Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 301 (9303)
TRST, nedelja, 28. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Mar zares vse
Leto, ki mm je z veliko zmago demokratičnih sil na junijskih volitvah, s podpisom pogodbe med Italijo in Jugoslavijo- in še z nekaterimi pokazatelji pozitivnega premikanja glede naših vprašanj na deželni ravni, mnogo obetalo, nam je prav za konec postreglo z grenko pilulo, ki je postavila v resen dvom vse znake drugačne politične Volje od tiste, ki je doslej pogojevala reševanje naših nerešenih narodnostnih vprašanj. Negativen odgovor rimske vlade, na katero se je obrnila tržaška občina v zvezi z zahtevo svetovalca Dolharja po rabi slovenščine v tržaškem občinskem sve\u, je znova pokazal, da v rimskih vladnih krogih svojega trmastega in nedemokratičnega stališča v bistvu niso spremenili niti po podpisu obveze iz Osima, da bodo slovenski narodnostni skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini zagotovili maksimalno možno zaščito. In ne le to, človeku se ob branju vladnega odgovora poraja celo vtis, da se je Rim hotel še enkrat poigrati z eno ' naših osnovnih zahtev, ki je povsem v skladu z republiško ustavo in temeljnimi mednarodnimi dokumenti o človeških pravicah in ki je tudi pri krajevnih političnih dejavnikih ustavnega loka dobila zlasti v zadnjih dveh letih, podporo. Kako naj si sicer razlagamo čudno zveriže-no sklicevanje na prav tisti 5 člen Posebnega statuta spomenice o soglasju, katerega uveljavitvi so se doslej izmikali iz prav nasprotnega izgovarjanja in restriktivnega tolmačenja. Kaj naj pomeni zatrjevanje v odgovoru, da bo treba zdaj ob novem sporazumu med obema državama, ki veljavnosti vsebine posebnega statuta spomenice ne preklicuje, pač pa izrecno pravi, da ostaja v veljavi (to je potrdil tudi Rumor v svoji parlamentarni izjavi), kar je bilo iz njega doslej uresničeno in da velja tudi obveza za uresničitev še vseh preostalih njegovih postavk, vprašanje rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih šele začeti preučevati v okviru notranje zakonodaje? Mar to, da se bo ves klopčič spet začel odvijati pri začetku, potem ko si že 28 let od veljavnosti nove republiške ustave, več kot 21 let, od posebnega statuta londonske spomenice in več kot enajst let, odkar je v veljavi posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine, zaman ali s pičlimi uspehi prizadevamo, da bi se določbe v teh dokumentih, ki se neposredno tičejo naše narodnostne skupnosti, začele v praksi izvajati?
Predolgo bi bilo naštevati vse nastope in korake, ki so jih izvoljeni predstavniki naše narodnostne skupnosti vseh političnih strank in predstavniki organizacij, ki združujejo Slovence v vseh treh pokrajinah naše dežele, naredili samo v zadnjem letu in pol, da bi se vprašanje priznanja pravice do rabe slovenščine v izvoljenih upravah, v odnosu z oblastmi in na sodišču, uveljavilo. Naj navedemo zato le nekai glavnih etap.
19. februarja 1974 so stranke u-stavnega loka tržaškega občinskega sveta ponovno odobrile resolucijo o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, naslovljeno na parlament, v .' ateri poudarjajo potrebo po zakonskih u-krepih za globalno zaščito Slovencev v smislu členov 3 in 6 ustave. V razpravi ob sprejemu resolucije je bilo vprašanje uporabe slovenščine izrecno poudarjeno. 25. marca je delegacija SKGZ izročila županu Spacciniju pismo, v katerem posebej navaja zahtevo po pravici rabe slovenščine v izvoljenih upravah. 28. marca je pokrajinski tajnik KD v Vidmu zagotovil delegaciji beneških Slovencev zaščito Slovencev v videmski pokrajini. Manjšinska konferenca v Trstu junija 1974 je to pravico Slovencev v deželi osvetlila in znanstveno podkrepila iz vseh zornih kotov in slovenski udeleženci konference so v skupnem pismu predsedniku Zanet-tiju v točki 2 ponovili zahtevo po sprejemu pozitivnih norm, med drugim tudi za zagotovitev pravice slovenščine v izvoljenih organih, v javnih uradih in na sodiščih. 18. ok-' tobra je na seji tržaškega občinskega sveta svetovalec dr. Dolhar formalno zahteval, sklicujoč se na člen 3 deželnega statuta, pravico do rabe slovenščine, svetovalec Spetič pa je poudaril, da ne obstaja ne, v državi, , ne v deželi nobena norima, ki bi prepovedovala rabo slovenščine. Nasprotno, člen 5 deželnega statuta to izrecno določa, sicer pa se v vseh ostalih občinah tržaške in tudi goriške pokrajine (kjer posebni statut niti ne velja) uporablja slovenščina kot enakopraven jezik in torej. ne gre za
pravno interpretacijo norm in mednarodnih sporazumov, marveč za vprašanje politične volje, da se spoštujejo pravice Slovencev. Župan Spaccini je izjavil, da bo tržaška občina o teh zahtevah vprašala za mnenje predsedstvo ministrskega sveta v Rimu, ki je pristojen za vprašanja, ki zadevajo narodnostne manjšine v Italiji. Zahtevo po odgovoru je osebno obrazložila posebna delegacija tržaške občine z županom na čelu podtajniku predsedstva vlade Salizžoniju. (Pismo, ki je te dni po več kot enem letu prejel dr. Dolhar, je odgovor na to vprašanje.)
12. novembra sta na neformalnem sestanku svetovalcev in odbornikov občin in tržaške pokrajine za obrambo krajevnih avtonomij svetovalca Terčon in Lavriha nemoteno govorila v slovenščini in oba ponovila zahtevo po rabi slovenščine v izvoljenih svetih. Glavni odbor SKGZ je v komentarju tega dogodka v svoji resoluciji poudaril, da je vse dosedanje odrekanje pravice rabe slovenščine izraz nacionalizma in netolerantnosti do Slovencev ter da je priznanje te pravice izključna stvar dobre politične volje. To stališče je bilo ponovljeno tudi na občnem zboru organizacije 8. decembra. V decembrski debati v tržaškem občinskem svetu je svetovalec Spetič predložil resolucijo z zahtevo po prevajalski službi, ki naj slovenskim svetovalcem omogoči rabo slovenščine. Pri tem se je skliceval na deželni zakon Lavriha o prispevku občinam za kritje dvojezičnega poslovanja krajevnih ustanov. V razpravi v pokrajinskem svetu pa so to vprašanje načeli svetovalci Sosič, Volk in Iskra, katerim je odgovoril predsednik Zanetti s poudarjanjem načelne pravice a istočasno principa postopnosti. Na naslednjem sestanku načelnikov skupin pokrajinskega sveta sp resolucijo o tem vprašanju, ki so jo najprej predložili komunisti in jo je potem obnovil socialist Volk s predlogom o enostavni spremembi notranjega pravilnika, odložili, češ da na to vprašanje še ni bilo odgovora v občinskem svetu na ustrezno vlogo svetovalca Spetiča. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka je februarja naslovil pismo na predsednika deželnega sveta Pitton:ja, v katerem poudarja nujnost sestanka komisije za pravilnik v zvezi s predlogom o spremembi členov 56 in 103, katerega je predložil že maja prejšnjega leta in ki se nanaša na rabo slovenščine. Pittoni je zagotovil, da se bo komisija sestala čimprej.
znova?
z ustreznimi zakonskimi in upravnimi ukrepi, a se dejansko sklicuje na odgovor predsedstva ministrskega sveta.
Zahtevo po pravici do rabe slovenščine so predstavniki Slovencev v deželi navedli tudi v pismu predsedniku republike ob otvoritvi Rižarne 24. aprila. 13. julija, ob prvi obletnici manjšinske konference v Trstu, pa je naš dnevnik moral u-gotoviti, da so vsi dobri nameni konference ostali doslej neuresničeni.
Vprašanje slovenščine v izvoljenci upravah je bilo znova z vso o-dločnostjo postavljeno na prvih sejah po junijskih volitvah. Prišlo je celo do nesprejemljivih stališč proti uvedbi slovenščine v izvoljene svete s strani tednika «Meridiano». SKGZ je morala v svoji izjavi ponovno ugotoviti, da so v krogih raznih političnih sil še vedno odpori do te pravice, pa čeprav je miren sprejem slovenskega nastopa dveh svetovalcev dokazal, da ne more biti več nobenih izgovorov za priznanje te pravice. V pokrajinskem svetu so vprašanje obnovili svetovalci Iskra (KPI), Volk (PSI) in Brezigar (SS), predsednik Zanetti pa je prebral dokument štirih strank, ki se obvezujejo za najširšo praktično realizacijo globalne zaščite Slovencev.
V oktobru sta občinski odbornik Dolhar in deželni svetovalec Štoka (oba SS) naslovila pismi glede slovenščine na župana Spaccinija oziroma predsednika deželnega sveta Pittonija. Prvi vprašuje župana, kako je z odgovorom predsedstva vlade glede slovenščine, drugi pa spominja Pittonija na obljubo o skorajšnjem sestanku komisije za pravilnik za spremembo členov, kar naj omogoči uporabo slovenščine.
Medtem je prišlo do podpisa pogodbe med Italijo in Jugoslavijo in do na novo poudarjenih jamstev Slovencem s široko politično obvezo v uvodu pogodbe in s konkretno obvezo v njenem 8. členu.
Vse to in še več je potrdila tudi skupna izjava po obisku delegacije dežele Furlanije - Julijske krajine po uradnem obisku v SR Sloveniji v začetku decembra.
In zdaj odgovor predsedstva ministrskega sveta, ki po vsej tej dolgotrajni, naporni borbi ugotavlja, da je treba vprašanje začeti preučevati znova v okviru notranje državne zakonodaje in sprejeti ukrepe, «ki naj bi jih definirali v skladu s splošnimi napotki člena 6 ustave in člena 3 avtonomnega statuta dežele Furlanije - Julijske kra-
KP1, PSI IN SINDIKATI 0 VLADNIH UKREPIH ZA INDUSTRIJO IN ZA JUG
V koreniti preosnovi gospodarstva edini izhod iz sedanje krize
Levičarske sile zahtevajo, naj parlament spremeni ukrepe tako, da bodo dejansko ustrezali potrebam države
V februarju je glavni odbor SKGZ i i*ne»> kakor da se ne bi na te čle-
' ne sklicevali že vseh 28, oziroma
ponovno negativno ocenil izpolnjevanje določb posebnega statuta spomenice in poudaril, da ni nobenega dvoma, da mora biti pravica do rabe slovenščine v izvoljenih upravah priznana na osnovi posebnega statuta in da pomeni sklicevanje na predsedstvo ministrskega sveta samo nadaljnje odlaganje u-veljavljenja te pravice. V razpravi o deželnem proračunu sta ponovila zahtevo v tem smislu svetovalca Štoka in Lavriha. Marca je tržaški občinski svet z večino zavrnil resolucijo KPI z dne 9. decembra 1974 o pravici slovenščine (zanjo je poleg komunistov glasoval le dr. Dolhar, socialisti so se vzdržali) in izglasoval resolucijo leve sredine, ki sicer priznava potrebo po globalni zaščiti Slovencev
dobrih deset let, in kakor da ne bi že nič kolikokrat trdili, da ima dežela v svojem specialnem statutu polnopraven in zakonit inštrument, da uveljavi naše pravice v skladu z ustavo in brez izgubljanja časa s spraševanjem vlade, kako se ji je ravnati.
Bo vsaj sedaj, ko ji je predsedstvo vlade vrnilo ping-pong žogico naših nerešenih vprašanj, dežela ukrepala v smislu svojih pristojnosti in z njo vred tudi vse tiste krajevne uprave, ki so se doslej izmikale svoji demokratični dolžnosti pod jalovim izgovorom državne pristojnosti? Njihova že tolikokrat deklarirana politična volja in politična volja političnih krogov je spet na preizkušnji.
RIM, 27. — V teh dneh, ko je zaradi božičnih in novoletnih praznikov politična dejavnost zamrla, se je pozornost strank in sindikatov usmerila k ukrepom, ki naj bi dali- novega zagona gospodarstvu in ki jih je vlada pripravila tik pred božičem. Kot smo že poročali so prve ocene negativne in zlasti levičarske sile poudarjajo, da bo moral parlament korenito preosnovati ukrepe, da bodo lahko v učinkovito pomoč gospodarstvu.
Najbolj kritično stališče do dela vlade so zavzeli socialisti kot kaže uvodni članek, ki ga je za jutrišnjo številko strankinega glasila «Avanti» napisal bivši zakladni minister Giolitti. Člankar uvodoma ugotavlja, da bi vladni ukrepi ne bili brezmiselni, če bi bili osnovani na stavi, da se gospodarska kriza bliža koncu in da bo ugodna konjunktura v najbolj razvitih državah blagodejno vplivala na šepavo italijansko gospodarstvo. Vlada — nadaljuje Giolitti — je v bistvu dala industrij-cem na razpolago denar in j h pozvala, naj pohitijo z naložbami, česar pa seveda ni mogoče istovetiti z resno in stvarno politiko industrijskega načrtovanja. Edini, ki se bodo okoristili s to politiko so gospodarski mogotci, ki so se že postavili v vrsto.
