86 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene Svetlana Makarovič in Srečko Kosovel, v animaciji pa celo telekineza in Matilda, kar je najbrž medbesedilna navezava z Roaldom Dahlom. Uprizoritev celostno funkcionira predvsem zato, ker se ne trudi biti preti- rano didaktična in povsem zgodovinsko korektna; prav s tem vzpostavi zanima- nje mladostnikov in cankarja osvetli na drugačen način, kot je prikazan v šolskih učbenikih. Ekipa ustvarjalcev pa kljub prestopanju zgodovinske distance ohra- ni spoštovanje do pisatelja in ga zgolj preobleče v moderno preobleko –temu pritrjuje tudi zaključek predstave, rap, ki strne cankarjevo življenje v ritmih Prince-a z Bel-Air-a, ki med gledalci vselej požanje navdušenje. tjaša Lešnik booKbIRd 2016 Z glavnim urednikom revije björnom Sundmarkom je kot sourednica prve številke sodelovala Roxanne Harde, strokovnjakinja za področje staroselske mladinske literature, ki je tema te šte- vilke. V uvodnem članku Putting First Nations Texts at the Center (Teksti sta- roselcev na osrednjem mestu) Roxanne Harde opiše svoje dolgoletno razisko- valno delo, posvečeno proučevanju ka- nadske domorodske literature za otroke in mladino, in sicer literature o otrocih ali za otroke ter literature, katere avtorji so domorodci. Po teh kriterijih je izdela- la tudi seznam mladinske literature od prvih knjig, ki se navezujejo na ustno izročilo, do sodobnih knjig za mlade. Kathleen Forrester in Judith Saltman sta v prispevku Felt Knowledge in Mi- chael Kusugak’s Picture Books (V sli- kanicah Michaela Kusugaka je čutiti njegovo poznavanje) z analizo slikanic sodobnega inuitskega pisatelja Michaela Kusugaksa, ki jih je ilustrirala v Kanado priseljena češka ilustratorka Vladya- na Krykorka, prikazali avtorjevo moč reafirmacije inuitske kulture in identi- tete. V zgodbe (večinoma o Arktiki in o inuitskih otrocih) Kusugaka vnaša svoja osebna doživljanja, saj je otroštvo preživel v krogu tradicionalne inuitske družine. Kolonializem (tako španski kot ame- riški) je močno zaznamoval družbo na Filipinih. Rhoda Myra Garces-bacsal, Ruanni Tupas in Jesus Federico Hernan- dez v prispevku A Filipino Grandmother Grimm: Subversion of Foreign Fairy Ta- les through Indigenization and Cultural Appropriation in Mga Kuwento ni Lola Basyang /The Stories of Grandmother Basyang/ (Filipinska babica Grimm: Subverzija tujih pravljic s prvobitnostjo in s kulturno polastitvijo v Zgodbah babice basyang) osvetlijo strategijo pi- satelja in dramatika (očeta tagaloških gledaliških iger) Severina Reyesa, da v zgodbe vnese odpor do diskriminacije in spoštovanje lastne kulturne identitete. To utemeljujejo na številnih pravljicah babice basyang, ki jih je Severino Re- yes objavljal od leta 1925 v tagaloščini in prestavil tuje pravljice v prvobitno domače okolje. Njegove pravljice so pre- vzeli tudi drugi mediji, v tiskanih pa se pojavljajo vse do današnjega časa. Judith Leggatt v prispevku Suicide Prevention in Nêhiyawi (Cree) Comic Books (Odvračanje od samomora v krijskih stripih) kritično analizira strip Dark ness Calls (Klici teme) iz leta 2006, čigar avtor je Steven Keewatin Sander- son, in strip 7 Generations: A Plains Cree Saga (7 generacij: odkrita krijska saga) iz leta 2012 Davida A. Robertsona in Scotta b. Hendersona. Oba stripa, namenjena mladostnikom ljudstva cree (Nêhiyawi), sta vsebinsko naravnana na odvračanje od samomora, ki je v Kana- di med to populacijo izjemno pogost. 