petru Zgagi in Marjan- i zahvaljujem za t.čno in zanesljivo I Nad vse značilno j<- pa, da večina T-lanov komisije in i-jznamo. oi« p^urežbo. znava, da dost-daj niso hile prohibit jske postave iiravilnn! Kc* obižajno leto «ta-j Mark Sterk. Jože Sterk. Louis Jam-: Priporočam vsem rojakom v Zdr.|acvc5kim Potepanjem. clali 1 jre-a leta večer, sem tudi minulo {nik. Lcuis Zalar, Toni Kordiš. Lud- i državoh ^ori omenjeno banko da =e !ljati iz Ponze v trzas-<0 umobolnico, izvajane ter da so me.lode izvajanja nezadostne. .staro leto en malo pregledal svoje ivik Komi* Toni tu^o^h ' i----- KONEC SLOVENSKEGA TISKA V ITALIJI Zagrebške '"Novosti" javljajo: Veliko presenečenje in razburje-je je izzvalo med goriškimi fašisti službeno poročilo namestnika drž. -dvetnika Cavaliera Gasparia v Gorici. ki govori o popolnem fiasku po-italijančevanja izključno slovenske pokrajine. Gaspari naglasa najprej, da se je nasprotno, zlasti v okrajih Ajdovščine. Kanala, Komna. Idrije, Bcv^a in Tolmina, še utrdila slovanska zavest prebivalstva. To parcMIo bi se utegnilo smatra .i kot nevo cbtcžbo proti slovanskemu sve čeništvu. ki je ostalo kot poslednja inteligenca Slovanov v Julijski Krajini. Doslej je pač v neki meri late ranski .sporazum oviral faš stična eblas.va pri preganjanju slovanske duhovščine. Nu'dalje ugotavlja po-rožilo, da je rodib selo slabe rezultate tudi psitalijančevanje imen. v nadaljnem govori poročilo o drugo-jc??čncm tisku in naglasa, da je geriski fašistični list "L'lsonzo " propadel. doeim sd ostali neitalijanski listi protifašistični. Senzacijo pa je zbudil oni del puročiio. ki govori o zadnjih ostankih slovanskega tiska. Poslednji jugoslovanski listi v Italiji so bili namreč Slovenski Novi List' "Hrvatski Istrski List" in. mesečnik "Družina". Šele iz tega poročila .so d&znal; uredniki kakor javnost sploh, da je izahajanj? jugoslovanskih listov končnoveljavno prepovedan;. Gaspari namreč tudi. da so bili listi ustuvljcni pod prhi-kem javnega mišljenja. Z intrrnacijskih otc-kov prihajajo pcrcčila o vedno večjih grozot.ih. Na teh otekih so nastanjeni interniran ci iz Jul. Krajine in drugih krajev Itulije. Razpuloženje med inter-niranci je tako obupno, da so se pričeli kljub vsem grožnjam na razne načine upira.i naredbam oblastev. zaradi česar je bilo na oteku Ponzi aretiranih ckcli 200 konfinirancev. med njimi vsi Jugoslovani. Za nekaterimi interniranci jo .sploh izginila vsaka sled. Med onimi nesrečneži, ki so takorekoč brez sledu izginili, je tudi bivši urednik • Istrske Reči" Ivan Stare iz Trsta, ki je 'bil že dve leti konfiniran. Policijska oblastva .so se .rudn-u, da zatro gladovno stavko, ki je izbruhnila med interniranci. z najgrozo-vitejšo srednjeveško tort uro. Zaradi obupnega položaja mo se tudi konfiniranci n-a Lipar.skih otokih uprli. Tudi tu je bilo are.iranih kakih 30 c.seb. V kakih obupnih razmerah živija ti nesrečne-ži, kaže primer Slovenca Ivana Makuleta. bivšega uradnika iz Trsta, ki sc mu je že pred letom dni na Ponzi zaradi neznosnih tortur omračil um. Policija ga je pa kljub temu pustila še celo leto med interniranci in so ga šele sedaj, ko so se pričeli že kara-jbinerji sami zgražati nad takim ne- Komisija, priporoma strožjo izvodbo postav. ' i * • * i -i4.il izdatke kot dohodke in bil sem I <» liirosar unitfrtfa n<* i)oniiMiia kot da ho trehn sotrošiti liadaljiif milijone za izvodilo postavo, ki jo ]m> miioiijii vo«"i!u» amorisko^a naroda sploh neizvedljiva. Dasi jo verina komisarjev pi'i|K»rorila revizijo osemnajst rga auieiidiiieuta na ta ali <»ni naoin, ni komisija prav liio vpostovala ljudskega lazpoloženja. 1'retžiia verina ameriškega, naroda je proti prohihioi-ji, kar so ponovno pokazala uradna in neuradna glasovanja po posamezni h državah in jx» vsej deželi. Suliaei sr<»:nje na vroči masti pn-grej in zlij na krompir, da ba cvrk-nilc. Na:o vse skupaj malo s poprom potresi in debro premešaj z golimi, dobro umitimi rekami. Jajc ali kike druge stvari ni treba. Zatopiš? In ko je vse dobre premečkano in prememu no malo z reko peteftaj in 1 postavi na ne prevroč in ne premrzel prostor. ! Nat3 roke lepo očisti in osnaži. vzorni tolike in toliko šalic meke. jo .stresi na leseno de.sko. ali kot bi se po domače^reklo na — nudelpret — ^.stresi jo .ako, da bo kupček, v kupček pa luknja napravi in vbij v njo ■ dve ali tri jajca, s prstom pome Ara j, i nato pa zgnet: z dlanmi. Gneti toliko ča-ta. da ba natancl lep in okrojel. da se ns bo dile pri-; jemal in da bo lepo in zapeljivo plisknilo, če boš s plosko roko uda-i rila po njem. i Potem pekrij in pjstavi na ne ' pregorak in na ne premrzel prostor. | da se odpočije. j Ko si enkra. to naredila, predraga moja Marjanca. pa le hitro naprej, niti vsekniti se MAMICA KOMANOVA: PO MORJU BARKA PLAVA. . . "Po morju barka plava, o Cilka, bodi .zdrava!" Mehačev Polde, rojak naše šent j neka nerazumljiva težka slutnja mi f tudi prva njegova razglednica vi' ke 'vasi. se je odpravlja] v.Ame-' muči