Socialistični voditelj podrobno a-naliziral vladni gospodarski načrt ter prikazuje vse pomanjkljivosti in nedoslednosti ter ugotavlja, da so ukrepi za preosnovo industrijske proizvodnje, za Jug in energetski načrt trije koraki nazaj tudi v primerjavi s programskimi izjavami vlade iz leta 1974 in s smernicami, ki jih je nakazal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Res je, da parlament lahko korenito spremeni vladne ukrepe, a komu naloga, da te ukrepe izvrši? Vprašanje — zaključuje Giolitti — je vedno isto, kako uresničiti načrtovane ukrepe, saj kdor bi jih moral uveljavljati tega ne stori kot, navzlic vsem obljubam, ni tega storil niti v preteklosti. Prav zaradi tega je prišel čas korenite preosnove, ne pa čas, da bi nadaljevali v nedogled po starih kolesnicah.
Še ostrejši je bil v svojem komentarju socialistični poslanec Vit-torelli, ki poudarja, da šibka vlada, ki ima večino v parlamentu, ki pa ni več odraz razmerja sil v državi, ne sme prezirati zahtev, ki jih je italijanski narod jasno povedal na upravnih volitvah 15. julija kot tudi ne krajevnih uprav, ki so sad teK volitev. Posl. Giannetta pa je v intervjuju z urednikom lista «R Giorno» naglasil, da je bistvo krize političnega značaja, in sicer v konfrontaciji med silami, ki zahtevajo reforme in korenito preosnovo ter KD, ki vztraja v svoji dosedanji zaviralni politiki.
Nekoliko bolj megleno in previdno stališče je zavzela komunistična partija, ki je pa vsekakor kot PSI mnenja, da gre vladne ukrepe korenito preosnovati, da bodo dejansko odgovarjali potrebam države. Član vodstva KPI Napolitano v uvodniku, ki ga bo «Unità» objavil v jutrišnji številki, uvodoma ugotavlja, da se bliža obdobje velikih težav, v katerem bo glavna naloga vseh naprednih sil preprečiti val odpustov
,„„„„lln„„„„iiiiiillliiiHiimmiimiiiiimiiiniiiiuinlliiHininnilMmiliiiiHiiN«"iiiiiii.................................................................
V času božičnih in novoletnih praznikov, ko je vsa politična dejavnost zamrla, se politična razprava v glavnem omejuje na komentarje o vladnih ukrepih za industrijo in za Jug. Do teh u-krepov so kritične predvsem levičarske stranke ir> sindikati, ki očitajo vladi, da je v bistvu dala velikim industrijcem podporo kopice milijard lir, ni pa pripravila organskega načrta za preosnovo industrijske proizvodnje, ki bi se vključevala v srednjeročni gospodarski načrt.	'
Bližnji vzhod živi v znaku priprav na januarsko sejo Varnostnega sveta, ki bo razpravljal o rešitvi palestinskega vprašanja v navzočnosti predstavnikov PLO. Izrael dopušča navzočnost Palestincev samo.v okviru jordanske delegacije, Sirija in Saudova A-rabija pa odločno podpirata palestinske zahteve ter zahtevata popoln umik Izraelcev z zasedenih ozemelj. Izraelski premier Rabin odgovarja, da je Tel Aviv pripravljen le na obrobna popuščanja ha Golanu in 'nekaterih drugih predelih.
Kitajci osvobodili tri sovjetske pilote
Po 20 mesecih so kitajske oblasti sklenile, da je šlo za «pomoto»
PEKING, 27. — Tiskovna agencija «Nova Kitajska» je danes sporočila, da so kitajske oblasti sklenile osvoboditi tri sovjetske letalce, ki so jih Kitajci pred 20 meseci zajeli na kitajskem ozemlju v Sinkjangu. Vrnili bodo tudi helikopter, s katerim so letalci pristali. V Pekingu poudarjajo, da so ugotovili; da so izjave sovjetskih pilotov verodostojne in da so sprejeli njihovo trditev, da je šlo za pomoto.
Kitajci so zajeli posadko sovjetskega helikopterja 14. marca 1974 v Sinkjangu ob meji s Sovjetsko zvezo. Kitajci so trdili, da je bil helikopter na vohunskem poletu, medtem ko so Sovjeti vedno zagotavljali, da je šlo za pomoto in da 'je helikopter zaradi 'slabega vremena zašel na kitajsko ozemlje, kjer je moral pristati, ker mu je
pošlo gorivo. V Moskvi so tudi večkrat izjavili, da je bila naloga helikopterja pomagati sovjetskim oddelkom na meji s Kitajsko. Kitajci pa so v svojih uradnih odgovorih trdili, da je bil helikopter opremljen za vohunski polet, o čemer naj bi pričal tudi material, ki so ga dobili na njem.
Končno se je po 20 mesecih vsa zadeva rešila. Kitajske oblasti so torej Sklenile da je šlo zgolj za pomoto in zato osvobodile kapetana Kurbatova, poročnika Uskova in podporočnika Buhelnikova, helikopter pa vrnile.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je takoj objavila vest o osvoboditvi treh letalcev ter podčrtala dejstvo, da so bili Kitajci prisiljeni upoštevati dejstvo, da je šlo za zasilpi pristanek in da Kurbatov, Uskov in Buhelnikov niso vohuni.
v industriji, kar bi imelo porazne posledice tako na gospodarski kot na družbeni položaj. Člankar poudarja, da je edini izhod iz krize politika, ki naj zasleduje korenito preobrazbo italijanskega gospodarstva in družbe, proizvodnega sistema in državnega ustroja. Vse druge poti vodijo le v brezno padca zaposlitvene ravni, gospodarskega in družbenega propadanja države in njenega nazadovanja v mednarodnem merilu.
Napolitano nadalje dodaja, da je osnovna slabost vladnih ukrepov prav dejstvo, da ne spadajo v širši okvir srednjeročnega načrtovanja, ki mora biti organska slika potreb družbe in gospodarstva ter mora akazati glavne smernice za industrijsko preosnovo in za celovit razvoj gospodarstva. Prav zaradi tega je nujno korenito preosnovati vladne ukrepe s pomočjo vseh naprednih sil v državi, kar naj bo tudi osnova za novo in trdno politično vodstvo, ki ga država vse bolj potrebuje.
Na isti ton je uglašen tudi ko-
mentar sindikatov, ki poudarjajo, da ne bodo sprejeli načrta, ki ne predvideva korenite preosnove proizvodnih struktur in obrambe zaposlitvene ravni. Vlada pa je še enkrat prezrla dejanske probleme države in meni, da se vsa vprašanja rešijo le z nakazilom kopice milijard lir. Vprašanje je tudi, kje bo našla ta sredstva in kako jih misli potrošiti, šele ko bo vse to pojasnjeno bo sindikat zavzel dokončno stališče in bo na tej osnovi usmeril boj delavcev proti postopnemu propadanju italijanskega gospodarstva in družbe.
RIM, 27. — V prihodnjih dneh bo z objavo v uradnem listu stopil v veljavo novi zakon o mamilih, ki vnaša precejšnje novosti v italijansko zakonodajo, saj odpravlja zastarelo in neosnovano načelo, da ni razlike med narkomanom in razpečevalcem mamil. Zakon, ki ga je parlament odobril v začetku decembra, je predsednik republike podpisal v ponedeljek.
ŠTIRI DNI PO NAPADU NA SKLADIŠČI OROŽJA
Ponovna drzna akcija argentinskih gverilcev
Predsednica Peronova v čedalje večji žagali
BUENOS AIRES, 27. - Položaj v Argentini postaja iz dneva v dan bolj vroč: samo štiri dni po nepričakovanem napadu «montonero-rov», levih peronistov, na vojaško skladišče orožja nekaj kilometrov južno od Buenos Airesa, ko so pustili na terenu kar sto smrtnih žrtev, so danes ob zori gverilci napadli sedež 601. bataljona argentinske vojske. Kraj spopada je bil tokrat 13 kilometrov južno od argentinskega glavnega mesta. Gverilci so bili prisiljeni umakniti se po dokaj ostrem streljanju, za seboj pa so pustili dva mrtva in dva ranjena. Poročajo, da sta ranjeni dekleti, kar potrjuje domnevo, da je med gverilci mnogo deklet, saj so tudi pri torkovem napadu med mrtvimi bila številna dekleta.
Takoj po končanem spopadu so vojaški oddelki ob podpori policije preiskali vse področje, da bi staknili morebitne gverilce, doslej pa se še ne ve, ali je akcija bila u-spsšna ali ne. Napadalci so vsekakor prišli do vojašnice z ukradenimi avti, oblasti pa skušajo sedaj ugotoviti, ali je šlo za monto-
iiiniiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||riir(||||||,||||||||||l(||||l||||||||||||,|||||||||,l|,l|||||,ril,l|l|,l||||,ll|,|,l|||
POLITIČNO VZDUŠJE PRED JANUARSKO SEJO VARNOSTNEGA SVETA
Rabin: pogajanja brez Palestincev Habaš: neizprosen boj proti Izraelu
Istovetnost stališč Saudove Arabije in Sirije-Rabin dopušča le malenkostne popravke meja-Tass: Rabinova stališča povzročajo večjo napetost
.DAMASK 27. — Sirski predsednik. Hafez El Asad se je včeraj drugič pogovarjal več kot dve uri s kraljem Saudske Arabije Haledom, s katerim je obravnaval vsa vprašanja, ki zadevajo razme-re na Bližnjem vzhodu ter sploh vse probleme arabskega sveta.
Po pogovorih je bilo objavljeno sporočilo v katerem je rečeno, da so ti pogovori potekali v vzdušju prijateljstva, razumevanja, sodelovanja in vsestranskega zaupanja.
Glede arabskih zadev sta obe stranki poudarili potrebo, da je treba okrepiti arabsko-islamsko solidarnost ter sta potrdili svojo privrženost resolucijam, ki so jih a-rabski vrhovi sprejeli v tej zvezi.
V sporočilu je še rečeno, da je sedanje eksplozivno stanje, ki vlada na tem področju, rezultat izraelske nepopustljivosti. Nadalje obe stranki trdita, da je nemogoče u-resničiti resničen mir brez celotnega in brezpogojnega izraelskega umika z vseh zasedenih arabskih področij.
Kralj Haled in sirski predsednik Asad izražata svoje zadovoljstvo spričo uspehov palestinske stvari v OZN ter se strinjata glede potrebe, da je treba pospešiti in uskladiti napore obeh držav v zvezi s sejo varnostnega sveta, ki bi moral 12. januarja razpravljati o palestinskem vprašanju ob sodelovanju palestinske osvobodilne organizacije PLO. V tej zvezi oba državnika poudarjata še enkrat, da je PLO edini zakoniti predstavnik palestinskega naroda.
Medtem ko prihaja do določenih premikov v arabskem svetu, pa tudi Izraelci ne držijo križem rok. Na srečanju voditeljev laburistične stranke, ki je na vladi v Izraelu, je danes izraelski premier Rabin podal v Tel Avivu nekaj izjav, ki so značilne za sedanjo izraelsko politiko do palestinskega vprašanja ter sploh do odnosov posebno z bližnjimi arabskimi državami. Rabin je dejal, da Izrael ne bi nasprotoval vključitvi palestinskih predstavnikov v morebitno jordansko delegacijo, ki naj bi se pogajala na mednarodni ravni z izraelskim partnerjem in drugimi diplomatskimi predstavniki.
S to izjavo je Rabin pravzaprav potrdil svoje staro stališče: Izrael se namerava pogajati le z Jordanijo, ne pa z ločeno delegacijo predstavnikov PLO.
Kako bo odgovorila Jordanija na to Rabinovo zahtevo? Še pred dobrim letom dni je jordanski kralj zastopal stališče, da je Cisjorda-nija sestavni del jordanska kra-Ijevine, toda po vrhunskem srečanju v Rabatu se je odpovedal tej zahtevi ter priznal organizacijo PLO za zakonito predstavnico palestinskega ljudstva. Ali je še danes veren tej tezi?
Največje težave za reševanje problemov na Bližnjem vzhodu, pa pri- ;
bajajo seveda od izraelskega partnerja. Rabin je v svojem govoru na laburističnem srečanju v Tel Avivu izjavil, da Izrael ne zagovarja sicer teze, da bi ohranil v svojih rokah vse ozemlje, ki ga je zasedel leta 1967, vendar pa nasprotuje ustanovitvi palestinske države. Glede ostalih ozemelj, ki so jih Izraelci zasedli omenjenega leta. pa je Rabin pribil, da bo Izrael ostal na svojih položajih na golanskem področju, čeprav so možni določeni popravki meje. Glede Egipta pa je izjavil, da Izrael namerava ohraniti nadzorstvo nad ožinami pri Tirni ter si zagotoviti o-zerreljsko .kontinuiteto med Šarm El Šejkom ter izraelskim ozemljem.