87 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene Obe deli poudarjata potrebo po prenosu lastne zgodovine in tradicije v sodobni svet in pomembnost povezave med skup- nostjo in posameznikom. V rubriki Pisma je Lydia Kokkola posvetila svoj prispevek An ’Invisibling’ view of a Northern Landscape: Inga Borg’s Plupp Series (’Neviden’ pogled na severno pokrajino: Pluppova serija Inge borg) švedski avtorici Inge borg in njeni seriji slikanic, katere glavni junak je Plupp. Leta 1925 rojena avtorica je v štiridesetih letih ustvarila 27 izredno priljubljenih slikanic. V njih spozna- vamo ljudstvo Sámi oziroma njihove dogodivščine z ljudem nevidnim bitjem, »ki ga vidiva le ti in jaz«, kot je napisano na začetku vsake knjige. Oglaša se »plup, plup, plup«, z jezikom, ki ga razumejo vse živali. Ljudstvo Sámi so staroselci, ki poseljujejo severni del Evrope znotraj arktičnega kroga, tj. področje Sápmi ali Laponske. Razprostira se po severnem delu Skandinavije (Norveške, Švedske, Finske in na ruskem polotoku Kola). Originalnih in v samijščino prevedenih knjig za samijske otroke je na Šved- skem izredno malo. V zadnjih letih si prizadevajo, da bi se stanje izboljšalo. S kvalitetnimi izdajami pa brez stereotipov informirajo tudi druge bralce o švedskih staroselcih in njihovem načinu življenja, ki je tesno povezan z naravo. Za rubriko Otroci & njihove knjige je Nita berry pripravila zanimiv prispevek o sodobni mladinski literaturi v Indiji. Od začetka dvajsetega stoletja doživlja Indija velike spremembe. Z razvojem tehnologije, industrije in kmetijstva se je prej večinoma kmečka populacija začela preseljevati v mesta, kar je povzročilo socialne in okoljske probleme in spre- membe tradicionalnega vrednostnega sistema. Pojavili so se novi družbeni problemi, kot so napetosti v družini in skupnosti, negotovost, razveze, mami- la, bolezni, degradacija okolja. Poveča- la se je zavest o emancipaciji žensk, o enakopravnosti ljudi, o potrebi po izo- braževanju. Pomembno vlogo pri odpi- ranju tem, s katerimi se srečuje današnja mladina, ima tudi literatura. Nita ber- ry v prispevku Social Change through Children’s Books (Družbene spremembe s pomočjo knjig za otroke) opiše nekaj mladinskih leposlovnih knjig, ki osve- ščajo mlade in jim pomagajo premago- vati najrazličnejše težave (npr. pravica do izobraževanja, pomembnost higiene, varovanje okolja, skrb za starejše, zlora- ba otrok, nevarne bolezni, enakoprav- nost spolov, kastna diferenciacija, rasna enakopravnost, pomen miru na medna- rodnem področju). Erin Spring opiše v drugem prispev- ku te rubrike »Everyone Here Knows a Junior«: Blackfoot Children and Their Books (»Tukaj vsak pozna Mlajšega«: Otroci ljudstva blackfoot in njihove knji- ge) svoj projekt, ki ga je izvajala z mla- dimi v indijanskem rezervatu v kanadski Alberti. Zanimal jo je odziv mladih na skrbno izbrane knjige, ki opisujejo nji- hovo kulturno okolje. V tretjem prispevku te rubrike, ki so jo poimenovali kar Dogs & Their books (Psi in njihove knjige) je Helene Ehriander v prispevku: Book Dog and Astrid Lindgren (Knjižni pes in Astrid Lindgren) opisala projekt, ki je uspe- šno zaživel na Švedskem. Namenjen je otrokom med šestim in trinajstim letom, da ob glasnem branju treniranemu psu premostijo svoje težave z branjem in vzljubijo knjige. Pri projektu sodelujejo tudi šole, knjižnice, ustanove, ki skrbijo za osebe z disleksijo, in ustanova Hund- sam, kjer usposabljajo pse za pomoč pri poučevanju v šolah in pri drugih aktiv- nostih. Pomemben je tudi izbor knjig; prav posebej priporočajo knjige Astrid Lindgren. Programi promocije branja z metodo glasnega branja otrok posebej treniranim psom so zelo uspešni tudi v drugih državah, predvsem v ZDA in Veliki britaniji, in sicer v organizaciji 88 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene R.E.A.D. (Reading Education Assistan- ce Dogs). Na Švedskem je besedo läs- hund (bralni pes) Švedska akademija leta 2012 