srce. .. katero je zapisal: riko. I _ Bodi minia. Cilka! Upajva. Hrepenenje, da vidi tuje kraje, si: da se vse dobro izteče, mnogo zasluži in se slednjič- kot V takih pogovorih sta prišla do bouat človek povrne v svcvjo domo- cerkve. vino. v e to ga je privedlo do tega — Počakaj. — pravi Cilka in Spomnila se je. kako je bila ta-kIi pa od katerega so ga zaman skoči kakor srna v znano ZaJtotni- krat še vsa srečna, v mislih na naj-sku ,ili odvrniti starši, sosedje in kavo tobakarno. stoječo tik cerkve i lepšo bodočnost. Spomnila se ie, njrgovi prijatelji. ve ter se kmalu vrne s šopom vir-i kako vroče je poljubovala to mrtvo Največji udarec pa je povzroči-1 žink v roki, potlači ga Poldetu v kartico, ker jo je pisal on. lo Poldetovo slovo Kraljičevi Cilki, l žep rekoč: — In sedaj — Po!detavi zaročenki. Koliko grenkih — Vzemi. Polde, da si boš po po- j Zaihtela je in raztrgala razgled-- i/a je prelila ubožiea od tuge in ti s kajenjem krajšal čas in mislil! nico na drobne kosce, krbi za svojega ljubljenca! name! V času Cilkinega gorja je prišel Polde pa jo je tešil z najlepšimi — Cilka, kako si mi dobra! s tujega Radeckov Joško. krojač in '■bljuba.nl. kakršnih si more domi Še par vročih poljubov, par tes- pcsetnik male hišice, stoječe blizu •lit: le ljubezni polno srce mladih, nih objemov, še nekaj grenkih solz Cilkinega doma. Joško je bil Cil-neizkušenlh ljudi. in — ločila sta sc. , kin tovariš že izza otroških let. Na predvečer svojega odhoda so Teden pozneje pa je dobila Cilka! Ta je bil sedaj edini človek, do )o sel Polde poslovit tudi od Cilki od Poldeta lepo razglednico in naj katerega je imela Cilka toliko zanj ej zapisano: upanja, da mu je odkritosrčno raz-•Po morju barka plava, odela vse svoje črne bolesti, o Cilka, bodi zdrava!" i — Ha, ha. — se je smehljal Jo- otroci v parizu Pariz je mogoče proučevati leta premet zahteva sleherni dan smrt-in leta in pri tem doživljati vedno ne žrtve, ki jih beležijo časopisi sa-nova presenečenja in odkritja, saj mo še tedaj, če so bile izredne. Reje Pariz harmonična kombinacija sevalni oddelki imajo polne roka s neštetih dob razvoja človeške civilizacije. s čimer se ne more ponašati nobeno drugo mesto na svetu. Vsak pariški ekraj ima svojo posebno fiziognomijo in svoje posebne naloge v skupnem življenju tega velemesta. N-a Quai Malaquais so f rovažanjem ubogih Farižanov. ki so postali žrtev avtomobilske nadloge. Med takimi žrtvami pa ni sko-ro nikdar nebenega otroka: čeprav so jih polne vse ulice. Šofer, ki bi P"- I ctrcka ali mater z otrdčičem. bi pc.stal u:di med svojimi tovariši se naselili prodajalci umetniških j na avnost nemogoč. Vsak hip tudi antikvitet. na Quai de la Megisserie viclš jrrc netnega stražnika, kako so se zbrali s stojnicami in brez njih . - če sridi najhujšega prometnega nešteti prcdujalcil vseh mogočih ži-I dirid: med naglo vozeč mi avto-vali, cvetlic in rastlin, v Rue Saint imobili k mamici z otročičkom ter jo Antoine ni menda hiše. v kateri ne'varno prepelje preko ceste, o: bila vi-aj ena trgovina s pohi- f itvom, na Champs Elysee pa je ne- ne matere, ki je ta večer dovolila hčeri, da sme nekoliko spremiti svojega Varočenea. Šla, sta pa vasi, roko v roki. ve dno pr-tajaje Saj sta si imela t >hko pomeniti!.... Cilka. — je skušal potolažiti Polde obupano deklico. — vedi. da je 7 a naju oba dobro, da poj dem. /ko mi bo sreča mila, zaslužim v par lotih toliko, da bo zadostovalo zame in zate. Tedaj pišem po tebe da prideš za menoj in tam v daljni Ameriki postaneva najsrečnejši pr^stano velesejem avtcmomilskih tovarn v*eh mogoč-ih znamk. Mont-parnasse in Mcntmartre .sta zopet zatočišče umetnosti in umetni kov vs~h struj: .udi Slovenci imamo tam ;v* je zastopnike. Kjer so umetniki. I ne manjka s?vedu tucLi teatra vseh vrst s kabaretnimi in varijetetskimi dodatki. V okolici Panteona i*i bul-varda S?int M'ehel so se naselili dijaki, ki so na ta način razširili meje staro:.- vne^a ''quarter lati- Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. KAJ STE Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smriit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Zd ruženih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dohn", glasilo J SIK J. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph PishJer, Ely, Minnesota. Z drhtečim srfcem je Cilka vsa i desetkrat prebrala te vrstice, za-, tem pa je začela poljubovati raz-J glednico in jo pritiskati na sroe. ; — Bog ve. — je vzdihovala vsa < 1 žalostna. — kje je sedaj on, ki je pisa! te vrstice? Ali kaj misli na-| me? O. kedaj bom tako srečna, da , .sedem tudi jaz na barčico' ter so odpeljem za njim....? Prve mesece po svojem odhodu iko. — Cilka, bedi pametna in izbi j si ga iz glave! Pomisli, ali jo vreden cn. ki te je tako hitro po- Tretja republika skrbi res materialno za svoj naraščaj. V ta namen je bil izdan niz zakonov, ki lirbs 7drav razvoj in kaj najlepšo mladost francoske mladine. Revne matere dobivajo že pred poro-dem in potem ves čas dolnja posebne državno in večinoma tudi še . j mestno podporo. Država, mesta in J števišr.e .sstjne ciganizaeije ne pre-stano cl-varjajo nov*a dečja zavetišča in dečje domove, za katere potrošijo letno težke milijone. Na slo- "MUSSOLINI JE NA KONCU" na". Na bulvaru Saint Michel pro-iherncm " jc po- eben cdaclek za mladinsko »krb- dajajc v ncls?m kiosku tudi slovenske časopise. 