Iz Bejruta sporočajo medtem, da se je stanje v Libanonu nekoliko izboljšalo, čeprav so gverilci nasprotnih strank še vedno navzoči na ulicah. Neki sirski general, ki je pred kratkim obiskal Libanon, je tudi pripravil načrt za pomiritev v tej državi. Pozornost političnih opazovalcev pa je še vedno usmerjena na domnevne sirske dogodke iz prejšnjih dni. Egiptovski časniki še vedno trdijo, da je prišlo v Siriji do spora med delom stranke Baath in komunistično partijo Sirije ter levičarskim delom stranke na vladi. Glede usode sekretarja KP Sirije Bagdaša, o katerem so egiptovski časniki sporočili, da je zbežal baje v češkoslovaško, ni znanega kaj drugega, kot to, da je neki glasnik KP češkoslovaške iz-
javil, da sirski komunistični leader ni v Pragi, in da tudi ni predviden njegov obisk. Češkoslovaški partijski glasnik pa je dopustil možnost, da je. Bagdaš potoval skozi Prago po svojem obisku na Kubi.
Medtem sporočajo, da je generalni tajnik «Ljudske fronte za o-svoboditev Palestine» Habaš odpotoval danes v Tripolis, kjer se bo pogajal z libijskimi voditelji glede ustanovitve široke arabske fronte, ki bi zavrnila vsakršno rešitev palestinskega vprašanja s pogajanji. Sovjetska agencija «Tass» pa je danes odgovorila na Rabinove izjave, trdeč, da izraelska politika vodi na pot še bolj eksplozivnih razmer na Bližnjem vzhodu.
Kosigin v Turčiji
ANKARA, 27. — Nadaljujejo se pogovori predsednika sovjetske vlade Kosigina v Turčiji, kjer je na uradnem obisku. Zjutraj so bili uradni pogovori med sovjetsko in turško delegacijo, ki so trajali približno dve uri in so po nekaterih neuradnih vesteh zadevali predvsem okrepitev gospodarskega sodelovanja med obema državama. Politični opazovalci v Ankari menijo, da bo Sovjetska zveza odobrila Turčiji kredit 700 milijonov dolarjev za razširitev železarne v Iskenderunu
nerose ali za pripadnike ERP.
Predsednica Peronova pa je vsekakor v čedalje večji zagati, saj so jo sindikalne organizacije prisilile k zelo neljubi izbiri, ko mora sprejeti ali zavrniti njihovo zahtevo po zamenjavi guvernerja buenosaireške pokrajine Victora Calabroja. Kljub številnim uradnim demantijem zatrjujejo v Buenos Airesu, da je Peronova že podpisala ukrep, s katerim določa njegovo zamenjavo da ga morajo same še objaviti. Politični opazovalci v argentinskem glavnem mestu pa so soglasni, ko ugotavljajo, da bo predsednica Peronova na vsak način še bolj zapletla svoj položaj, pa naj sprejme kakršnokoli odločitev.
Sindikalne organizacije buenosaireške pokrajine vztrajno zahtevajo njen poseg in zamenjavo Calabroja. Njihov glasnik je Lorenzo Miguel, tajnik «62 sindikatov», ki so tesno povezani z mogočno sindikalno organizacijo CGT. Mi-guelu je uspelo izriniti Calabroja iz združenja kovinarskih delavcev, katerega je bil predsednik in sedaj bi ga hotel popolnoma izločiti iz politične igre. če bo Peronova to zahtevo zavrnila se bo zamerila sindikatom, ki so bili njeni zavezniki in na katere je doslej lahko računala.
če bo njihovo zahtevo sprejela pa se bo zamerila oboroženim si j lam. katerih podporo uživa Calabro, ki je poleg tega priljubljen J pri nekaterih peronističnih skupi-I nah. Tudi nekatere opozicijske sku | pine so, se izrazile proti morebit j nemu uradnemu ukrepu proti Cala broju in tukaj naj omenimo v prvi j. vrsti radikalce in Frondizijev M1D . časniki citirajo izjavo vodje radi-J kalcev Leona, ki je mnenja, da | bi bilo treba zamenjati predsednico republike, če je že podpisala ukrep za zamenjavo buenosaireške-ga guvernerja.
V Aigentini so tudi mnenja, da nikakor ni mogoče prezreti brzo-javke poveljnika vojske generala Videle, s katero slednji čestita Ca-labroju zaradi uspešne akcije proti gverilcem- v torek. S tem je Videla že vnaprej zavrnil tezo sindikalnih organizacij, ki trdijo, da je treba Calabroja zamenjati, ker v njegovi pokrajini nemoteno razsaja prevratništvo. Vojska je zadnje sploh zelc grobo posegla v argentinsko politično življenje in predsednica Peronova si nikakor ne more odtujiti njene naklonjenosti s tem, da zamenja funkcionarja, ki je deležen njenega ugleda.
Politična javnost v Argentini se ukvarja te dni tudi z zadevo bivšega zaupnega sodelavca predsednice Peronove in bivše «črne duše» njenega režima. Gre za nekdanjega ministra Joseja Lopeza Rego, ki bi moral v ponedeljek stopiti kot obtoženec pred preiskovalnega sodnika. ker ga dolžijo nekaterih nepravilnosti, ki so jih odkrili v njegovem ministrstvu. Rege trenutno ni v Argentini in nihče ne ve. kje je. Argentinske oblasti so baje celo zainteresirale Interpol o vsej zadevi, tako da ga išče tudi ta organizacija doslej brez uspeha. Po nekaterih vesteh naj bi bil v Madridu, po drugih v BrazUiji, nekateri- celo trdijo, da je v Švici. Gre seveda za glasove, ki so bolj ah manj neutemeljeni.
pripravljengtti.
TRŽAŠKI DNEVNIK
28. decembra 1975
JUTRI SEJA DEŽELNEGA SVETA
GOVORILI BODO PREDSTAVNIKI VSEH DEŽELNIH SVETOVALSKIH SKUPIN
Zasedanje bo trajalo dva dni - Prijavljenih 22 govornikov Nova deželna uprava ne bo imela lahkega življenja
Veliko rib včeraj v mrežah
Po izvolitvi novega deželnega odbora, ki ga sestavlja pičla večina (32 na 61) svetovalcev KD, PSDI in PRI, ter po programski izjavi predsednika novega deželnega odbora odv. Comellija se bo deželni svet spet sestal jutri dopoldne in bo zasedal dva dni. Na dnevnem redu so posegi predstavnikov vseh svetovalskih skupin. Deželni svet bo zasedal dopoldne in popoldne, ker se je do sedaj prijavilo že 22 govornikov.
Vse kaže, da bo razprava zelo razgibana in da bo zajela celo vrsto perečih vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, vlogo dežele, predvsem pa program nove uprave in politično izbiro KD, PSDI in PRI. Z raznimi odtenki bodo seveda predstavniki teh treh strank zagovarjali svoje izbire in program, zelo kritično analizo, pripombe in ugovore pa bomo slišali zlasti iz ust predstavnikov KPI in PSI. Kot smo že poročali, napoveduje namreč KPI oster boj sedanji deželni upravi, o-ziroma tristranskemu zavezništvu med KD, PSDI in'PRI, še zlasti demokristjanom, katerim očita taktici-zem, beg pred jasnimi in kakovostnimi izbirami, izoliranje od sindikalnega gibanja in neupoštevanje ljudske volje ter nauka volitev 15. junija.
Novi deželni odbor ne bo torej i- f ja. Obrazca imata dve prilogi; prvo mel lahkega življenja, čeprav že zdaj pravijo, da je taka rešitev le začasna, v pričakovanju novih razjasnitev, ali zaostritev, ki naj bi- jih prinesle čez nekaj mesecev vsedržavni kongresi PSI, KD in PSDI.
V takem, napetem in razgibanem vzdušju, na pragu novega leta, se torej začenja delovanje nove deželne uprave. Novoletne voščilnice bodo predsedniku in odbornikom zares dobrodošle.
NAROČNINA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
CELOLETNA MESEČNA .
20.500 lir 2.100 lir
ZA VSE NAROČNIKE :
■	brezplačno mesečnik « DAN »
NAROČNINA ZA
REVIJO «DAN» . . 3.000 Ur
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976.
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
■	bo decembra prejemal dnevnik brezplačno.
NAROČNINE SPREJEMAJO :
■	Uprava: Trst, Ul. Montecchi ,6, tel. 795-823
■	Raznašal«
■	Pošta: tekoči račun ZTT št.
11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
# Jutri se bo ob 20.15 na sedežu v Ul. Caprin 18/1 sestala šentjakobska rajonska konzulta.
Posl. Belci o ukrepih za tržaško ladjedelstvo
Pokrajinsko tajništvo KD poroča, da je v prejšnjih dneh poslanec Belci posredoval v parlamentu, da bi se v kratkem začela razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva finančne ukrepe v korist tržaškega ladjedelstva. Gre za tri pobude; za finančne ukrepe na področju znanstvenega raziskovanja v korist tovarne Grandi motori, za nadaljevanje gradnje suhega doka v tržaškem arzenalu sv. Marka in za čimprejšnjo vzpostavitev pomorske zveze s trajekti med Trstom in Dalmacijo. Trajekte bi lahko gradili v milj-ski ladjedelnici Alto Adriatico. Gre za pomembne pobude, saj znaša samo finansiranje tovarne Grandi motori 27 milijard lir.
Belci je tudi dosegel, da je podtajnik za državne soudeležbe Gun-nella «odmrznil» vprašanje gradnje suhega doka, prav v zadnjih dneh pa je razpravljal z ministrom Gioio o pomorskih zvezah na Severnem Jadranu. Gioia je zagotovil, da se bo pozanimal za čimprejšnjo vzpostavitev trajektnih zvez med Trstom in Dalmacijo ter se bo zavzel, da bi te proge zaupali Tržaškemu Lloy-du, ki pa bo moral seveda šele naročiti primerne ladje, pri čemer bi se lahko okoristila miljska ladjedelnica.
bo moralo izpolniti podjetje, drugo pa tisti uslužbenci, ki niso dolžni izpolniti davčne prijave in lahko namesto te vložijo izpolnjen obrazec. Finančno ■ ministrstvo opozarja, da bodo morala podjetja, ki imajo mehanizirano knjigovodstvo, sama poskrbeti za tiskanje obrazcev. Ostala podjetja pa bodo lahko dvignila o-brazce pri finančnih uradih.
Obrazca za prijave davkov za leto 1975
Finančno ministrstvo opozarja, da sta bila objavljena v uradnem listu štev. 330 z dne 16. decembra 1975 osnutka obrazcev, ki jih bodo morali delodajalci izročiti uslužbencem izpolnjene s podatki o dohodkih v letu 1975 (gre za osnutek za podjetja, ki imajo mehanizirano knjigovodstvo) in osnutek za ostala podjet-
1. in 2. januarja zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v četrtek 1-, in v petek, 2. januarja 1976, zaprti zaradi državnega praznika.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiijimiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiimiiuiniuinnuumuiummiiiiinmmmmmunnmnunmHniHmiUlinuHHjimiimnriHnmmiimHnu
DANES V TRNOVCI, SLIVNEM IN PREČNIKU
Odkritje spominskih plošč v počastitev padlih v NOB
Govorili bodo župan A. Škerk, občinska odbornica Z. Legiša - Mervič in svetovalec S. Colja
Danes bo devinsko - nabrežinska ob 16. uri kot doslej. Ta spremem-občina, v okviru proslav 30. oblet- ba je bila potrebna, da bodo lahko
niče osvoboditve, odkrila spominske plošče v Trnovci ob 10. uri, v Prečniku ob 10.30 in v Slivnem ob 11. uri. Ob teh svečanostih, s katerimi občina zaključuje proslave 30. obletnice osvoboditve, bodo imeli priložnostni govor župan Albin Škerk v Trnovci, občinska odbornica Zora Legiša - Mervič v Slivnem in občinski svetovalec Srečko Colja v Prečniku.
Med številne svečanosti v počastitev te pomembne obletnice je občinski upravi tudi pripisati odkritje spominskega obeležja 10. maja v Devinu, razpis literarnega in slikarskega natečaja med osnovnošolskimi in nižješolskimi dijaki ter prireditev osrednje proslave na nabrežin-skem trgu pred spomenikom. Važno je tudi omeniti pobudo za postavitev spomenika padlim v NOB v spodnjem delu občine, predvidoma v Štivanu.
Ob današnjem slovesnem odkritju bo občinska uprava položila venec, pevski zbor «Fantje izpod Grmade» pa bo zapel nekaj priložnostnih pesmi.
objavljali izžrebane številke vsi popoldanski dnevniki.
• Finančno ministrstvo sporoča, da bo od 3. januarja 1976 žrebanje loterije ob sobotah ob 15.30 in ne več
uiutiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiin
TRAGIČNA NESREČA VČERAJ V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH
Z lokomotivo silovito v železničarja ki je prečkal tire na openski postaji
52-istni A. Armilli, doma iz Medene, a bivajoč v Naselju sv. Sergija, je umrl med prevozom v bolnišnico
Včeraj zjutraj se je na openski železniški postaji pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 52-letni strojevodja Afro Armilli iz Ul. Cubi 2. Armilli se je ob 6. uri predstavil na openski postaji, odkoder bi moral odpeljati tovorni vlak do novega pristanišča. Da bi prišel do lokomotive, je moral prečkati več tirov. Na tretjem tiru je stal prazen tovorni vlak; Armilli se je tore, povzpel v vagon, ga prečkal in na
!j|
al
nasprotni strani ritensko skočil na tla. Prav v tistem trenutku pa je po četrtem tiru privozila lokomotiva. Strojevodja Giorgio Richter je v zadnjem trenutku opazil pred seboj senco, skušal je zavreti, a bilo je že prepozno. Z odbijačem je lokomotiva zadela v Armillija in ga silovito zbila ob tla, pri čemer mu je odtrgala levo nogo. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli prisotni železničarji. Z rešilnim avtom Rdečega križa so Armillija kasneje odpeljali v tržaško bolnišnico, a bilo je že prepozno: nesrečni strojevodja je zaradi prebitja lobanje in drugih hudih poškodb umrl že med prevozom.