vključila v seznam novih besed. Med novejšimi strokovnimi knjigami, ki sta jih za rubriko Knjige o knjigah izbrali christiane Raabe in Jutta Reusch iz Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu, sta tudi knjigi Challenging and Controversial Picturebooks: Cre- ative and Critical Responses to Visual Text, ki jo je uredila Janet Evans, in The Graphic Novel: An Introduction Jana baetensa in Huga Freya, ki zanimivo osvetljujeta sporočila, ki povezujejo tekst in ilustracijo. Liz Page je rubriko Fokus IbbY iz- koristila za več informacij o živahnem delovanju IbbY sekcij po svetu. Vsebina druge, posebne številke predstavlja 28 pisateljic in pisateljev ter 29 ilustratork in ilustratorjev, ki so jih nacionalne sekcije IbbY nominirale za Andersenovo nagrado 2016. Slovenska sekcija IbbY je kandidirala za Ander- senovi nagradi 2016 pisateljico Svetlano Makarovič in ilustratorja Marjana Manč- ka. Predstavitvi obeh nominirancev je za revijo pripravila Milena Milutinović. V uvodniku te številke je na kratko predstavljeno delo mednarodne žirije (njena predsednica je Patricia Aldana), v kateri je bil tudi Andrej Ilc iz Slovenije. Mednarodna žirija vedno objavi ime- na nagrajencev meseca aprila na sejmu otroških knjig v bologni, svečana pode- litev Andersenove nagrade za pisatelje in ilustratorje pa je na bienalnem kongresu IbbY. Leta 2016 je bil v Aucklandu v Novi Zelandiji. Številka se zaključuje z intervjujema. Z dvema uglednima mladinskima avtor- jema se je pogovarjal björn Sundmark. V pogovoru z naslovom Language is about becoming in the world (Jezik je potrdi- lo o obstoju v svetu) britanski pisatelj David Almond, dobitnik Andersenove nagrade leta 2010, govori tudi o jeziku, besedni igri in o pomenu uporabe dia- lektov. Nemška pisateljica in ilustratorka cornelia Funke pa se je v prispevku I am endlessly enchanted by this world (Brez- mejno me je očaral ta svet) razgovorila o svojem ustvarjanju in o svojem odnosu do kulturne dediščine posameznih na- rodov. Za tretjo številko je sourednica Anna Jackson izbrala prispevke, ki predstavlja- jo mladinsko književnost Nove Zelandi- je, Avstralije in še nekaterih pacifiških otokov. V uvodnem prispevku Openly Searching, Inventive and Welcoming«: Oceania and Children’s Literature (Od- krito zvedavi, domiselni in prijazni: Oceanija in mladinska literatura) An- na Jackson na kratko predstavi razvoj mladinske literature v Oceaniji, ki daje danes poudarek literaturi staroselcev in literaturi za njih, zgodbam, ki se dogajajo na njihovem domačem področju, zgod- bam, ki so povezane z ANZAc (The Au- stralian and New Zealand Army corps), zgodbam za priseljence, tudi angleško negovoreče, in zgodbam, v katerih se odraža multikulturnost. V prispevku Dual Language Picture- books in English and Māori (Dvojezične slikanice v angleškem in maorskem je- ziku) Nicola Daly analizira nekaj dvoje- zičnih slikanic. Najbolj razširjen jezik v Novi Zelandiji je angleščina, ki jo govori 96 % populacije, sledi ji maorski jezik (te reo Māori), ki ga govori 3.7 % prebival- stva, samoanski jezik in še nekaj drugih jezikov pa govori 2 % ali še manj ljudi. Od leta 1987 je maorski jezik v Novi Ze- landiji poleg angleščine uradni jezik, leta 2006 se jima je kot uradni jezik pridružil še znakovni jezik (NZSL- New Zealand Sign Language). Dvojezične knjige se pojavljajo v glavnem v treh oblikah, lahko kot interlingvalne knjige, kjer so v besedilo v prevladujočem jeziku (nava- dno angleškem) vrinjene besede iz jezika staroselcev, lahko kot knjige, kjer sta teksta v obeh jezikih zapisana vzporedno 89 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene na isti strani ali na dveh straneh, lahko pa ista zgodba izide v