1 ip ctrcka, ki menda nikjer družic zabil, da bi ti kot pošteno dekle,na svetu ne uživa toliko ljubezni Ln stve in tam debo mlade matars vsako zaželjeno pomič in n-a svet od En c t en pa je na pariških ulica!. inajb0ljšill strokovnjakov. u par. Do tedaj pa ti oom dopisoval. Cilka, ali mi boš je pisal Po!de SVOji Cilki pi f j ' i pisala0 Ali mi ostaneš zve Polde, je ihtela Cilka. -r me mučiš? Pazi raje. da se . ne izneveriš! Tam v Ameriki osti deklet in dve leti sta dol lolsi Cilka, ti torej dvomiš nad move -iiobo? Ne, Polde, nikakor ne! Toda > čudnn žalost me navdaja, in za 7iinati>o uporabo pri Bolnih miiicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prevlečenjih Nevralgiji rm»r.r»a» AMCHOk »".i k i n ^ml. na Vs.iktiu m\uju i:- '-a. Ui nu'li nr>in.i rsvxlita I »>uj. ;'rvi:iw U(~>mi1M- FAIN-XHLLLKK-j., jc |>nluuiu luki iMkilMCI, V T«fh lekarnah 3Sc in :0c. Ali dircktiiu Li; Tk» Lmh*rmtort'»* oP F Ad UIC HTt R COJ >1 N«V »NO iOUTH rifTM ITS JMOOKUVN, N.V Kills p/\| N - sem, ki so bila polna najlepših ob ljub in najslajših nad. Ci!ka mu je zvesto odgovarjala. Kmalu pa opazi, da postajajo Pol-i cietova pisma redkejša in tudi hladnejša. Poloti ce je čuden nemir in grozne slutnje so jo mučile pod-dnevi in penoči. Ko pa so slednjič pisma popolnoma izostala, je postalo Cilki neznosno pri srcu. Razne misli so se kakor hudourniki podile po razbeljeni glavi. — Ali se morda pisma izgubo? Ali je bolan? Morda se je ponesrečil? Kaj pa, ko bi mi postal nezvest? Ne. ne, nikdar ne, ni mogoče! Najhujše je šele prišlo. Nekega jesenskega večera se je vrnil iz Amerike Cilkin sosed.. Ko-pičev Lojze, ter jej neusmiljeno vr sel v obraz strašno vest. da je njen Polde že dva meseca poročen z ne- j ko priletno, a precej premožno a-merilcansko vdovo. Cilka se je zgrudila kakor brez življenja na tla. ko je zaslišala to nepričakovano novico. Bilo ji je. kakor da 'je čula svojo smrtno obsodbo. Odtedaj pa je reviea začela veneti in bledeti. Ljudi se je skrbno ogibala. Zdelo se ji je. da jo vsak zasmehljivo po- j gleduje ter ji privošči njeno nesrečo. žalovala za njim in si kratila življenje? Beži. beži! — Tudi jaz sem se pred par leti navezal na tujem na neko de.klino. Mislil sem, da mi brez nje ni mogoče živeti. Tud: ena me je rada videla, a le. dokler drugega ni bilo. Ko pa je povpraša i za njeno reko nekdo drugi, vzela ga ie brez pomisleka. No, takrat je malo manjkalo, da nisem cbnorel. A kmalu sem se potolažil. In ko sem slednjič še zvedel, da je njen sepreg zelo nezadovoljen ž njo, sem bil hvaležen, da se mi je izneverila. Hej, Cilka, bodi vesela! Koliko je še fantov na svetn! Boš videla, da se kmalu oglasi tak ženin. ki te bo res vreden! Take in enake tolažilne besede živahnega Joška so vplivale na Cil-' ko toliko, da je začela počasi pozabljati svoje srečne bolečine, pozabljati svojega nezvestega Poldeta. Vsaj dozdevalo se ii je tako. Joško je začel precej pogostoma zahajati h Kraljičevim in pogovori s Cilko so postajali vedno zaup nejši. Klepetave ženice — oh, in teh je v Št. Vidu toliko! — so že začele; ! stiskati glave in šepetati med seboj. da se med Joškom in Cilko ! nekaj plete. Take ženice se sicer večkrat rade zmotijo, a topot se niso. kajti neke nedelje zjutraj je oznanil župnik Valentin raz lečo. da sta oklicana Joško in Cilka enkrat za trikrat. Kdo bi si bil mislil....! 2enin in nevesta sta takoj drugi dan obljubila pred altarjem medsebojno dosmrtno zvestobo in nato 3ta v družbi veselih svatov nežne pazljivosti kakor v Purizu :n v Franciji sploh. Pri nas vladajo o življenju francoske družine zelo mot ni p;jmi, ki jih je pipiscvati predvsem nemškim virom in pa šabion-ski borbi "proti beli kugi". Kdor pa se mudi le nekaj časa med Francozi, vidi. da je francosk-a družina zelo zdrava colica države, kljub •'sistemu dveh otrok". Pc ulicah sc.n bila priča n ;;etih prizorcv. pri katerih je bilo glavni junak več ali manj lično oblečeno uete S tu 1 sem na primer pred Opero in čakal v dežju z veliko trumo ljudi na avtobus. Mimo nas je zdrvelo že par avtobusov z lakoničnim napisom "Zasedeno". Med tem se nam je pridružiia starejša duma .-srčkanim fantiikom. Ko jo je opazil sprevodnik enega teh zasedenih avtobusov, je dal vez ustaviti in prijazno povabil damo naj vstopi. Ljudje v avtobusu so se še bolj stisnili in veselo pozdravili novcdoUa potnika. Nam pa je sprevodnik de-jal. k^ se je i.učel avtobus že pomikati: "Gospa z malim princem ne j more čakati na dežju". Nihče cd čakajočih se ni niti z bcsedico pritožil. Imel sem na-pretno vtis, da so re vs zadovoljni, da je malček tako hitro utekel slabemu vremenu. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New Ydrk, N. Y. Telephone: CIIF.LSKA 3878 POPOLEN CENIK! JE PRIOBCEN V TEM LISTI) VSAKI TEDEN JI Ko je nekoč pobirala iz skrivnega. , , . , ... J ... „ . obhajala zenitovanjsko gostovanje predalčka vsa Poldetova pisma ter ........ . , v priljubljeni Lovrencevi gostilni, jih m«tala v ogenj, pride ji v roko „ . . . Predno se je gostija končala, so _____ _________ _ ■ privriskali domači šentviški fantje ' na "prežo". Posedli so okrog peči in gostilničar jim je postavil na mizo škaf vina. ki ga jim je piačal ženin kot odkup za nevesto. Veseli fantje so začeli pevati pesem za pesmijo. Ko pa so slednjič krepko zapeli tudi tisto: "Po morju barka plava...." je nevesta Cilka pobledela in se zdrznila tako močno, da je ženin to opazil. — Kaj pa je. Cilka moja? — jo je vprašal skrbno. — Nič ni, Joško, nič! — Ali ti je slabo? — Ne, Joško, pojdiva domov! Skrbni ženin je hitro ponudil ro ko svoji mladi nevesti ter jo odpeljal... Za njimi pa so se začeli odpravljati tudi drugi. Po vasi je nastalo zopet vse mirno, vse tiho. Tudi petje fantov je utihnilo. Le v srcu mlade žene Cilke je vedno glasneje odmevala ona, za njo še vedno nepozabna pesem: "Po morju barka plava...." Najbrž nimajo otroci v nobenem t mestu toliko javnih igrišč kakor v Parizu. Neomejeni gospodarji so vseh javnih parkov, po katerih lahko tekajo in lazgrajujo po mili volji. Pazniki jih pri tem Š2 podpirajo in pazijo samo na te, da nr trsa ii cvetlic in ne lomijo grmovja. iT travi pa se lahko naskačejo kolikor se jim hoče. Ogromni vcclome-.! in bazeni v Tuillerijah so mchda namenjeni samo zabavi mla-oih francoskih državljanov, kjer pnzarjojo s p.xrniki, ladjicami po mrzli vodi s takim navdušenjem, da iarajo vse ročice modre. Kdor nima s veje ladjice si jo lahko izposodi pri izposcjevalcu ladjie. ki jo razpel svoj šotor kar poleg bazena in ki ga bolj zebe kot ctročiče, ki broriijo pa vo- Dogodki zadnjega časa v Italiji v zvezi s čim dalje hujšo politično in gospodarsko krizo tvorijo v francoskem tisku predmet obširnih j razprav in komentarjev. Li~ti pri-j občujejo dolge dopise svojih poseb ! nih poročevalcev, ki p .tujej - j) Italiji in na mestu preučujejo po ložaj. Vsi poročevalci soglašajo \ sodbi, da je Mussolini svoio poli tiko na koncu in da mori v najkrajšem času priti.cd velike;»a pri-ekreta. To. kar počenja fašizem se daj, jo lo zacinii poizkus, ciu sr < j drži na krmilu in se reši pred ka [ tastrofe. ki je zanj neizogibna. "Ere Nouve.He" objavlja članek, v ment. ugonobil strokovne organizacije in ukinil vsako svobodo. S tem ie fašizem prenehal biti vlada ter so pretvoril v režim. Zaradi fašizma ie pc-ita! italijanski narod še bclj domišljav. Po fašistični ideologiji jo Italijan rojen za gospodarja nad vsem drugimi. Zahteve po Nic:. Koiz.ki. Malti ni Dalmaciji so rasizmu nechc cin^ putrebne. d a nasiti >voj apetit. in Sredozemsko morje mora poslati -mare nostro". Toda M us s din i jo delal račun brez krčmarja^ Ni ga ubila mednarodna diplomacija, marveč tono v sadovih lastne politike. Smrtno ua e zadela gospodarska in politična lepoti katerem prikazuje, kaj vse je sto- kriza, ki jo je izzval v svoji ril fašizem, da bi osta! na površ- in ki bo zdrobila v prah ves njegov ju. Navaja, kako jo Mussolini raz sistem in režim. So znamenja. gnal opozicijo in razpustil puiia pričajo, da ta čas ni več daleč. MER API BIirilA. SMOLA JAPONSKE PKiNCKSE. Malajsko ctooje je eden nujne- Japon.ki princ Takamatsu in mirnejših kotičkov sveta, no samo princesa Kikuko sta si c-ledala s glede tektoničnega premikanja svojim spremstvom šetališča na Ku- temve:- tudi glede vulkaničnega. Na kmgedanu. CId tej priliki je prin- LLm etečju jc -v.se palno ognjenikom, cesa izgub.la dragoceno ogrlico bn- Ognjenika po imenu Merapi sta dva. ljantov, vredno četrt milijona fran- E:len jo v .-kupini Idjenske na vzho- kcv. To se jo zgedilo ob 4. popoldne, d J na Jave. dru-ii. ki zdaj bruha. 'Kmalu za tem je šel preko Kalomeg- .ic pa ,-koraj sredi Jave. Bruhajoči dana fotografski sotrudnik "Jugo- cgnjenik to 2375 m visok stožec. V slovanskega Glasnika" Grdian iz žrelu samem je še . no >relo. Največ Bjolovara fer na šel ogrliro. Izročil škode deslej povzročile struje lave iri i erupcijah lota 1822 in 184G. J Lota 1332 in 1849 jo pa izbruhnil visr.ka gosta >:;a bila izredno vese- j Merapi ogromne nmažine vulkanič- da se jo dragocen okras tako iii-in. Tekoča lava doslej še.tro našel ter sta izroiila Grdjanu i. je šefa po!iciie Ačimoviču, ki jo je nesel osebno princesi Kikuko. (nc^a j ni tekla iz žrela, navadno je prišla v znuk hvaležnosti dragoceno zlato na površje samo strnjena lava ta- tabatjero. ikr. da spominja delovanje te-ja og-ljjenika na :oadnji stadij ognjenika . drugega kot ribe. Na uličnih križiščih vhida narav nost jieklensko vrvenje, proti kaie •■mu ie najživahnejši promet r;odj - ljubljansko pošto prava tiha ma-1 ša. Avtomobili so kar zalili