Kaj težko je govoriti o vzrokih nesreče. Ob 6. uri je še popolna tema in kljub temu, da je openska postaja razsvetljena in da je imela lokomotiva verjetno prižgane luči, je Armilli ni opazil. Temu je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da se je spustil iz vagona na tla vzvratno, to je z očmi uprtimi v notranjost vagona. Morda se je pri tem nekoliko preveč sklonil in je njegovo izbočeno telo preseglo varnostno razdaljo med dvema tiroma, ki pa je, resnici ra ljubo, res precej majhna.
Železničarska postaja je uvedla preiskavo, da bi pojasnila okoliščine, v katerih se je pripetila nesreča. Ostaja pa žalostno dejstvo, da je tragično izgubil življenje železničar, ki zapušča številno družino in ki je bil zelo priljubljen med delovnimi tovariši.
OBVESTILO BRALCEM	
Obveščamo cenjene	bralce, da so od 1. decembra letos jugoslo-
vanski dnevniki in revije na prodaj samo v naslednjih prodajalnah v mestnem središču:	
Tržaška knjigarna	v Ul. S. Francesco št. 20
kiosk Papagna	pri vhodu Pokritega trga
kiosk Specar	v Ul. Coroneo (blizu Godine)
kiosk Morpurgo	v Drevoredu XX. septembra (ob križišču z Ul. Timeus)
kiosk Tarterini	na postaji openskega tramvaja
kiosk Mollaroni	na Trgu Dalmazia (pri Harry’s baru)
prodajalna Zanor	v Ul. Roma (v bližini Ul. Ghega)
kioska SO. VE. STA	na železniški postaji
knjigarna Parovel	v pasaži Tergesteo
kiosk Caricati	na Borznem trgu
kiosk Derosa	v Ul. Roma (v bližini Borznega trga)
kiosk Sablicb	v pasaži Rossoni
pri našem vratarju	v Ul. Montecchi 6
Poleg tega imajo seveda na razpolago jugoslovanske dnevnike in 1	
revije vsi raznašale! ških vaseh.	in skoraj vsi kioski v predmestjih in okoli- |
Zvišanje življenjskih stroškov v novembru
Urad za statistiko pri tržaški občini sporoča, da so se življenjski stroški za delavske in uradniške družine v novembru letos zvišali za 0,7 odstotka v primerjavi z oktobrom in za 10,7 odstotka v primerjavi z novembrom lanskega leta. V zadnjem letu so največ narasle najemnine (18,9 odstotka), razni stroški (12,5 odstotka) in oblačila (12 odst.), nekoliko manj prehrambeni proizvodi, elektrika, plin in tekoča goriva pa le za 0,4 odstotka.
Deželni prispevki za sodelovanje na sejmih
Deželna uprava je nakazala petim gospodarskim organizacijam oz. konzorcijem iz Furlanije - Julijske krajine skupno vsoto 370 milijonov lir za delno kritje stroškov v zvezi z nastopom na raznih sejemskih prireditvah. Gre tudi za dva konzorcija iz Trsta. Dežela je nadalje nakazala 154 milijonov lir pomoči skupini gospodarskih organizacij za u-reditev, razširitev oz. posodobitev poslovnih prostorov in delavnic. Končno je deželni odbor porazdelil med štiri trgovinske zbornice iz Furlanije - Julijske krajine prispevek 60 milijonov lir: gre za vračilo prispevkov, ki so jih zbornice svoj čas priznale podjetnikom, ki so nastopili na raznih domačih in tujih sejmih. Tržaška zbornica bo poleg tega prejela 6 milijonov lir za kritje stroškov pri ureditvi razstavnih paviljonov na zadnjem dunajskem in graškem sejmu, enako vsoto pa bo prejela videmska zbornica, ki je uredila paviljone v Bologni, Celovcu, Sant’Ambrogio v Valpolicelli in v Milanu.

Dan je bil včeraj lep, morje mirno, kot olje, pod sinjim nebom, kjer je sonce že pričelo z zenita drseti proti obzorju, so poletavali galebi, v daljavi pa je v komaj čuteni sapi drsela jadrnica. Kdo bi lahko rekel, da je že zima, da je novo leto prav pred vrati? Res, da je le nekaj dni od tega sneg poškropil okolico, včeraj pa je bilo vreme tako, da človek še plašča ni potreboval. Iz barkovljanskega «portiča» je skupina ribiških čolnov zaplavala proti obzorju ter se v zgodnjih popoldanskih urah vrnila s polnimi mrežami rib, po večini plošč ali po tržaško «passere», rib, ki prav v
Italiji». K natečaju se lahko prigla- .	. .,	..
sijo diplomati italijanske narodnosti. ; z)mskih mesecih napolnijo tržaški
Podrobnejša pojasnila daje «Unione di Navigazione Interna Italiana» (Benetke, Calle degli Avvocati 3912).
• V občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unità je na ogled «Božična razstava» slikarjev in kiparjev iz tržaške pokrajine. Občina je v okviru razstave organizirala loterijo, na kateri bo izžrebanih 10 razstavljenih del, ki jih je ista odkupila od avtorjev. žrebanje bo ob zaključku razstave. Listki loterije so naprodaj v galeriji.
SPOROČILO INAM
Potrdila veljavnosti zdravstvenih knjižic
INAM sporoča, da zapade veljavnost zdravstvenih knjižic konec leta. Tokrat bodo veljavnost knjižic za prvi semester .1976 potrdila kar naravnost podjetja, kjer so zavarovani delavci zaposleni. Zato INAM poziva podjetja, naj dvignejo na sedežu v Ulici Farneto ustrezne formularje. Podjetja, ki so vpisana v Zvezo industrijcev, lahko dvignejo o brazce na sedežu zveze na Trgu Scorcola 1.
zaliv in trg. Ribiči so čistili mreže, ljudje pa radovedno gledali in so, že ker je bilo sveže ribje meso na razpolago, kupovali.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
priredi
v Kulturnem domu
DANES ob 17. uri zaključno predstavo 30. obletnice osvoboditve.
Na svečani koncert so vabljeni predstavniki borčevskih in drugih organizacij s tostran in onstran meje. Pozdravila bosta predstavnika VZPI - ANPI in SPZ.
Balado v zvedbi TPPZ bodo spremljali odlomki dokumentarnih filmov in diapozitivov iz druge svetovne vojne.
Sedeži so razprodani. Na razpolago so samo stojišča.
čisti izkupiček je namenjen skupnosti handikapiranih na Opčinah.
V prostorih Kulturnega doma prireja ekipa Agit-prop TPPZ svojo fotografsko razstavo o nastopih ob 30. obletnici osvoboditve.
Na razpolago bodo gramofonske plošče LP PARTIZANSKA BALADA.
BOŽIČNI KONCERT V PODLONJERJU
Danes, ob prvi obletnici nove cerkve v Podlonjerju, prirejajo božični koncert. Nastopa pevski zbor iz Skednja, ki ga vodi Dušan Jakomin. Začetek ob 16. uri. V Podlo-njer vozi avtobus štev. 35.
Z vespo je silovito zbil dijaka na tla
Včeraj dopoldne so s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice 11-letne-ga dijaka Marca Leonija iz Ul. Bergamino 16. Leoni je malo po 11. uri prečkal Rocolsko cesto v višini stavbe štev. 117, kjer ga je silovito zbil na tla 17-letni Gianfranco Soiolis ž Rocolske ceste 165, ki je izjavil, da je mladenič nenadoma prečkal cesto in da ni mogel pravočasno pritisniti na zavore. Trčenje je bilo tako silovito, da si je Leoni pri padcu na tla prelomil lobanjo in je nje-
govo zdravstveno stanje zelo resno.
V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA
Silvestrovanje na Primorskem
Skoraj povsod, kljub slanim cenam, vse zasedeno
Včeraj ponoči so neznani pobalini zažgali avto fiat 125, ki ga je lastnik, 47-letni Francesco Gombach iz Ul. Pier della Francesca 12, parkiral pred svojim stanovanjem. Kljub hitremu posegu gasilcev so plameni popolnoma uničili vozilo.
• Organizacija «Unione di Navigazione Interna Italiana» je razpisala študijsko štipendijo v višini 1.000.000 lir, da bi počastila spomin bivšega dolgoletnega predsednika dr. R. To-gnazzija. Štipendijo bo organizacija podelila avtorju najboljšega diplomskega ali študijskega dela z naslovom «Ureditev in upravljanje pristanišč ob notranjih vodnih poteh v
Že po tradiciji je za silvestrovanje na Primorskem veliko zanimanje zlasti v notranjosti Slovenije in v zamejstvu. Temu primerno so tudi zasedena vsa večja turistična središča tako ob morju kot v hribovitih predelih in na Krasu. Hotel Metropol v Portorožu, kjer bo pela Terezija Kesovija, je že razprodan, nekaj prostih mest pa je še v hotelu Roža in v restavraciji Ljubljana (250 din po osebi). Nekaj prostora je še v piranskem hotelu Punta, kjer je cena 320 din po osebi, prav tako pa tudi v baru Pri treh papigah (350 din po osebi). Medtem ko v Kopru in v Izoli ni
kjer bo za 250 din po osebi igral ansambel Prijatelji. Na Kaliču bo igral ansambel Dancing kvartet, cena za silvestrski menu pa bo 220 din. Medtem ko sta Ajdovščina in Nova Gorica v celoti zasedeni, pa je še nekaj prostora v kanalskem hotelu Neptun (180 din na osebo).
In še informacija za ljubitelje zimskega športa. V obratovanju bodo vse zimsko - športne naprave v vseh primorskih zimsko - športnih središčih, vendar bo zelo težko dobiti prenočišče, ker je večina zmogljivosti zasedenih. Nekaj prostora je le še v Črnem vrhu nad Idrijo, kjer bo stala silvestrska večerja 300 din.
več prostih mest, pa je nekaj pro- j Kljub vsemu so še zmeraj možnosti, štora še v ankaranskem disko klu-1 da kdo v zadnjem trenutku odpove bu (150 din). Lipica je že zdavnaj rezervacijo in se je pač potrebno razprodana, nekaj prostora pa je pozanimati po telefonu, še v postojnskem hotelu Proteus, I	L. O.
............................................................................................................................................................................................i..............................................................................................................................................
Danes, NEDELJA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 3.08 in zatone ob 13.12. Jutri, PONEDELJEK, 29. decembra TOMAŽ
VREME včeraj: Najvišja temperatura 7,5 stopinje, najnižja 3,5, ob 19. uri 7 stopinj, zračni pritisk 1027 ustaljen, vlaga 78-odst„ nebo po-cblačeno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. decembra 1975 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 35 oseb.
UMRLI SO:	62-letni Valentino
Tombazzi, 88-letni Silvio Premuda, 78-letni Pietro Cesari, 79-letna Gio-
Včeraj-danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
V VELJAVI S 1. JANUARJEM
Obveznosti prodajalcev tekstilnih proizvodov
Visoke globe za kršitelje
Zakon št. 883 z dne 26. 11. 1973 predvideva, da morajo vsi proizvodi, ki vsebujejo vsaj 80 odst. tekstilnih vlaken (ne glede na to, ali gre za polizdelke, končne izdelke ali ročna dela) obvezno nositi na posebni nalepki, oziroma etiketi, oznako, iz česa so sestavljeni. Označeno mora biti tudi koliko odstotkov je v izdelku posameznega vlakna (volne, bombaža, lanu, umetnih vlaken kot: nylon, akryl, polyester, terital, itd.), za manjše količine posameznih sestavin *pa je dovoljena le splošna navedba.
Zakon je s tem uskladil že obstoječe norme na Skupnem evropskem tržišču in je v glavnem namenjen proizvajalcem, da bi čimbolj omejili poneverbe in zavajanje kupcev.
Ker pa gredo tekstilni proizvodi v promet prek malih trgovcev, je zakon namenjen tudi njim. Predviden je bil rok dveh ’et (zapade 31. 12. 1975), da proizvajalci dokončno uvedejo na svoje blago v prodaji etikete s točno oznako sestavin. Nekateri so se tega držali, nekateri pa še vztrajajo s proizvodi brez navedbe. Trgovce opozarjamo, da so za tiste, ki dajo v prodajo blago brez točne sestavin-ske navedbe, predvidene zelo visoke globe (od 100.000 do 3 milijonov). Ta določila veljajo tudi za tisto blago, ki je še na zalogi. Zlasti blago, ki je na zalogi več1 let, pa nima take oznake. Trgovci so dolžni takšnim proizvodom sami nalepiti posebno nalepko z imenom svojega podjetja in z navedbo, da je bilo blago kupljeno preden je stekel po zakonu predvideni rok. Kdor si ni teh nalepk še nabavil, naj se nemudoma obrne na Slovensko gospodarsko združenje, kjer bo dobil potrebna pojasnila.