ločenih publikacijah vsaka v svojem jeziku. Dvojezične izdaje so izjemno pomembne za oživitev maor- skega jezika in spodbujanje potrebe po znanju obeh jezikov. Tega se zaveda tudi država, ki je dvojezično izobraževanje vključila v šolski sistem. Kay Hancock v prispevku New Zea- land Books for New Zealand Students: The Portrayal of Children’s »Own Wor- lds« within the 1963 Ready to Read Instructional Reading Series (Novoze- landske knjige za novozelandske učence: Opis otroškega »resničnega sveta« v knjižni seriji Ready to Read iz leta 1963) podrobno opiše knjige iz prvih let serije za otroke prvih treh razredov osnovne šole, ki jo je leta 1963 pripravilo novoze- landsko ministrstvo za izobraževanje in knjige brezplačno posredovalo osnovnim šolam. V tem času je bilo za otroke zelo malo novozelandskih knjig, slikanice so bile predvsem s severne poloble, zato so želeli otrokom v knjigah približati njihov domači svet. Knjige v tej seriji so bile vzgojne in izobraževalne in so opisovale Novo Zelandijo in način življenja njenih prebivalcev. Erica Hateley v prispevku Judging Books by Their Covers: Australian Children’s Classics in the Twenty-First Century (Presoja knjig po njihovih plat- nicah: avstralska otroška klasika v ena- indvajsetem stoletju) predstavi knjige, ki so bile po letu 2000 uvrščene v otroško klasiko. Posebno pozornost namenja do- mačim literarnim delom, ki so bila uvr- ščena v avstralsko otroško klasiko. Pri kriterijih za izbor je bila zelo pomembna uvrstitev na listo kandidatov ali prejetje nagrade avstralskega sveta za mladin- sko literaturo cbcA (children’s book council of Australia) ali katere druge avstralske nagrade za mladinsko lite- raturo. Knjižne zbirke, v katerih izhaja otroška klasika, zaznamuje tudi posebno oblikovanje; najboljše so nagrajene z založniško nagrado za oblikovanje APA (Australian Publishers Association). Troy Potter v prispevku Identifying with Trauma: Reframing Anzac in Con- temporary Australian Young Adult Lite- rature (Istovetenje s travmo: Drugačen pristop do teme Anzac v sodobni avstral- ski literaturi za mlade odrasle) prikaže na primerih knjig Davida Metzenthena Black Water (Črna voda, 2007) in Rober- ta Newtona When We Were Two (Ko sva bila dva, 2012) novejšo literaturo z vojno tematiko. Avstralskim vojnim romanom, ki z velikim spoštovanjem opisujejo he- rojstvo in tovarištvo vojakov (diggerjev), so se v zadnjih letih pridružili romani, ki opisujejo tudi travme vojnih povrat- nikov. Velja pa še zmeraj, da je pisanje o ANZAc-u in prenašanje vedenja o njem tudi na mlajše rodove izjemno pomemb- no za krepitev nacionalne identitete. Po letu 1990 je doživela v Avstrali- ji fantazijska literatura velik razmah. Sophie Masson in Elizabeth Hale v pri- spevku Mosaic and Cornucopia: Fairy Tale and Myth in Contemporary Austra- lian YA Fantasy (Mozaičnost in izobilje: pravljica in mit v sodobnih avstralskih fantazijskih romanih za mlade odrasle) pokažeta na izbranih knjigah primere vnašanja klasičnih, predvsem evropskih pravljičnih motivov in mitov v sodob- no literaturo za mlade, na kar vplivata globalizacija in sodobna multikulturna družba. V prispevku The National Centre for Australian Children’s Literature: A »Unique and Significant Collection« (Nacionalni center za avstralsko otroško literaturo: »Edinstvena in pomembna zbirka«) predstavljata belle Alderman in Trish Milne vlogo centra pri promociji mladinske literature. Pobudnica obli- kovanja nacionalne zbirke avstralske literature za otroke je bila leta 1973 Lu Rees. Z državno pomočjo in donacijami je nastala zbirka primarne in sekundarne mladinske literature Lu Rees Archives, 90 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene ki se je leta 2015 preimenovala v Natio nal centre for Australian children’s Litera- ture Inc. Danes ima okrog 29 000 knjig v 53 jezikih in bogato zbirko rokopi- sov, pisem, ilustracij, fotografij, zvočnih posnetkov in drugega gradiva. Naloga centra ni le zbiranje, varovanje in doku- mentiranje svojih zbirk, temveč jih tudi posredovati čim širšemu krogu uporab- nikov. center tako organizira razstave, festivale, izvaja programe za posebne skupine, tudi skupnosti današ njih prise- ljencev, spodbuja raziskovanja na podro- čju mladinske literature, spodbuja mlade avtorje, pisatelje, ilustratorje in prevajal- ce, se povezuje s sorodnimi ustanovami, se vključuje v družbena omrežja, promo- vira branje in kulturno dediščino. V rubriki Knjige o knjigah christiane Raabe in Jutta Reusch opozarjata na ne- kaj zanimivih novejših strokovnih knjig o mladinski literaturi, ki obravnavajo priredbe mladinske literature, mladinsko literaturo v različnih medijih, razprave o tem, kaj so dobre mladinske knjige, o teoriji in praksi posredovanja literature, arabsko in estonsko mladinsko literaturo po letu 1991. V rubriki, namenjeni predstavitvi av- torjev, sta predstavljeni pisateljica Tulia Thompson, ki piše zgodbe za mlade in o mladih s Fidjija, od koder tudi sama izvira, in pesnica Paula Green iz Nove Zelandije, ki si na številnih posnemanja vrednih delavnicah prizadeva približati poezijo mladim. Za rubriko Pisma je Timotea Vráblová pripravila prispevek BIB beyond the Bor- ders (bIb preko meja) o bratislavskem bienalu ilustracij in njegovi 50-letnici. Številne prireditve v počastitev tega jubileja sta pripravili Mednarodna hiša umetnosti za otroke BIBIANA (The In- ternational House of Art for children) v bratislavi in novoustanovljeni IbbY In- stitute Bratislava. Podeljene so bile tudi nagrade bIb 2015: Laura carlin iz Zdru- ženega kraljestva je prejela grand prix, dobitniki bIb nagrade Golden Apple (zlato jabolko) pa so Miroco Machiko iz Japonske, Elena Odriozola in Javier Za- bala iz Španije, Ronald curchod iz Švice in bingchung Huang iz Kitajske. Številna so tudi poročila o delu IbbY in posameznih sekcij. Predstavljena sta dobitnika IbbY nagrade za promocijo branja IbbY-Asahi Reading Promotion Award 2016: Read With Me (Beriva sku- paj) iz Irana, projekt za otroke in njihove družine, ki živijo v nespodbudnih oko- ljih, kot so npr. afganistanske družine na obmejnih področjih, in Big Brother Mouse (Veliki brat Miš) iz Laosa, pro- jekt za številne otroke, katerim so bile dotlej knjige nedostopne. Julinda Abu Nasr opiše uspešen projekt, s katerim s pomočjo knjig lajšajo življenje sirijskim otrokom v Libanonu. Ali Boozari pa po- roča o mednarodnih razstavah ilustracij s knjižnega sejma v bologni in z bIb, ki so jih pripravili v Iranu leta 2015. V prispevkih četrte številke sta pred- stavljena Andersenova nagrajenca 2016 in osem finalistov za Andersenovo na- grado. Mingzhou Zhang posveti svoj pri- spevek Cao Wenxuan, Hans Christi- an Andersen Award Winner 2016 (cao Wenxuan, dobitnik nagrade Hansa chri- stiana Andersena 2016) prejemniku An- dersenova nagrade 2016 za pisateljski opus. cao Wenxuan je bil rojen leta 1954 v vasici Hougang v pokrajini Jiang su na Kitajskem, v kateri je preživljal svoje otroštvo in zgodnjo mladost. Pri dvaj- setih letih je šel študirat na pekinško univerzo filozofijo, estetiko, literarno teorijo in otroško psihologijo. Po konča- nem študiju je postal profesor na pekin- ški univerzi. Kot predavatelj in pisatelj je bil vabljen v mnoge države po svetu. Ključnega pomena je njegov vpliv na razvoj mladinske književnosti na Kitaj- skem, ki se je z njegovimi prizadevanji in z njegovim pisanjem za mlade otre- sla ideoloških