pariške! Naročite se na ulice, saj jih drvi vsak dan križem največji slovenski dnevnik v Zdru-po mestu nad 300.000. Avtomobilski 1 žen i h državah. OBREŽNA STRAŽA SE JE OPEKLA NEW LONDON, Conn.. 21. jan. -Poveljnik patrulnega čolna obrežne straže ie zaooved-al ladii "Mabel „ . „ . j Mont Fcleo na otoku Martinique. Bryscn". nai so ustavi. Ker tega ni! ' hot?la storiti, je izstrelil proti nji Java je v tektoničnem pcgledti dva kanonska strela. Sl?d:ijič se je j nadaljevanje Sumatre. Jugovzhod-ustavila. Čoln jo je odvedel v pri-i no od Sumatre in jugozpadno .d stanišče. kjer so jo preiskali cd vr-|Jave nastane v indijskem o.o.inu h-a do tal. toda našli niso ničesar | megečna čelna globina. Razporeditev ognjenikov nad čelno globino je za Malajsko otočje tipična. V območju -;ilno bruna jocega ognjenika Merapi nastaja po mnenju '^eolo»ov novo pogorje. *(>las Naroda" — Knt-z Pavle in kneginja Olga »ta priredila na čast visokima japonskima gostoma slovesno večerjo. 5. januarja ie juponski knežji par odpotoval s svojim sprems vem v Bukarešto. PROTI SMRTNI KAZNI H«KRISBVRG, Pa.. 21. januarja Rrpublik-ansk: poslanec Turner i-stavil v poslanski zbornici predlog a odpravo smrtno kazni Vkratkem >e bo vršilo tozadevno glasovanje POZIV! Vsi naročniki katerim jet oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproieni, da jo po možnosti čimprej oBfioye..— Uprava Usta. Naše Premogarje je v letošnjem Slovensko-Amerikanskem Koledarju izborno opisal premolar Marko Rupnik: njihovo življenje, njihovo trpljenje, njihove borbe in težko delo globoko pod zemljo. Kdor nima pojma o tem nevarnem poklicu, ga bo zadobil, ko bo članek prečital, dočim bo videl premogar v članku svoje življenje kot v ogledalu. Glas Naroda^ 216 West 18th Street New York, N. Y. »GLAS NARODA" "" NEW YORK. THURSDAY. JANU \RY 22. 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In C. 8. A 23 (Nadaljevanje.) Glava Regina se je zopet naslonila na njegova prsa, ko je nadaljevala: — Obljubi mi, da ne boš nikdar govoril o strašnih urah, ki so sledile tvojemu slovesu. Noben človek ne sme izvedeti, da si bil v oni noči pri meni! — Ubogi otrok, treses se po vsem telesu ob spominu na stvari, katere si morala preživeti! Stric Bernhardt mi je poslal obširno poročilo glede vsega. Naj ostane vse pokopano med nama, in najina slovesna ura naj ostane skrivnost med menoj in teboj! — Ali mi daš besedo? Regina se ga je naenkrat oprostila ter gu pogledala z blestečimi očmi. — Besedo in roko! — je rekel Dutrih. .Nato pa je zcpet potegnil Regino k sebi. ki je stala pred njim, poosebljena lepota. — Poglej psa! Drugače ne pusti k meni nikogar a tebe ne ogroža! S svojimi pametnimi očmi je še davno spoznal v tebi prijatelja! Baron Ellern je po t repa 1 Votana po močni glavi. — Dober prijatelj! tul sem o njem že v stričevih pismih, ki so prišla v divjino. Ne vem kako bi mogel še nadalje prenesti ločitev od tebe! Schwarzach mi je večno nagajal ter ni hotel vrjeti. da je bil pisec tvoj ii-ari stric. Nato pa je prišlo poročilo o rojstvu tvojega otroka! To pismo me je napravilo gospodarjem Velikega Ellerna. "Res, bile so težke ure samote in pomanjkanja in v daljavi se mi je vedno zdelo, da me kličejo domači glasovi! — To sem delala ob vsaki uri, moj prijatelj! — Seciuj naju nikdo več ne loči, kajti vse drugo leži za nama. Če re bo drugače, si poiščeva sama svojo sreč^! — In drl-ala jo bova s štirimi rokami, hvala ti! — Pustiva to ter pojdiva do hišice, kjer bova lahko pričakovala v/hod meseca. — Pcjrešali te bodo in v skrbeh bodo zate. Oni vedo. da je pes pri meni. Vajeni so že teh mojih navad! — Pojdiva torej! Odšla sta. roko v roki. in Votan je korakal dostojanstveno za liiima. Regina je morala zopet pripovedovati in poročala je iz svojega življenja v M-alem Ellernu, a ničesar ni povedala o tem, kaj jo je gnalo iz ponosnega doma svojega moža. Ni mu hotela greniti te ure. v kateri je hotela pripadati njemu. * Pozneje bodo krog njega tuji obrazi, in konec bo vse skrivnosti. — Regina! — se je glasilo skozi gozd. — Sedaj prihaja oče. sem go.ovo predolgo ostala! — je tožila. — Pojdiva. in odvzemiva skrbi staremu -gospodu! — je menil Di- trih. Njegov močan glas je dajal odgovor ter dovedel Krausnecka v par minutah. — No, Ellern. Regina sama vam je prinesla sporočilo, da ste zopet v deželi! Za ta prihajam seveda prepozno! -- Dosti prepozno, — je vzkliknil nazaj Ditrih. Kdo pa je to? To vendar ni glas strica Bernhard.a! Stopila sta iz teme roko v roki v mesečino, in Ditrih ie rekel z gi-l.jenim glasjm: — Oče. sam sem prišel po srečo! — Ditrih. moj fant. to pa si dobro storil. Nič ljubšega se mi ni mo-t jo pripetiti. Regina. moj o.rok. zakaj jočeš? — To S3 solze, veselja, oče! - Zelo se ti je mudilo, Ditrih! Listi so poročali šele danes, da ste se vrnili v Hamburg ter prinesli s seboj zanimiv plen! Mislim, da bodo imeli učenjaki svoje veselje s tem. Drugega dela nimam kot urediti zbirke ter napraviti ka.alog. Sedaj bom šel še po svoje