Gledališča.
ROSSETTI
DANES ob 16. uri izven abonmaja Macario in Rita Pavone «Due sul pianerottolo» Corbuccija in Amendo-le. Za abonente 20 odst. popusta. Zadnja ponovitev.
Od 30. decembra do 4. januarja 1976 Araldo Tieri in Giuliana Lojo-dice «Zakonska postelja». Izven abonmaja. Abonenti imajo za prvi dve ponovitvi 30 odst. popusta, za ostale pa 20 odst. Rezervacije sprejemajo za vse predstave do 1. januarja 1976.
AVDITORIJ
DANES ob 16. uri «Anatol» z Ga-brielejem Lavio, Manuelo Kustermann in Virginiom Zemitzom. «Red. I nedelja». Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Fratti za ponovitve, do 6. januarja 1976.
Jutri odmor.
VERDI
V petek, 2. januarja 1976, bo v gledališču «Verdi», z začetkom ob 20. uri, premiera opere «Katja Ka-banova» Leosa Janačka, povzeta po znanem romanu H. Ostrovskega «Potop». V glavnih vlogah igrajo H^lia T’Hozan, Djerdijevka čakarevič, Katja Angeloni Kolceva, Gianfranco Pastino, Piero Filippi, Mario Petri in Ermanno Lorenzi. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Georges Sebastjan, režija Margherita Wallmann. Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča, tel. 31-948.
Prosvetno društvo «IVAN GRBEC»
vabi na ogled slikarske razstave umetnikov Grimalde, Kravosa, Švare, Vecchieta in Volka.
Ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13.
Ogled in rezervacija mape, izdane ob 30-letnici osvoboditve, v prostorih prosvetnega društva in v Tržaški knjigarni
Razstava ostane odprta do vključno 6. januarja 1976.
Kino
9 Finančna intendanca sporoča, da je rok za predstavitev in overovitev inventarja za odbitje davka IGE na zaloge in investicije, ki jih določa odlok predsednika republike štev. 633 z dne 26. oktobra 1972, podaljšan do 31. decembra 1976, kot predvideva zakon štev. 576 z dne 2. decembra 1975.
9 Občina sporoča, da bo občinska blagajna v Ul. Nordio 11, s 30. decembrom izplačevala mesečne dodatke za slepce, gluhoneme in civilne invalide, ki so do 1. avgusta vložili prošnjo.
vanna Massenich vd. Fonda, 73-letni Savino Bucci, 61-letna Giovanna Sturm por. Gombač. 76-letna Maria Calligari vd. Rusconi, 60-letni Giovanni Bembi, 80-letni Bruno Tedesco, 71-letna Maria Briavez por. Morrone, 90-letna Caterina Pirovich vd. Penco, 61-letna Zora Košuta vd. Savi, 76-letna Ermenegilda Raf-fael vd. Pravisani, 85-letna Giovanna Turk vd. Tegacci, 74-letna Maria Crisanaz vd. Triscoli, 72-letna Anna Maria Calligarich por. Slatich, 74-letna Ginevra Leonardi vd. Polli, 71-letni Onorio Rigo, 65-letni Cesare Soave, 79-letni Giovanni Dambrosi, 79-letna Emilia Rand vd. Boldrini, 74-letni Vittorio Mattini, 63-letni Guerrino Gardini, 90-letni Antonio Ribarich, 79-letni Antonio Lucas, 90-letni Antonio Nicoli, 78-letna Francesca Bostiancich vd. Stibilj, 78-letna Antonia Budicin vd. Franza, 66-letna Maria Carini por. Renzi, 66-letni Enrico Cantini, 77-letna Gisella Carli vd. Hervatin, 73-letna Maria Boštjančič vd. Baucer, 71-letna Carolina Lade por. Chinchella, 28-letna Maria Valeria Bensi por. Sblendorio, 69-letni Romano Scar-pellini.
OKLICI:	karabinjer Giuseppe
Russo in učiteljica Renata Corai, uradnik Gabriele Pregarz in trg. pomočnica Rita Degrassi, železničar Renzo Biasin in trg. pomočnica Claudia Tintori, mehanik Gianfran '
co Bettini in trg. pomočnica Marialuisa Lamola, šofer Giorgio Janesch in uradnica Sonia Radosevic, električni varilec Giovanni Filistum in delavka Silvana Matkovič, telefonski delavec Claudio Sfreddo in u-radnica Patrizia Metelli, delavec Salvatore Marino in uradnica Gabriella Fabris, pristaniški delavec Claudio Zara in gospodinja Angela Rotellini, inženir Livio Leonardi in trg. pomočnica Gordana Popovič, pristaniški delavec Gianfranco DTo-rio in gopodinja Barbara Fichera, delavec Massimo Romano in gospodinja Maria Maiorana.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dòtt Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro jINAM), Trg Oberdan 2.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št 16/IH
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INÀDEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	6	41	20	72	32
CAGLIARI	60	14	35	79	85
FIRENCE	18	26	88	28	8
GENOVA	54	21	50	64	14
MILAN	43	51	79	8	49
NEAPELJ	23	62	74	20	84
PALERMO	43	45	25	53	42
RIM	52	79	35	17	63
TURIN	50	14	87	11	27
BENETKE	7	58	63	55	38
ENALOTTO					
1X1 XXI	XXX			12 2	
Z avtom v avtobus:
dve osebi ranjeni
Včeraj se je okoli 13. ure pripetila v mestnem središču lažja prometna nesreča, pri kateri sta bili ranjeni dve osebi. Avto fiat 126, ki ga je upravljal 25-letni Ezio Biondi iz Drevoreda 20. septembra 73 je na križišču med Ul. S. Nicolò in Ul. S. Spiridione trčil v avtobus proge 28, ki je prihajal z desne. Pri trčenju je v avtobusu padla 61-letna češkoslovaška državljanka Edita Hlobil por. Kopista iz Ul. Cordaro-li 28, ki se bo morala zdraviti na kirurškem oddelku tržaške bolnišnice 15 dni zaradi verjetnega zloma reber. Biondijevi sopotnici, 28-letni uradnici Gianni Diquel iz Drevoreda D’Annunzio 69 pa so v bolnišnici dali prvo pomoč in jo nato odslovili.
Ariston 15.30 «Libera amore mio», barvni film, igra C. Cardinale.
Grattacielo 15.00 «Pasqualino Sette-bellezze». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini.
Fenice matineja 10.00—11.30 «Fumavano le colt... Lo chiamavano Camposanto», western.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Excelsior matineja 10.00—11.30 «Orsetto Panda e gli animali della foresta», risanka.
Excelsior 15.30 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du. naway, C. Robertson, M. Von Sy-
dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 15.00 «Il padrone e l'operaio», barrai film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Attenti al buffone». Barvni film. Igrata N. Manfredi in M. Melato. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladim pod 14. letom.
Capito! 15.00 «Il gatto mammone». Barrai film. Landò Buzzanca. Prepovedan mladini pod 14, letom.
Cristallo 15.00 «Africa-express». Barvni film. Igrata Giuliano Gemma, U. Andress.
Moderno 15.CO—22.00 «Piange il telefono». Barvni film. Domenico Mo-dugno.
Filodrammatico 15.00 «Banana meccanica», barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Anastasio mio fratello», barrai film. Igra Alberto Sordi.
Impero 15.00. «Beniamino», barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «La nipote». Barrai film. Igrata F. Muzio in D. Vargas. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 15.00 «Il seme del tamarindo». Barvni film. Igrata Omar Sha-rif in Julie Andrews.
Radio 14.30, «Robin Hood», barvna risanka.
Astra 15.00 «Giubbe rosse», barvni film. Igrata F. Testi. R. Ceschia.
Mignon 15.00 «Il mistero delle dodici sedie». Barrai film.
Volta - Milje 15.00 «Herbie, il maggiolino sempre più matto», Walt Disneyev barrai film.
Sekcija ANPI - Repentabor izreka globoko sožalje Stanetu in Dušanu Guštinu ob izgubi drage mame.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga sestra in teta
ZORA KOŠUTA vd. SAVI
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 29. decembra, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ na domače pokopališče.
Žalujoči: bratje z družinami, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo.
Sv. Križ, 28. decembra 1975
KVOTE: 12 točk - 13.742.000; 11 točk • 371.400; 10 točk - 29.900 lir
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem za iskrene izraze sožalja, ki so nam bili v tolažbo, ko smo izgubili našo ljubljeno mamo
NATALIJO SIMONITI roj. MAVRIČ
Družini Suhadolc in Simoniti Opčine, Tržič, 28. decembra 1975
Izidi volitev na srednjih šolah Tradicionalno lučanje v Boljuncu za razredne in disciplinske svete
Prejšnjo nedeljo so bile na nekaterih šolah volitve v razredne in disciplinske svete, ki jih je treba po pooblaščenih odredbah o šolstvu obnoviti vsako leto. Volitve so bile tudi na slovenskem liceju «France Prešeren», kjer je bila udeležba staršev, dijakov in učnega osebja sorazmerno zelo visoka in vsekakor višja kot na italijanskih šolah. S tem so vsi dejavniki slovenske šole še enkrat dokazali, da jim je usoda našega šolstva pri srcu.
Znanstveni licej
Razredni sveti
Za predstavnike dijakov so bili izvoljeni: I. a: Marko Zubalič in Marko Mesesnel; I. b: Ugo Simčič in Nives Cossutta; II. a: Katja Kalc in Giorgio Scabar; II. b: Marko Rismondo in Barbara Calzi; III. a: Suzana Pertot in Klavdij Lorenzet-to: III. b: Aleksandra Udovich in Katja Danieli; IV. a: Marko Lupine in Teodora Mevlja; IV. b: Ariana Kapun in Renato Mihelčič; V. a: Melita Valli in Tatjana Černivec ter V. b; Villy Mikac in Marija Doroteja Brecelj.
Za predstavnike staršev so bili izvoljeni: I. a: Renato Roncelli in Eulalia Volpi: I. b: Vittorio Filippi in Giuliano Cossutta; II. a: Adriana Cossutta in Laura Ban; IL b: Anna Udovič in Savina Verginella; III. a: Desiderij Švara in Marija Volk; III. b: Nives Mazurca in Ži-tomir Tercelli; IV. a: Severino Co-retti in Pavel Merkù; IV. b: Kiljan Ferluga in Ivan Artač; V. a: Lucijan Padovan in Veronika Pečenko; V. b: Dolfi Guglielmi in Pavla Volčič.
Disciplinski svet
Predstavnika dijakov: Marina Guglielmi in Marko Lupine (namestnik); predstavnika staršev Marčela Jazbec in Eulalia Volpi.
Zavodski svet
Dijaki: Valter Pertot, Doroteja Brecelj in Rado Race-(lista št. 1).
Učno osebje: Franka Velikonja -Fornazarič.
Volilnih upravičencev je bilo 395, volilo je 65,1 odst. staršev, 63,9 odst. dijakov in 62,5 odst. učnega osebja. Povprečna udeležba na volitvah je bila 64,6 odst.
Klasični licej
Predstavniki dijakov v zavednem svetu. Izvoljena je bila lista štev. 1, ki jo sestavljajo Tomaž Simčič, Rosana Gec in Majda Košuta. Pri učnem osebju ni bilo sprememb.
Razredni sveti. Predstavniki dijakov: IV. Franca Zoch, Marina Počkaj; V. Marija Kostnapfel, Helena Terčon; I. lic. Majda Košuta, Lidija Rupel; II. lic. Majda Kodrič, Igor Pavletič; III. lic. Rosanda Kralj, Igor Vrabec. Predstavniki staršev:	VI. Oreste Pertot, Ire-
na Sosič; V. Adolf Lapornik, Ernesto Kodarin; I. lic. Evgen Dobrila, Jakob Kandut; II. lic. Bojana Simčič, Ada Magnani; III. lic. Alma Kjuder.
Disciplinski svet:	predstavnika
dijakov Dorjana Kafol in Eva Fi-čur; predstavnika staršev: Evgen Dobrila in Bogdan Berdon.
Volilnih upravičencev: 50 dijakov in 95 staršev. Glasovalo je 45 dijakov in 71 staršev. (90 odst. dijakov in 74,7 odst. staršev).
Učiteljišče
V zavedni svet je bil namesto prof. Borisa Pahorja, ki je odšel v pokoj, izvoljen prof. Branko Pegan.
Zastopniki dijakov v zavodnem svetu: Veronika Brecelj, Bonija Koren in Ariela Vertovec.
Srednja šola v Križu
Razred L: Ines Kostnapfel, Ida Purič, Marija Vidoni, Emi! Sedmak, II. razred: Danijel Tence, Ivana Sedmak, Violetta Candotti, Eda Sedmak. III. razred: Josip Carli, Marija Pahor, Emil Sedmak in Sonja Ušaj.
Disciplinski svet (za Prosek in Križ): Josip Starc, Danjel Tence, namestnika Edvard Bogateč in Anita Metelko.