in didaktičnih dogem in 91 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene zaživela kot literarna umetnost. Za kva- litetno mladinsko literaturo se zavzema tudi v današnji skomercializirani druž- beni atmosferi, tudi tako, da obiskuje šole po vsej Kitajski, kjer se pogovarja z učenci in učitelji. S svojo literaturo je po- stal vzor številnim domačim pisateljem. cao Wenxuanova literarna dela za mla- de, ki se vsebinsko najpogosteje vežejo na njegove lastne izkušnje in doživetja, imajo univerzalna sporočila. Mnoga nje- gova dela so bila prevedena v angleški, francoski, nemški, ruski, grški, švedski, danski, japonski, korejski, vietnamski, estonski, hebrejski, arabski jezik. Prejel je številne nagrade doma in po svetu. Doris Breitmoser v prispevku Ro- traut Susanne Berner: Telling Stories with a Drawing Pencil. Hans Christian Andersen Award Winner 2016 (Rotraut Susanne berner: Pripovedovanje zgodb s čopičem. Rotraut Susanne berner, do- bitnica nagrade Hansa christiana An- dersena 2016) predstavi Andersenovo nagrajenko za ilustracijo Rotraut Susan- ne berner. Nagrajenka se je rodila leta 1948 v Stuttgartu v Nemčiji, v druži- ni ljubiteljev knjig, oče je bil založnik. Študirala je grafično oblikovanje in si po diplomi pridobivala prve izkušnje v založništvu, nato pa se je odločila za ne- odvisno umetniško pot ilustratorke. Njen ustvarjalni opus je ogromen, sodelovala je z različnimi pisatelji, med njimi so tudi Gudrun Mebs, Italo calvino, bart Moeyaert, Jürg Schubiger, Toon Telle- gen. Ustvarila pa je tudi veliko del, za katera je tekst napisala sama. Imenitne so njene kratke Karelčkove zgodbe, otro- ke navdušuje s slikanicami iskalnicami (Wimmelbuch), loteva se tudi stripov. Za svoja dela je prejela več nemških in med- narodnih nagrad. bernerjeva si tudi pri- zadeva za uveljavljanje ilustracije, tako je leta 1995 organizirala prvi »Illustrator’s corner« na frankfurtskem knjižnem sejmu, sodeluje tudi z muzejem slikanic v Troisdorfu. V prispevku Suzy Lee’s Adventures in Picture book Land (Pustolovščnive Suzy Lee v deželi slikanic), ki ga je pri- pravila Lee Sung Yup, je predstavljena južnokorejska finalistka, ilustratorka Suzy Lee, ki je opozorila nase s svojimi slikanicami brez teksta. Leejeva izkori- šča knjigo kot izrazno sredstvo v celoti, njeno velikost, obliko, naslovnico, strani in vrsto papirja. Ilustratorka Marit Törnqvist je uve- ljavljena umetnica na Nizozemskem, kjer živi, na Švedskem, kjer je bila leta 1964 rojena, in tudi v mednarodnem prostoru, saj so njena dela izšla in neka- tera bila tudi nagrajena v številnih drža- vah po svetu. Njene ilustracije bogatijo tekste priznanih pisateljev, še posebej pisateljice Astrid Lindgren. Napisala in ilustrirala pa je tudi sama več knjig za mlade, v katerih se loteva sodobnih tem. Z veseljem se posveča delu z otroki in se vključuje v razne projekte, tudi za begunske otroke. O ilustratorki in nje- nem delu piše Toin Duijx v prispevku z naslovom, v katerem uporabi avtoričine besede o načinu svojega ustvarjanja: Marit Törnqvist: A Direct Line from My Heart to My Hand (Marit Törnqvist: Iz mojega srca naravnost v moje roke). Nemško pisateljico Mirjam Pressler predstavlja carolin Farbmacher v pri- spevku Mirjam Pressler: Many, Many Peepholes (Mirjam Pressler: Mnogo, mnogo linic). Pisateljica, ki je napisala preko 50 knjig (od slikanic, knjig za začetniške bralce, knjig za mladostnike in mlade odrasle, do knjig za odrasle), se v svojih delih tankočutno loteva so- dobnih problemskih tem. Del njenega literarnega opusa je posvečen dogaja- njem v času nacizma in holokavsta in zaznavanju življenja s stališča Judov. Je tudi izjemna prevajalka, saj je prevedla preko 200 knjig