lovske trofeje. Čudili se boste, ko bodo visele v dvorani! — Ti govoriš že kot gospodar Velikega Ellerna! — ga je dražil Krausneck. J — Ali misliš morda, da se ne zavedam tega novega gospodarstva? — ;e vprašal Ditrih. — Junak s je vzravnal in oči so se mu pričele bliskati. — Ali misliš, da nisem trpel vsled slabih razmer, za katere se moram zahvaliti razsipnosti svojega očeta? Niti oženiti se nisem mogel. — Ali nisi ljubil Regine že poprej? — Kdo bi je ne ljubil! — In ona tebe? — Le nikakih radovednih vprašanj, dragi oče! Krausneck pa ni poslušal še nadalje teh zbadljivk. V njegovo glavo se je vrnilo spoznanje njegovega ničvrednega življenja. Težilo ga je vedno bolj. Stal je pred prepadom, in vrag sam mu je sedel že na tilniku. Te. a tudi ko je bila v isti vlogi priznana le kot sredstvo za o-hranitev rodu. Saj je bilo pri mnogih narodih celo zakonito dovoljeno, da je mož lahko zavrgel ženo, ki je bila neplodna. Odkar pa je je-la kultura dvigati človeka in ga o-srečevati civilizacija (z vojnimi pokol j i in kapitalistično eksrploataci-jo>, je mož gospodar situacije, je on tisti, ki snuje zakone, postavlja norme, ustvarja moralo, da jo jutri zopet ovrže, če mu ne prija. Posebno moralo zase. posebno za ženo. In z vidika dvojne morale in dvojne mere vobče gleda mož in ž njim nujna posledica razmer. Danes v večini primerov moški ne zasluži toliko, da bi si mogel ustvariti lasten dem in družino, npveste s premoženjem pa postajujo tudi čimdalje bolj redke. Torej je moški primoran iskati si ženo s poklicem. Dasi izvrševanje poklica pri današnji* ureditvi gospodinjstva obremenjuje ženo — mater, je samostojno udejstvovanje žene v poklicu z druge strani vendarle pridobitev za ženo in za človeštvo vobče. Žena se duhovno razvija, pričenja samostojno misliti, presojati stvari okrog sebe z vidika lastnih interesov in postaja tako zavestna tovarišica možu. Kajti mož danes bolj potrebuje vse razumeva-jočega tovariša na svoji življenjski pot kot kdaj prej. Včasih je bil mož gospod in gospodar, na katerega se je žena lahko naslonila: včasih je bil zakon za ženo res življensko pristanišče in če so valovi življenja bu-Jtali vanj žena tega skoro ni občutila, saj je stal na na krmilu "on". šljena, četudi je več ali manj resnice na nji. Če se žena direktno manj briga za otroke, skrbi zanje tembolj indirektno, saj nosi često trikratno breme. Če moški nimajo več tako trdnega značaja, kot so ga imeli, če kažejo za družino manj bri-ge, se moramo zavedati, da so vse to ubile razmere, ki hočejo iz človeka napraviti stroj, da mora moškega nujno demoralizirati zavest, da s ne zasluži toliko, da bi mogel preživljati družino. Zato moia žena dvigniti moža s tem, da mu vcepi sigurnost in zavest, da ni sam, temvče da ima ob svoji strani zvesto sobojevnico, ki se zaveda, da so pravice enega tudi pravice drugega. Toda to more samo duhovno prebujena žena, ki se povsem zaveda te prevažne naloge v življenjn. ;' t Kretanje Parnikov ,— Shipping News .— "javno mnenje", ki je. žal. še danes ! A danes je drugače. Danes je mož le mnenje moža na ženo. in presoja ' večji suženj v borbi za obstanek, kot njina dejanja in ji odmerja njene je bil kdaj prej. Njegov položaj je pravice. Moški pač ne pomislijo, da povečini nestalen, ker je odvisen od je sedba. ki jo izrekajo o ženi. le nešte:o momentov. Po vsem svetu njih lastna obsodba, saj se je mo- 'sledi ena kriza drugi, ena gc-spodar-rala žena, ki so ji do nedavna od- ska katastrofa drugi, en prevrat rekali celo dušo. nujno prilagoditi drugemu in vse to povzroča živi jen j-možu, od katerega je bila popolno- j sko. gospodarsko nestabilnost tudi ma odvisna, bodisi direktno v zako- posameznika ter posega tudi globo-nu ali indirek.no v javnem življe- i ko v živlpjenje družabnih edinic: n.ju Piimorana je bila instinktiv- ; zakoina. naroda. Zato tudi vsi mino s prilagoditi njegovim željam, sleči moški uvidevajo, da je treba nagonsko čutiti in misliti z njim. pojmovanje v sožitju z ženo, bodisi Zato naj oni, ki še vzvišeno pridru- j kot -zakonsko družico, bodisi kot so-žujejo ženo ponižujočim izrekom [človekom, pstaviti na novo bazo, in bodisi še tako modrih mož, nikdar najboljši med njimi, ki so resnično ne pozabijo, da so ti možje našli v ženah samo produkt lastnega dela. V najboljšem primeru je bila do nedavna po moški in torej splošni sodbi ideal ona žena. ki je bila skromna in ponižna, skrbna gospodinja in dobra mati. to se pravi, da je smatrala vse ono, kar je ukrenil mož, za najbolje in najbolj pametno, da se ni premaknila z doma ter se ni brigala za nobeno stvar, ki ni spadala v njen najožji delokrog. Še danes sc najdejo moški, ki op jim zdi ženska, ki se zanima za javna vprašanja, nekak nestvor. V službo hoditi in denar služiti jo pustijo — saj to je v njih lastnem interesu; tudi davke sme plačevati in tudi zapra jo. če s pregreši proti zakonu — toda da bi ona soodločala v javnih vprašanjih, to bi bila absurdnost. Vendar pa taki možje postajajo že