Srednja šola pri Sv. Ivanu
Razred I. a: Marija Maver, Anna Venne, Ivanka Kravos. I. b: Alma Paoli, Franc Cetin, Anamarija Albi,
Zastopnik staršev v disciplinskem Carlo-Tomšič. H. a: Marija"'Monta-svetu Josip Grgič, namestnik Iva | narjj Nives Cergoli, Dora Crovatini, Knzmancic, zastopnik dijakov He- j Teodor Cergolj, lì. b: Guglielma lena Valič, namestnik Gabrijela Mi- j Zoch, Ana Cej, Celestina Turk, Mar-
lič.
Zastopniki staršev v razrednih svetih. Razred I. a: Silva Čuk in Ljudmila Tozon. I. b: Viktor Cesar in Danila Levstik. II. a: Jožiča Koršič in Olimpija Sosič. II. b: Mira Hrovatin in Zlatimir Lorenzi. HI. a: Loredana Kralj in Bogomira Ota. III. b: Pavel Farneti in Roža Renar. IV. razred: Mira Grego ri in Anton Kosmač.
Tečaj za šolske vrtnarice: I. letnik: Marija Franko in Vida Godina, II. letnik. Marija Gregori in Ivan Milič.
Zastopniki dijakov v razrednih svetih: Razred La: Tanja Grgič in Mirjam Kandut. L b: Marko Piccini in Marinka Semolič. II. a- Sonja Antoni in Veronika Brecelj. II. b:
cela Devetak. III. a: Licija Rupel, Adrijan Maver, Lidija Ferluga. III. b: Ornela Nacinovi, Renata Bal-dassi, Niko Škamperle, Anastazija Škamperle.
Srednja šola na Katinari
1. razred: Ida Pregare, .Marija Carbone, Lidija Bordon. II. razred: Duilija Pečar, Marija Glavina, Miranda Maver. III. razred: Klavdija Čok, Alma Kjuder, Marija Lenardon, Karolina Slamič.
Disciplinski svet: (za Sv. Ivan in Katinaro) Teodor Cergolj in Emilija Kjuder, namestnika pa Natalija Bachi in Ornela Nacinovi.
Srednja šola na Opčinah
Razred La. Jolanda Švab, Vladimir Grgič, Nerina Ravbar, Marta
Obvestilo
Občinska uprava občine Devin -Nabrežina poziva vse občane, da pismeno dostavijo tajništvu tukajšnje občine vse pomisleke in opombe v zvezi z novimi urniki in nov;m itinerarijem avtobusne proge 43 najkasneje do 10. januarja 1976. Za o-menjeno razširitev prevozne službe je tukajšnja občina namreč prevzela v svoje breme kritje višjih stroškov in se obvezala s tržaško občino in z Acegatovim podjetjem, da v poskusni dobi 30 dni preveri ustreznost tovrstne službe dejanskim potrebam tukajšnjega prebivalstva.
Komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki občinske uprave, šolskih svetov in zavodskih svetov v okviru tukajšnjega občinskega območja (štivanske papirnice, kamnolomov, sanatorija, krajevnih ustanov), predsednik avtonomne turistične letoviščarske ustanove iz Ses-Ijana ter tehniki. podjetja ACEGAT, bo preučila vse predloge in opombe,
lilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIimilllllllllllllR
Arijana Korošec in Eda Pregare. Guštin, I.b: Vladimir Vremec, A-ttt "• D—leksander Gori, Elio Čuk, Alberta
Bukavec. I.c: Marija Košuta, Klara Gregori, Vladimira Hrovatin, Helena Tavčar. Tl.a: Valerija Sossi, Ivanka Tavčar, Bernard Škerlavaj, Silvan Žagar. Il.b: Anton Malalan, Guido Sossi, Livij Malalan, Adrijan Kalc. IILa: Ester Milič, Dora Škerlavaj, Alma Gregori, Marija Vidali. Ill.b: Leon Krevatin, Lilijana škr-lavaj, Olimpija Gulli, Eda Žerjal.
Disciplinski svet: Bogdan Berdon in Livij Malalan, namestnika pa Marija Pisani in Marija Milič.
III. a: Boris Markovič in Stanislav Salvi. III. b Bonija Koren in Gabrijela Milič. IV. razred: Majda Černjava in Elizabeta Starc.
Zastopniki dijakov v tečaju zal otroške vrtnarice: I. razred: Nadja Debenjak in Erna Ozbič. H. razred: Čincija Auber in Loredana Bratož.
Srednja šola v Rojanu
Predstavniki staršev v razrednih svetih. L razred: Tereza Bertini, Marija Luiza Živec, Viktor Piščanc in Emilija Pertot. II. razred: Sabina Schillani, Laura Lokar, Erika Zupančič in Karlo Kuret. III. razred: Celestina Gulin, Lina Kerpan, Dimitrij Sancin in Josipina Godnič.
Predstavniki staršev v disciplinskem svetu: Sonja Lokar in Vera Poljšak, namestnika pa Adrijana Ščuka in Eda Obersnel.
Srednja šola na Proseku
Razred I. a: Ludvik Starc, Elvina Sloccari, Laura Sedmak in Giorgio Sloccari. L b: Mario Štoka, Mirko Štoka, Anita Metelko in Margherita Bizjak. II. a: Dragica Husu, Mirko Štoka, Lilijana Kante, Herman Švab. II. b: Anita Metelko, Josip Starc, Edvard Kemperle, Aleksander Furlan. III. a: Ivan Lavrenčič, Teofil Furlan, Emilija Doljak in Josip Pegan. III. b: Marija Prašelj. Silvija Danieli; Albin Malalan in Marta Malalan.
•iuiiiiiiiiuiiuiiiHiiHiiuiiiiiHiimmuiiiiiiHnuiiHmHiiiiiiimiiiiiitiiiiitiuiifiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POTRJCNA NA SIJI 23. DECEMBRA
ENOTNA RESOLUCIJA DOLINSKEGA OBČIN. SVETA ZA ŠOLSKI OKRAJ
Kakor smo že poročali, je dolinski občinski svet na svoji zadnji seji v torek, 23. decembra, soglasno odobril enotno resolucijo z zahtevo po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Ta enotnost je potrdila županovo željo, da bi bili Slovenci enotni v vseh stvareh, ki se jih tičejo. Prvi del resolucije se glasi:
«Občinski svet občine Dolina je pri obravnavi predloga deželnega odborništva za šolstvo o razmejitvi šolskih okrajev v smislu 9. člena DPR št. 416/74 in zakona 477/73 UGOTOVIL,
da pri deželnih oblasteh naše avtonomne dežele F-JK s posebnim statutom, ki bi morala biti največji zagovornik temeljnih, v republiški ustavi in v lastnem statutu zapisanih pravic, posebno še vedno neenakopravnih in ponekod niti priznanih Slovencev, ni še dozorela volja za rešitev odprtih vprašanj Slovencev. Posledica tega je, da se nerešeni problemi Slovencev, spričo kopice ostalih problemov, enostavno pozabljajo,
HOČE
ponovno poudariti in zahtevati, da omenjena volja, pripravljenost in obveze, ki jih kažeta na najvišji ravni vlada in ustavni lok s podpisovanjem dogovora o dokončnosti meja in prijateljskem sodelovanju, naj ne pomenijo navaden vljudnostni deklarativni akt, s katerim lahko slepimo sogovornike,
OBŽALUJE
dejstvo, da se mora še danes, 30 let po zmagi nad fašizmom, kot najnižja in zadnja stopnja državne oblasti, ukvarjati z zahtevo po uveljavljanju republiške ustave, namesto, da bi vse svoje sile zastavljal v reševanje današnjega stanja in bodočega razvoja,
PRIČAKUJE,
da bo država v najkrajšem času dokončno uredila svoje obveze do slovenske narodne skupnosti in odpravila razloge, ki ta občinski svet u-pravičeno vznemirjajo vsakokrat, ko obravnavamo probleme, ki bi po čl. 6 naše ustave morali biti že davno rešeni, zato
Danes praznujeta v Dolini 40-letnico skupnega življenja ANGELA in
ZDRAVKO VODOPIVEC Še nešteto srečnih dni jima želita hčerki Milena in Edi z družinama.
Čestitkam se pridružujejo številni prijatelji.
NA OSNOVI
zgoraj navedenih ugotovitev NEGATIVNO OCENJUJE predlog o razmejitvi šolskih okrajev na območju Furlanije - Julijske krajine kot celoto, ker je bil izdelan brez predhodnega in poglobljenega soočanja z zahtevami in stvarnimi potrebami zainteresiranih skupnosti, od občin in drugih krajevnih ustanov, šolskih organov in družbenih organizacij, tja do bistvenega soodločanja Slovencev o lastnih zadevah in ker
NE ŽELI
istočasno obravnavati dokumenta, ki je mestoma dober, mestoma pa celo ustavno pomanjkljiv, pri tem pa nimamo osnove za preverjanje ali je pomanjkljivost rezultat neke izbire ali pozabljivosti, zato svoje stališče utemeljuje s sledečimi pripombami:
1.	Omenjeni deželni predlog zanemarja bistveno potrebo po nuj-nostnem usklajevanju kriterijev gospodarskega in družbenega načrtovanja občin in komprenzori-jev.
2.	Razvidno je, da je dežela ob izdelavi svojega predloga o razmejitvi šolskih okrajev popolnoma spregledala obstoj slovenske narodnostne skupnosti, čeprav je njena prisotnost v Furlaniji - Julijski krajini neizpodbitna in neoporečna stvarnost, ki je bistveno pripomogla ne samo h kulturnemu bogatenju ter demokratičnemu in družbenemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi h kulturnemu napredku in družbenemu razvoju vseh deželanov.»
Drugi del je podoben resoluciji, ki jo je z večino glasov odobril devinsko - nabrežinski občinski svet in ki smo jo pred dnevi v celoti objavili. Tudi dolinski občinski svet odločno zahteva, da se slovenskemu šolstvu zajamči kulturna, didaktična in funkcionalna avtonomija. Pripominja, da se to vprašanje vključuje v širši okvir globalne zaščite in poziva vse demokratične sile, da se zavzamejo za odobritev ustreznega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Ob u-gotovitvi, da predstavlja slovenski šolski okraj le prvi korak za dejam sko osamosvojitev slovenskega šolstva, zahteva, da dežela predlaga ! in podpre ustanovitev deželnega šolskega organizma za slovensko šolstvo, da prouči svoj predlog o šol skih okrajih ter ustanovi samosvoj ni deželni šolski okraj za slovenske šole.
Srednja šola v Dolini
Razred L a: Emi! Ota, Erminio Coretti, Klara Kocjančič, Sergij Kocjančič. I. b: Magdalena Mauri, Lucijan Zeriali, Oskar Kraljič, Ignacij Ota. II. a: Aldo Zobec, Marino Pečenih, Elizabeta Komar, Olivija Šturman. II. b: Marija Čok, Klavdij Bandi, Albin Čuk, Ivana Pregare. III. a: Nerina Švab/ Karlo Slavec, Aleksander Smotlak, Edvin Švab. III. b: Danilo Starec, Mirko Salvi, Bruno Scroccaro, Alenčica Salvi.
Disciplinski svet: Natalija Tul in Lucijan Zeriali, namestnika pa Danilo Starec in Mirko Salvi.
Srednja šola pri Sv. Jakobu - Razred-1. a: Judita«Močnik, Magdalena Furlan, Angel Košuta, Karmen Kalin. I. b: Livij Bogateč, Marija Jankovič, Severin Rojc, Daria Superina. II. a: Marcel Cunja, Elda Tomšič, Ada Švara, Ugo Margon.
II.	b: Ada Roici, Klara Starc, Roza Metton, Ada Kranjec. IH. a: Eda Vigini, Egon Blažina, Guerrina Pertot, Josipina Scarpa. III. b: Anita Campana, Carla Vassalli, Josip Stančič, Mario Cunja.
Disciplinski svet. Ugo Margon in Egon Blažina, namestnika pa Marta Volk in Josip Gerdol.
Srednja šola v Nabrežini
Zastopniki staršev v zavodskem svetu: Antek Terčon in Ivan Legiša.
Zastopniki staršev v disciplinskem svetu: Renato Jazbec, Ada Kariž, Ileana Kakež in Dominik Gerlani.
Zastopniki staršev v razrednih svetih: razred I. a: Alfonz žužek, Josipina Milič, Marta Roi, Ada Racar. L b: Eda Peric, Teodora Spetič, Bruna Legiša, Silvana Živic. II. a: Marija Legiša, Danica Petelin, Ferdinanda Pertot, Albina Terčon. II. b: Rudolf Gergič, Evgenija Pahor, Edvard Vogrič, Vladislav Kravanja.
III.	a: Viktor Mervič, Ivan Legiša, Karla Frandoli, Marika Pernarčič. III. b: Marija Pangos, Mauro Rebula, Josipina Milič, Jolanda Peric.