iz petih različnih jezikov (nizozemskega, hebrejskega, jidiš, angle- škega in afrikanskega). Ob vsem delu si vzame kar precej časa tudi za potovanja, 92 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene povezana z literarnimi srečanji z mladi- mi bralci. Za svoje ustvarjanje je prejela več domačih in mednarodnih nagrad. Zelo samosvojega nizozemskega pe- snika, pisatelja in ilustratorja Teda van Lieshouta in nekaj njegovih del pred- stavlja Jan Van coillie v prispevku Ted van Lieshout as Transformer (Ted van Lieshout kot preoblikovalec). Avtor z ne- nehnim iskanjem novih poti preoblikuje svoja razmišljanja v besede in slike tako, da lahko s tem preoblikuje tudi poglede svojih bralcev in morda celo družbe. Mednarodno uveljavljeno pisateljico iz ZDA, prejemnico uglednih nagrad za mladinsko književnost Lois Lowry predstavi Evelyn b. Freeman v prispev- ku Lois Lowry: A Giver of Books for Children (Lois Lowry: Dajalka knjig za otroke). V številnih knjigah za mlade, ki jih piše od leta 1977, pisateljica obrav- nava različne teme, povezane z vsakda- njim življenjem, in jih mladim približa s humorjem. Priljubljene so njene serije, kot je npr. serija Anastazije Krupnik. Po- sebno pozornost je vzbudila s kvartetom distopičnih romanov Giver (Dajalec). Piše pa tudi o stvareh, ki so boleče, kot je na primer smrt. Številne njene knjige so prevedene v skoraj trideset jezikov, tudi v vietnamski, perzijski, baskovski in afrikanski jezik. Med finalisti za Andersenovo nagra- do 2016 je bil tudi iranski ilustrator Pej- man Rahimizadeh. Leta 1970 rojenega ilustratorja, slikarja in grafičnega obli- kovalca, priznanega doma in po svetu, in nekaj njegovih del predstavi Sahar Tarhandeh v prispevku Pejman Rahimi- zadeh: A Magnificent Storyteller (Pej- man Rahimizadeh: sijajen pripovednik). V letih ustvarjanja, ilustriral je preko 60 mladinskih knjig in okrog 500 platnic, je izoblikoval svoj slog, ki temelji na iranski vizualni tradiciji. Ilustratorja za- znamujeta raznovrstnost in inovativnost, posebej izvrstne pa so njegove ilustracije mističnih in zgodovinskih zgodb. Pri predstavitvi danskega finalista, pisatelja Louisa Jensena se je Anna Karl- skov Skyggebjerg v prispevku Fantastic Tales and Poetic Square Stories: Im- portant Features in the Danish Author Louis Jensen’s Literature for Children (Fantastične zgodbe in poetične kva- dratne pripovedi: pomembno vplivne posebnosti v literaturi za otroke danske- ga pisatelja Louisa Jensena) posvetila nekaterim pisateljevim pripovedim in 1001 »kvadratnim zgodbam«. Zgodbice, grafično oblikovane v kvadratih, so izšle v enajstih knjigah, ki jih je ilustrirala danska ilustratorka Lilian brøgger. V desetih knjigah (pisati jih je začel leta 1992) je v vsaki od njih po sto zgodbic, v enajsti knjigi iz leta 2016 pa ena sama, imenovana »zadnja zgodba na svetu.« Pisateljev jezik je poetičen, njegova dela (napisal je več kot 35 knjig za otroke in mladostnike, piše pa tudi za odrasle) so eksperimentalna in inovativna, njegovi liki se soočajo z nadnaravnostjo, magijo in s fantastiko. Italijanskega finalista, ilustratorja Al- lessandra Sanno in nekaj njegovih del – med njimi tudi njegovo mojstrovino, slikanico brez besed o reki Pad Fiume Lento (Počasna reka) in namišljen psi- hološki prequel zgodbe o Ostržku: Pino- cchio prima di Pinocchio (Ostržek pred Ostržkom) – predstavljata Isabella Del Monte in Marcella Terrusi v prispevku Who’s Afraid of the White Sheet? The Art of Alessandro Sanna (Kdo se boji bele pole? Umetnost Alessandra Sanne). Za umetnika ima poseben pomen bela barva, saj je zanj prostor, čas, zvok, sve- tloba in čustvo. bahar Gürsel v članku An Enchan- ted Journey: Discovering the Children’s