celo pri nas čimdalje bolj redki in samo še največji plitveži mislijo, da bodo s svojimi kratkovidnimi nazori ustavili tok časa. Saj vemo, da se je v tem pogledu miselnost že temeljito izpremenila po vsem svetu in da danes tudi vsi resnično napredni možje uvidevajo potrebo in upravičenost ženske emancipacije. Če -govo^mo o žen- napredni, odkrita pozdr-.vljajo njeno duhovno in gospodarsko osamosvojitev. Današnji mož je naravnost primoran, da si išč» ženo. ki ga bo razumela, ki se bo zanimala za vse. za kar se on zanima, ki mu bo opora v življenjski borbi ravno v toliki meri kot on njej. Samo obojestransko razumevanje medsebojnih interesov. obojestransko poznavanje aktualnih življenjskih vprašanj — ker tudi to je danes nujno potrebno — more biti podlaga za trajno srečo v zakonu. Kajti kljub vsej trdi realnosti današnje dobe biva vendar v vsakem človeku hrepenenje po sreči in zadovoljstvu, in stremljenje vseh plemenitih reformatorjev ima vedno le en smoter: dati svetu in življenju tako obliko, da zadovolj-nost in bagostanje ne bosta le abstraktna pojma ba večino ljudi. Če torej poznamo vzroke raznih sprememb v razvoju družbe, ki so nujno spremenili tudi miselnost posameznika, razumemo, kako nesmiselno je jadikovanje: "Včasih je bilo vse drugače, ženske so bile boljše zene irl matere in se niso vtikale v stvari, ki jih ne brigajo. — Moški so bili včasih res možje, značajni, neomajni, zavedali so se svojih dolž- 99 ski emancipaciji, ne mislimo pri tem jnosti. Danes pa izdajajo svoje pre-/nič pretiranega, temveč samo že- pričanje za Judeževe groše, za dru-nino gospodarsko osamosvojitev, ki.žino so brez čuta odgovornosti", pač ni nikaka kaprica, temveč je I Obojestranska sodba je nepremi- QBQ3S3 PFANINKA 'OC4»ll»l C A 3 STAROST SE BLIŽA in r>h«nem njt-ne težave. Utrujenost, ghivotwil. <>m«>ti<'nost in sr<"n;i t«-snol>a se javljajo, dela zmožnost pojniPV-a. I .»-<-<-n j »* z PL.WIXKA zdravilnim rajem odstrani pojave ostarelosti. Naravno PLAXINKA zdravilni <~aj pospešuje «»l>tok krvi. i-i-sti in redči kri, s tem s»- pa odstranjajo znaki ostarvlosti in se ohranja delazmožnost d«i visoke starosti. Zahtevajte v lekarnah samo pravi I'LAXIXKA eaj BAHO-VEC. v plombiranih paketih in z napisom proizvajalca: — Lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana. % CENA $1.— poštnine prosto. =—■ v Ameriki razposi'ja: V LA DO PRE MRU, 167 SO. MAIN ST..SO. NORWALK, CONN. n iRIKTV A U v 'Iv U O i V A KI NAMERAVATE PRIREDITI • ^ VESELICE, 1 v ZABAVE o GLASUJTE "GLAS NARODA" m Sta samo vale članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaii okolici. ... CENE ZA OGLASE SO ZMERNE. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in KOMANI: (Nadaljevanje.) V krem pi ji h inkvizicije .............1.1 V robstvu (Matlčič) _............1. V gorskem zakotju ............. V oklopojako okrog sveta. 1. del J 2. del .......................| Veeerna pisma, Marija Kmetova . Vojska na Turškem ........... .< Veliki inkvizitor ................1.- Vara (WaMova), brofi......... J Vojska na Biftano, ■ »lika nil .. J Vrtnar, (Habiodranath Tagore). trdo vezano ................." broširano ...................( Volk spokornik fn druge povesti 1.- Trdo vezano _..................1J VlSnjega repatlea, roman. 2 knjigi U Vojni, mir ali poganstvo. L »t... .! V pustiv je 61a. 111. zv ...... J Valetin Vodnika Izbrani spisi .. J Vodnik svojemu narodu ......... Vodnikova pratika L 1927...... J, Vodnikova pratika I. 1928 ...... J Vodniki in preporokl .......... J Zmisel smrti .................. .1 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. J Za kruhom, povest ............ J Zadnja kmečka vojska........... Zadnja pravda, broft. .......... J Zgodovina o nevidnem iloveku .. J Zmaj is Boi^ .................: Zlatarjev© zlato ................ A Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........1J Zvesti gin, povesi .............. J Zlatokopi ....................... J Ženini naše Koprnele ...........< Zmote in konec gdč. Pavle...... J Zlata vas ...................... J Zbirka narodnih pripovedk: I. del......................... Zbirka narodnih pripovedk: IL del ....................... .40 Znamenje štirih < Doyle) ....... Jifl Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem ln mečem..............3.— j Zločin in kazen, 1. in II. zvezek 1.— I Zgodbe Napoleonovega bnzarja .. .BO j Zeodbe zdravnika Muznika.......70! Zlati pantar ....................!M» i $elem» ee*t» ...................1 *5 Zvestoba do groba ........................1.50 | ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L zv. Vejnoarir ali poganstvo .... .35 t. zv. H odo brezdno .....................351 3. zv. Vesele povesti .........................35 4. vz. Povesti in slike .....................35 5. sv. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh............................................M K ' i SPISI ZA MLADINO: «3ANGL) 2. sv trdo Tesano. Pripovedke In pesmi ........................ ii 3. sv. trdo vezana Vsebuje 12 po-vcrtl ........................ 4. sv. trdo vezano. Vsebuje A povesti *...«■•.•••............. .50 0. sv. trdo vezane. Vinski brat .. M A sv. trdo vestno. Vsebuje 10 povesti ......................... .M IGRE: 23. januarja: Pemilurid, Cherbourg. Aniwerpen 28. januarja: Rocliambeau, Havre 29. januarja: < Europa, Cherbourg, Bremen 30. januarja: Maje.-tic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Bremen 3. februarja: [Je Grasse, Havre Itoma. Napoti. Genova 4. februarja: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg DeutFchland. Cherbourg, Hamburg 7. februarja: lie tie France, Havre Aquitania. Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: A m«n.-a. Cherbourg, Hamburg Sew Yut k, Cherbourg, Hamburg trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .CO Cyran do Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vo- «®o ..........................L70 Bdela, drama v 4. dej........... JO Marta* Semenj v Blchmondu* 4 dejanja....................... J| Ob vojski. Igrokas v Otlrlh slikah JO Tončkove sajne na Mlltlaviev večer .Mladinska Igra s petjem v A dgjanjlh ....................................jo R. U JL drama v 3 dejanjih s predigro, (Capek). ve«. .....................40 Revizor. 0. dejanj, trda vesana .. .70 Veronika Deoenllka. trda ves____1.50 Za kri* in svsbods, IgrokaS v 6. dejanjih .......................js Ljudski oder: 4. gv. Tihotapec. B. dejanj .... .00 A sv. Po 12 letih, 4 dejanja .. -00 Zbirka ljudskih few: Z naftih coni ..................L— 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. . .Neža, Sanje ...................(jo 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv. BoAtJan. Junatea deklica. Materin blagoslov .... J9 15. snop!?. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neia ............ JO 20. snopič. Sr. Just; Ljnboten Marijinega otrolm .............. jo 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbofj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 7. febr. 27. febr. (11 A. M.) (4 P. M.) PARIS 20. febr.; 13. marca (6 P. M.) (5 P. M.I Najkrajša pot po železi.irl. Vsakdo Je v posebni kabini z vs»-nii nvdernlml udobnostmi. — Pija«'a in sl.-ivna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. VprnSiijle hMtir^.iknll ^^^ [MM>hlašOen*-£a agenta A *" ft FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. 12. februarja: Suttgart. Cherbourg. Bremen 13. februarja: Alauretaiiia. Cherhourg 16. feoruarja: Europa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: Lafayette, Havre Augustus. Napol]. Cenova 18. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Eallln, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, lkrjlogne Sur Mer, Bremen Satuinia. Trat 20. februarja: Paris. Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New ^m^teidam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg. 27. februarja: l!e de France, Havre * St. I»uis. Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitania, Cherbourg NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLIJATA * Saturnia lN Vulcania sta g'asovita med največjimi in naj-hitrejvn.i ladjami ra svetu. Uzorna postrežba, uljudm in pazljivi streia-ji. ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorina Je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Slovenije. Stroški za prt'Jago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 21. februarja—28. marca—2. maja VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 1®. maja Posebno Velikonočno Odplutje, "VULCANIA"1S. nm A R"CA C O S U L I C H LINE 17 Battery Place, New York Dm NA OCEANU PREKO C H ERBOURGA 6 ONI PREKO BREMENA Na dveh najhitrejših parnikih BREMEN EUROPA SAMO 7 DNI DO " JUGOSLAVIJE » Ali potujte na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Tudi redn3 tedenska odplut-ja z dobroznanimi Lloydo-vimi kabinskimi parniki. Z.i pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali — NORTH GERMAN LL0Y0 57 Broadway. New York SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari je potrebno, dm je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brso-parntke. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Washing tona. ki je veljaven za eno leto tfre« permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po to Ta-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. f. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v ve. Ijavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in tj so: Starišl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prva polovice kvote. Do druge ifalovice pa so opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno prt-poščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vam pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo BAKSER STATE BANK i 82 CORTLANDT STREET NEW YORK : :: ilk-. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, y, Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. PMlHftvjm« M vri tt stare tn stanovitna