Mali oglasi
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
[SUPERMARKET
DOMJO 157
JEZ
TEL. 82 65 41
[tlUUIIllllIIIIIIIIIMIllllllllllllllHlllllllllllliKIllllUllillUllllllllllillllllllllllHIIIIIIimilllllllHUlIlllllimillllllta
OBČINSKI SVET JE SOGLASNO POTRDIL PRAVILNIK
7
Dolinska občina bo podeijevaia priznanje «Odličje prijateljstva»
Odličje bo izdelano v reprezentančni in miniaturni obliki
V 1. členu pravilnika je utemeljen namen odličja: «Upoštevajoč, da na ozemlju občine živijo občani slovenske in italijanske narodnosti; da si želimo -doseči najvišjo možno stopnjo omikanega sožitja, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja; da slovenska narodna skupnost, katere le manjši del živi na našem ozemlju, še nima z. zakonom zagotovljenih pravic; da smo obmejna občina s prijateljsko SFRJ ; da gredo vsa na-
yV\ 2Pfy
KaičS^ "(M
BODI ^
ša prizadevanja v smeri miru, sporazumevanja in prijateljstva med narodi pri nas in v svetu; da občina Dolina nima primernega priznanja kot ga imajo druge občine, ustanavljamo «Odličje prijateljstva».
Odličje bo izdelano v reprezentančni in miniaturni izvedbi in bo v obliki bronaste skulpture, «ki v svoji izvirnosti simbolizira največji povezovalni in občutni element naših krajev: občinski spomenik padlim za svobodo. Občinski spomenik, v katerem so s krvjo naših občanov zacementirani ideali bratstva, miru, enakopravnosti, je z največjo spoštljivostjo postavljeno njim; odličje prijateljstva je in naj bo sad te prelite krvi, trpljenja in žrtev in je namenjeno živim, ki se danes in V spremenjenih razmerah kot posamezniki in organizirane skupnosti potegujejo, žrtvujejo in borijo za enake cilje,» je dalje napisano v pravilniku. Osnutek tega odličja je že pripravil slikar Klavdij Palčič in bo predstavljalo bronasto skulpturo spomenika z dvema rokama, ki se združujeta v pest. To bo na marmornati podlagi.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiunimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiin
V VSEH SLOVENSKIH OBČINAH
Na avtobusnih postajah table brez napisov...
V preteklih dneh in mesecih smo tudi na tem mestu že večkrat o-bravnavali vprašanje drogov s praznimi okvirji na avtobusnih postajah v zgoniški občini. Sedaj so to pomanjkljivost vendarle «napolnili», vendar ne na zadovoljiv način.
Že pred poldrugim letom je hotela tržaška javnoprevozniška ustanova ACEGAT postaviti na postajah table le z italijanskim napisom, česar pa župan J. Guštin, .ki je zahteval dvojezične napise, ni dovolil. In res je čez dober mesec
dni uslužbenec omenjene ustanove prinesel na ogled osnutek napisa «fermata - postaja», ki bi povsem ustrezal. Vendar okvirji so ostali prazni, ker se je ACEGAT diplomatsko «rešil v kot» in postavil table s številko 46 brez vsakega napisa. Tako očitno izzivanje je sprožilo ogorčen val protestov vsega domačega prebivalstva, saj npr. enake table v tržaški občini nosijo poleg številke tudi napis «fermata», v slovenskih okoliških občinah (na-brežinska, zgoniška in repentabr-ska) pa sameva le številka, ki sama na sebi ne pove ničesar.
Tudi zgoniški občinski odbor je izrazil na svoji seji vse svoje ogorčenje, ker tržaško ustanovo tako teži zahtevani slovenski napis s sedmimi črkami (postaja), to pa tem bolj, ker je ACEGAT istočasno odposlal na občino dvoumno pismo, v katerem se opravičuje, da ni dvojezičnih napisov, ker ta ■ ustanova nima prevajalske službe. .. Torej so ti gospodje prešli ,z molka v bodečo ironijo, ki ima za tarčo slovensko narodnostne skupnost. To ni le jasen dokaz pomanjkanja politične volje, temveč je groba kršitev pravic naše manjšine, ki ji kratijo najosnovnejše pravice, da sploh ne govorimo o globalni zaščiti.
-bs-
Pravilnik se zaključuje s členi o podelitvi odličja, ki pravijo: «Predlog za podelitev reprezentančne izvedbe postavijo s primerno obrazložitvijo v občinskem svetu, občinski odbor ali svetovalci manjšine.
Predlog za podelitev miniaturne izvedbe dajo županu pismeno lahko vsak svetovalec, priznano obstoječe društvo ali skupnost, šolski svet itd.
Reprezentančno odličje prijateljstva podeli občinski svet, miniaturno odličje pa lahko podeli občinski odbor in izjemoma župan.
Reprezentančno odličje izroči župan, v izjemnem primeru njegov pooblaščenec, v kraju in v obliki, ki ju določi občinski svet. Miniaturno odličje izroči lahko vsak občinski svetovalec, v izjemnem primeru tudi pooblaščena oseba.
V. L.
Vsi v Ljudski dom v Križ na 4	,c
SILVESTROVANJE
z ansamblom KRAS.
Rezervacija miz v baru Ljudskega doma.
Krasno sončno, lahko bi rekM skoraj spomladansko vreme, je v petek popoldne privabilo veliko ljudi, ne samo domačinov, temveč tudi mladih in starih iz sosednjih vasi, da prisostvujejo tradicionalnemu lučanju sv. Štefana. Že leta in leta se na ta dan zberejo na boljunski «Gorici» vaška dekleta z jabolkami in pomarančami in jih jlučajo na mlade fante, posebno pa j če jim je kak pri srcu. V prejšnjih • dneh je kazalo, da z lučanjem ne bo nič. Toda odborniki domačega prosvetnega društva «F. Prešeren» so nalepili po vaških zidovih oglas in vabili domača dekleta naj nadaljujejo s tem lepim boljunskim običajem. Čeprav v manjšem številu, se je na Gorici zbralo nekaj pogumnih deklet, in pripravljene se, s «sadno municijo», boriti proti mlademu moškemu spolu. Točno ob 15. uri se je začela «borba» ki je trajala nekaj minut, nato pa je bil trg pokrit s koščki pomaranč in jabolk.
Ljudje so se iz previdnosti držali večinoma ob strani, saj se je večkrat pripetilo, da je komu priletela pomaranča ali jabolko v glavo.
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. Z AG ARI A
Trst. Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI/
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 -4
CERTI NAO/
Dloftla/ter
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA — ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE
DESRAR
HEWLETT Jp PACKARD
Žepni elektronski računalniki Trgovina
CRASSO
Galerija ROSSORI (Korzo Italija • Coin)
TRST
Tel. 64-267
«128» '70 '73; 850 coupé '71; 500 L '70 '72; Mini '70 '72; Escort 1100 ’71; 850 S. 1000 ’72; 124 S. '70; 128 X 1/9 73; 124 '70; Capri 1700 '70; 1750 '71; Sinica ’67; 132 1600 avtomatični '75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje.
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala raro nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERAU Opčine. WL Salici 1» tei. 211-489.
CENTER ZA OPREMO
ITALPLAST - Trg Ospedale 7 PODI — MOQUETTE — PLASTIKA — PREPROGE — PA-RURES — HODNIKI — ZIDNE TAPETE — ZLOŽLJIVA VRATA
VSE NA ZALOGI
ČISTILNICA «La Triestina», Ul. Zo-venzoni 4 in Ui. Madonnina 38. Trst, čisti obleke, krzna, antilope, koštru-ne — barvanje vseh vrst oblek, specializirana v barvanju po vzorcu. Ob sobotah zaprto.
£ ■ moquette ■ £L
t; * preproge ■ ST
POLAGANJE PLASTIČNIH IN TOPLIH PODOV
Martin Petelin - Nabrežina 145 - Tel eoO-U07
.......................................................'■"■■‘"'■"■'"■"■Ul"...........................................................................
Darovi in prispevki
Namesto konfetov darujeta Boris in Danica Udovič 22.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob N. Simoniti darujeta Majda in Dori Ostan 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V isti namen daruje Irena Srebotnjak 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Natalije Simoniti darujeta Ivica in Žarko Simonič 10.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta Sonja in Dušan Šain
10.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Karla Čoka iz Rovt daruje Anica Laurenčič z družino (Rovte 152) 3.000 lir za TPPZ.
Ob 43. obletnici smrti dragega o-četa darujejo Zvonko, Silvana in Marcel Malalan 15.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah in 15.000 lir za novo kotalkarsko ploščad ŠD Polet.
Namesto novoletnih voščil sorodnikom, prijateljem in znancem darujeta Alma in Marica 6.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina Alojza Guština darujeta Števo in Sonja Zahar
2.000	lir za Amaterski oder Prosek-
Imate namen obnoviti opremo ...
toda
pohištvo
paolo
ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, kot vedno, jamčimo prihranek in kakovost
DOMJO 137 TRST
Kontovel. V isti namen daruje družina Gerlanc - Mennucci 3.00Ò lir za Amaterski oder Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Jolande Čermelj darujeta družini Daneu in Taučar 5.000 lir za ŠD Kontovel in
5.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Kontovelu. V isti namen daruje Vida Mennucci 3.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina staršev daruje dr. Drago Štoka 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Za Kulturni dom Prosek - Kontovel daruje družina Sedmak (Dolenčevi) 10.000 lir in družina Vladi Ukmar 10.000 lir.
V	spomin na pok. Milko Ivančič darujejo družine Bevilacqua, Samar in Ivančič (Gabrovec 56) 30.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Guštin daruje družina Guštin (Repen 54) 2.000 lir za PD Kraški dom — Repentabor.
V	spomin none Petra in Ivane Suhadolc daruje Vojko 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Pavle Stojkovič darujeta družini Kralj in Križmančič (Bazovica št. 50) 5.000 lir za PD Primorec.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič (Toknove) darujeta družini _ Križmančič in Mikali (Bazovica št. 266) 5.000 lir za dom handi-kapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. bratranca Ivana Lozeja darujeta Angela in Mario 5.000 lir za PD Škamperle.
V	spomin na nono in mamo Pavlo daruje Rikardo Renčelj 10.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na drago ženo Pavlo daruje Emil Stojkovič 10,000 lir za ŠD Primorec
Za ŠD Primorec darujeta trgovina električnega materiala Mario Sosič (Opčine) 15.000 lir in Severin Slapnik 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Kristjana Tenceja daruje družina Furlan (S£ežr50) 5-000 Hr za ŠK Kras in a.000 lir za PD Rdeča zvezda.
_ Tonči Pertot daruje 50.000 ID za SZ Bor.
Namesto cvetja na grob Natalije Simoniti darujeta Zora in Pepi škerk
10.000	hr za Slovensko dobrodelno društvo.
Za novo kotalkališče ŠD POLET
so darovale naslednje družine in
posamezniki (2. seznam) :
Alpinska ulica (v oklepaju hišn številke): Gec (3) 5.000. Daneu (8
5.000,	Antoni (11) 1.000, Hrovati (14) 2.500, Škerlavaj (23) 2.000, Tei čon (26) 15.000, Signoracci (29) 3 t: soč, Silva Malalan (33 ) 5.000, Fui lan (37/1) 10.000, Sosič (41/1) 5 00( Welschke (81) 3.000, Marson (83
1.000,	Bratož (83) 10.000, Morana Sc sič (87) 10.000, Škerl (111/1) 1 50( Bruno Malalan (111 D) 5.00«. Kapu (112/1) 2.000, Perko (113) S.tKK Škabar (119) 2.000, Danieli (121
3.000,	Gorjup (123 ) 5.000, Milič (127
10.000,	Sferzi (133 ) 3.000, Kalc (13,5
5.000,	Tavčer (135/2) 4.000. Sinigo (138) 5.000, Ravbar (140) 1.500.
Ulica Grmada: Antonija Simoni (1) 20.000. dr. Žarko Simonič 50.(HA Sosič (3) 10.000, čuk (3) 20.000. Da mio Štubelj (4) 50.000, Guštin (6
1.000,	Podobnik (8) 10.000, dr. Pavu Fonda (12/2) 30.000.
Proseška ulica: Marta in Milk Vremec (2) 5.000, Jeza (2) 4.00C prol. Elza in Gina Antonac (2/a
1.	GOO, prof. Kacin (2/a) 2.000, pud
Jur ma 5.000, Boik (14) 1.500, N.N J000, prof. Marta Furlan (22) 5.CU( Erminio Sosič (27) 1.00J, Sto,; a Sosič (29) 5.003, Martini (28) 1.50A Franc Malalan (40) 2.500, Dionisi (38) 3.000, Ginko Furlan (44) 4.0tA Zandanel (4o) 1.590, Ivan Gulič (46 -000, Stanka in Ivanka Hrovati; (61) 5.000. Kapelj (61) 5.000, Angel; Šuligoj (67)	2.500, Granier (67
2.	u00, Piccini (81) 10.00'J, Angela i
Franko Škerlavaj (83 ) 30.000, Luč Škerlavaj (Vanižev) 10.000, Lidij, Kapun (99) 2.000. Rudi in Valerij, Bole (111) 5.000, Mario in Karme; Zerial (115)	1.000, Gianni Carl
(119) 2.000, Angelo in Romana Kral (119) 2.000, Bertu in Gela Vreme, (129) 2.000, Lučka Benčina (145 1.500, Vanda in Ugo Ferluea (149
5.000,	Karlo Sossi (153) 1.000, Pep in Sergio (171) 5.000, Sosič (Drnia cki) 1.C00. Mario Rjebec (175) 2.090 Lojze in Nadja Danev (185) 3.000 Giulio Škerlavaj (187) 1.000. SoDi (Peračevi) 1.000, Valič (193) 2.500 Rudi Jugovič 5.000, Stanko Sosi< (213) 5.000 in Mimi Malalan 1.00« lir.