Literature Collection of the MUSLI (Očarljivo potovanje: odkrivanje otroške literature v zbirki MUSLI) predstavlja Museo della Scuola e del Libro per In- fanzia (Šolski muzej in muzej knjig za otroke) v italijanskem Torinu, ki ima 93 Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene bogato domačo in mednarodno zbirko knjig za otroke in mladino. Olga Mäeots v članku Moscow Excursion: A Forgot- ten Book by Pamela L. Travers (Moskov- ski izlet: Pozabljena knjiga Pamele L. Travers) obudi spomin na pisateljičine vtise s potovanja v Sovjetsko zvezo leta 1932, ki so izšli leta 1934. christiane Raabe v članku Hello, Dear Enemy! Picture Books for Peace and Humani- ty. Remarks on the International Youth Library Exhibition (Pozdravljen, dragi neprijatelj! Slikanice za mir in humanost. O razstavi Mednarodne mladinske knjiž- nice) zelo podrobno predstavi potujočo mednarodno razstavo slikanic, katerih sporočilo je prizadevanje za mir in hu- manost. Šestdeset knjig, ki so večinoma izšle v zadnjih petnajstih letih, je razde- ljenih v štiri skupine: knjige, ki opisujejo konkretna doživetja vojne in begunstvo; knjige, ki govorijo o vzrokih za vojne in nasilje; knjige, v katerih se srečamo s sovraštvom in predsodki do tujcev, in knjige, v katerih so izražene sanje o mi- ru. Vse pa se navezujejo na sedanji čas. Razstava lahko spodbudi tudi različne li- terarne in likovne ustvarjalne delavnice. Podrobnejše informacije so dostopne na e-naslovu: wanderausstellungen@ijb.de Liz Page obvešča v rubriki Fokus IbbY o novem izvršnem odboru IbbY za obdobje 2016–2018, Elizabeth Serra pa o olimpijski knjižnici z mednarodno zbirko knjig za otroke in mladino, ki jo je pripravila brazilska sekcija IbbY v času olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Reina Duarte poroča o delu mednarodne žirije za Andersenovo nagrado 2016, v kateri je bil tudi Andrej Ilc, urednik pri založbi Mladinska knjiga. Tanja Pogačar 1000 Und 1 bUch 2017 Tema osrednjih prispevkov prve števil- ke avstrijske revije 1000 in 1 knjiga iz leta 2017 je pripoved. Peter Rinnerthaler piše v prispevku Ein Selfie mit Garman?! (Selfi z Garmannom?!) o slikovno estet- skih pripovednih strategijah v sodobnih slikanicah. Na izbranih primerih slika- nic, fotografij, filmov in digitalnih me- dijev prikaže izrazno in pripovedno moč, doseženo s premišljenim ravnanjem av- torja (s prikazom uvodnega, otvoritve- nega prizora (establishing shot), z izbiro formata slike, perspektive in barv, upo- števanjem zlatega reza in Fibonaccijeve spirale). Heidi Lexe v prispevku Der Tod als Erzähler (Smrt kot pripovedovalec) opiše nekaj zgodb (kot so npr. Kradljivka knjig Markusa Zusaka, Račka, Smrt in tulipan Wolfa Erlbrucha), v katerih nastopa smrt v različnih pojavnih oblikah. O pripovedih, v katerih pisatelji pri- povedujejo zgodbe iz lastnega otroštva, piše Ernst Seibert v prispevku Jenseits von Hier und Jetzt (Onstran tu in zdaj). Avtorjev obujeni spomin na otroštvo je pogosto močna ustvarjalna spodbuda za mladinsko literaturo, a tudi v literaturi za odrasle tovrstne pripovedi niso redke. Nizozemska pisateljica, ilustratorka in kabaretistka Joke van Leeuwen pri- poveduje zgodbe otrokom z besedami in s slikami. O sebi in svojem delu, pri katerem si prizadeva spodbuditi mlade, naj dobro opazujejo in naj bodo tudi sami kreativni, se je razgovorila v pogovoru s Silke Rabus v prispevku Was sehen wir? (Kaj vidimo?). Pisateljica Tamara bach je reviji po- slala svojo pripoved oz. zgodbo Bring einem Frosch das Miauen bei (Nauči žabo mijavkati). Literarne tekste se vedno da osvetliti z drugačnimi pogledi in še kaj doreči. O pripovedovanju razmišlja Ute Dettmar v prispevku Narrativ, das (Pripovednost,