Namesto cvetia na grob partizani Kristjana Tenceta daruje Dešan Ko šuta z družino 10.000 lir za PE Vesna.
GORIŠKI DNEVNIK
RIBUEVO PODJETJE VITRAJA S PRENEHANJEM SLUŽBE
Bo prišlo jutri do odločilnega sklepa o avtobusnih prevozih po 1. januarju?
Jutrišnjega sestanka na pokrajini se bo udeležil tudi deželni odbornik Cocianni - Danes sestanek vseh uslužbencev Ribijevega podjetja - Kdo bo upravljal avtobusne proge na Goriškem v novem letu?
Komaj nekaj dni nas loči od 1. nekaj mesecev, dokler se ne uredi
januarja prihodnjega leta, pa ne vemo še nič kako bo z medkrajevnimi avtobusnimi prevozi po tem datumu. Znano je namreč, in o tem smo precej tudi pisali, da je podjetje Ribi sklenilo ukiniti s 1. januarjem 1976 vse medkrajevne proge, ki jih vzdržuje neprekinjeno 55 let, od konca prve svetovne vojne. To podjetje vzdržuje danes proge na vsem Goriškem, njegovi avtobusi vežejo Gorico s slovenskimi kraji ter s Tržičem, Gra-dežem. Gradiščem, červinjanom, Čedadom, Vidmom, Trstom in Milanom. Res je, da se danes avtobusov poslužujejo v glavnem dijaki in delavci ali drugi uslužbenci, ki uporabljajo mesečne karte po znižanih cenah in da se je zaradi povečane porabe osebnih avtomobilov število normalnih potnikov zmanjšalo. Res pa je tudi, da dežela daje regres temu in tudi drugim podjetjem v deželi, s katerim prakučno plačuje razliko za dijaške in delavske abonmaje. Res je tudi, da je vozni park goriškega podjetja zelo zastarel in temu v dokaz lahko samo beležimo registrske tablice njegovih avtobusov pa bomo lahko ugotovili, da so bili ti že neštetokrat plačani.
Podjetje sicer trdi, da je v stalnih težavah, ker so cene vozovnicam ostale nespremenjene že celo vrsto let, stroški pa so se zelo povečali. Culi smo, da so te težave precejšnje in da niso uslužbencem še izplačali letošnje trinajste plače ter da je seveda težko ugotoviti če bodo te dni dobili decembrsko plačo.
Poročali smo, da je pokrajinski predsednik sklical prejšnje dni župane gornjega dela goriške pokrajine. Domenili so se, da čimprej ustanovijo medobčinski avtobusni konzorcij, ki naj bi, ob gmotni pomoči deželne uprave, prevzel službo avtobusnih zvez med kraji od Dolenj do Zagraja in Gorice, ter v povezavi s sorodnim avtobusnim konzorcijem v Tržiču tudi tiste avtobusne linije, ki povezujejo severni del Goriške z južnim. Za uresničitev tega načrta in za ureditev vseh potrebnih birokratskih formalnosti pa je potrebnih vsaj nekaj mesecev. Seveda je treba pri tem upoštevati tudi finančne zmogljivosti prizadetih občin, ki niso rožnate. Z denarjem za nakup avtobusov in tudi za nadaljnje vzdrževanje službe bi marala priskočiti na pomoč dežela. Ta pa nima trenutno izdelanega zakona o tem vprašanju in zato je v tem pogledu dvomljivo, kaj bo lahko napravila v tem kratkem roku.
Kaj namerava napraviti podjetje Ribi? Na eni strani bi seveda odpustilo vse uslužbence, in teh je precej, ter bi se ti znašli kar na lepem na cesti. Baje menijo pri tem podjetju, da je njih vozni park vreden milijardo in pol lir in da bi morala dežela ali konzorcij prevzeti z odkupom ves ta park. Nekaj podobnega se dogaja te dni tudi v pokrajini Rovigo. kjer je tamkajšnje zasebno podjetje odpovedalo vzdrževanje avtobusnih prog od 1. januarja dalje.
Danes zjutraj se bodo na sedežu goriške delavske zbornice sestali vsi uslužbenci podjetja Ribi. Sestanek je sklicala enotna sindikalna federacija CGIL—CISL—UIL. Sestanek se bo pričel ob 10.30. Sindikati zahtevajo, da dežela ne obnovi prevoznega dovoljenja podjetju Ribi od 1. januarja dalje, še manj pa da omenjenemu podjetju da višje kilometrske prispevke od dosedanjih. Prav tako sindikati zahtevajo, da se sedanje proge, ki jih upravlja omenjeno podjetje, ne porazdelijo med morebitna manjša podjetja, ki bi nastala v teh dneh. Sindikat nadalje zahteva, da bi goriška ohčina od 1. januarja dalje prevzela vse te proge v pričakovanju dokončne ustanovitve medobčinskega konzorcija, kar naj bi se zgodilo do prihodnjega maja. V najhujšem primeru pa naj bi goriški prefekt odredil zaplembo vseh Ribijevih avtobusov.
Te svoje zahteve so zastopniki sindikalne federacije predočili zastopnikom goriške občine pokrajine in dežele na sestanku, ki je bil tik pred božičem. Te svoje zahteve ponavljajo tudi danes in napovedujejo širšo protestno akcijo vseh uslužbencev avtobusnih prog v deželi, če se te zahteve ne sprejmejo. Istočasno zahtevajo sindikati tudi, da bi uslužbenci Ribijevega podjetja bili zaposleni v novem javnem podjetju, upoštevajoč celotni starostni staž zaposlitve pri Ribiju.
Jutri popoldne, ob 16. uri, pa se bodo na sedežu pokrajinske uprave še enkrat sestali zastopniki pokrajine. goriške občine, deželne zveze občinskih podjetij, sindikatov. Prisoten bo tudi deželni odbornik za prevoze Cocianni. Ta naj bi povedal kaj lahko dežela napravi za izhod iz krize. Na goriški občini pa so s tem vprašanjem skeptični, ker menijo, da nima danes goriška občinska uprava niti denarja niti zakonskih inštrumentov da bi prevzela v svojo režijo in breme avtobusne proge, ki povezujejo Gorico z drugimi kraji v pokrajini in izven nje.
V nekaterih upravno-političmh krogih se nakazuje možnost, da bi dežela enostavno vzela v najem celotno Ribijevo podjetje za dobo
vprašanje medobčinskega konzorcija in sama upravljala proge na Goriškem. Tako ne bi prišlo do prekinitve prometa.
Silvestrovanje ANPI na Peči
Odbor sekcije ANPI-VZPI za Peč, Rupo in Gabrje vabi člane sekcije in prijatelje na domače silvestrovanje v prostoru pod odrom na Peči. Tj so namreč člani in prijatelji domače sekcije v zadnjih letih uredili ploščad in oder, pod njim pa je precej velik prostor, ki bo služil kot društveni sedež. Za zabavo bo poskrbel domač harmonikar, domačini, ki se bodo tega silvestrovanja udeležili se bodo prav prijetno počutOi.
V torek seja pokrajinskega sveta
Zadnja letošnja seja pokrajinskega sveta v Gorici bo v torek, 30. decembra, ob 18.30. Pokrajinski predsednik Agati jo je sklical predvsem, ker morajo še pred koncem leta, upoštevajoč zakonske predpise, odobriti ceno za dnevno oskrbo v prihodnjem letu v raznih pokrajinskih zavodih kot so gluhonemnice, psihiatrična bolnišnica, zavod za dojenčke. Odobritve teh točk pomenijo praktično uvod v proračun prihodnjega leta, saj bo precejšnji del tega proračuna imel podlago prav na teh številkah, o katerih bo govor v torek.
Poleg tega pa imajo’ na dnevnem redu še imenovanja pokrajinskih zastopnikov v nekatere komisije. Izvoliti morajo pet članov pokrajinskega nadzornega odbora. Ta je sestavljen iz predsednika, ki ga imenuje deželni predsednik, iz petih od pokrajinskega sveta izvoljenih članov in od treh deželnih funkcionarjev. Ta odbor nadzoruje vse sklepe, ki jih sprejemajo občine,
Srečanje z A brahamom v Štandrežu
bolnišnice, občinske podporne ustanove, konzorciji in druge ustanove javnega značaja. Skoro gotovo bo da bo sedanja sredinska večina v pokrajinskem svetu izvolila tri svoje zastopnike, močna leva opozicija pa dva.
Pokrajinski svetovalci morajo tudi izvoliti člane področne volilne komisije za goriški okoliš. Zadnjič so izvolili člane podobnih komisij v drugih okoliših, goriškega pa ne.
Na sporedu je tudi izvolitev treh zastopnikov pokrajine v upravni svet zavoda za ljudske hiše. Na dnevnem redu torkove seje so še druge točke upravnega značaja.
VELIK NAPREDEK BRD V 30 LETIH SVOBODE
Vinska klet na Bobrovem v Brdih najsodobnejša v vsej Jugoslaviji
Ob dograditvi 1959. leta je bilo v njej prostora za 440, sedaj pa za 1.350 vagonov vina - Vinogradniške površine so se od 600 povečale na 1.250 ha
Dobrovo je bilo pred vojno zaselek z nekaj hišami in starim grajskim poslopjem. Tam so živeli koloni, kot sicer tudi drugod v goriških Brdih, ki so morali del pridelka oddati grofom, baronom in drugim gospodarjem in zdelo se je, da tako mora biti in da se ne bo nikoli nič spremenilo. Vendar je zdaj po nekaj desetletjih oziroma po zmagoviti narodnoosvobodilni vojni vse drugače. Kolonov že od leta 1945 ni več in na nekdanje grofovske gospodarje je ostal samo grenak spomin. Dobrovo pa se je razvilo v sodobno naselje, središče Brd, ki še zmeraj napreduje in bo v pri-dohnjih letih imelo zmeraj pomembnejšo vlogo pri razvijanju tega območja z okrog 6.000 prebivalci.
Brda so se začela hitro razvijati potem, ko so leta 1959 zgradili na
SESTANEK SEKCIJE ANPI V ŠTANDREŽU
Goriška občina mora odkupiti zemljišče za spomenik padlim
Sestanku so prisostvovali člani pokrajinskega odbora ANPI Izvoljen nov odbor in delegati za pokrajinski kongres
Prejšnji večer so se zbrali v prostorih prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štandrežu na prvem rednem občnem zboru bivši pripadniki slovenskih partizanskih enot. Na dnevnem redu sta bila obnovitev sekcijskega odbora in izvolitev delegatov na pokrajinski kongres, ki bo prihodnji mesec. Ob tej priliki je občni zbor izglasoval resolucijo z zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem okraju in odprto pismo go-riškemu županu Pasqualu De Simo-neju, v katerem sta izražena zaskrbljenost in ogorčenost bivših partizanov po tolikšnem neupravičenem in neodgovornem zavlačevanju pri odkupu zemljišča, na katerem bi domačini postavili spomenik vsem, ki so žrtvovali življenje za osvoboditev našega naroda.
Sestanku so prisostvovali pokrajinski podpredsednik ANPI Ladi Dornik, tajnik Bepi Lorenzon ter člana pokrajinskega odbora Danilo Nanut in Avgust Lenardič. Občni zbor je vodil predsednik sekcije Stanko Marušič, ki je podal tudi daljše poročilo. Med drugim je Marušič podčrtal sodelovanje z domačima društvoma Juventino in Oton Župančič in vabil člane na budno čuvanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe, ki so še danes veljavne. Sledilo je tajniško poročilo in oris petletnega delovanja, ki ga je podal Milan Pelicon ter še blagajniški pregled Danila Marušiča.
Pozdrav občnemu zboru sta prinesla Stano Pavlin za prosvetno društvo «Oton Župančič» in Jelko Petejan za športno društvo «Juven-tina». Po poročilih pokrajinskih zastopnikov so sledile volitve novega odbora. Volilna komisija, v kateri sta bila Vilma Brajnik - Corva in Jelko Petejan, je kmalu opravila svoje delo. Izvoljeni so bili v odbor sekcije Stanko Marušič, Milan Pelicon, Danilo Marušič, Vilma Brajnik - Corva, Danilo Nanut, Vilko Lupin, Cvetko Sturi, Viljem Zavadlav in Miljo Susič Bajtar. Delegati za pokrajinski kongres pa bodo Stanko Marušič, Danilo Nanut, Jožef Cotič in Cvetko Sturi. Te dni se bodo novi odborniki sestali in porazdelili odgovornosti v odboru.
Pravilnik natečaja «Dia Primorska 75»
Slovenski fotografski klub «Skupina 75» in revija «Dan» bosta pripravila primorsko razstavo barvnih diapozitivov «Dia 75». Za vse, ki se nameravajo udeležiti natečaja, objavljamo v celoti pravilnik:
Pravico udeležbe imajo vsi ljubitelji fotografije.
Vsakdo lahko predstavi največ 6 diapozitivov.
Na okvirju je treba označiti: a) zaporedno številko diapozitiva in na-
slov dela: b) priimek in ime avtorja; c) v spodnjem levem kotu označiti diapozitiv za pravilno projekcijo.
Z diapozitivi bomo pazljivo ravnali, vendar za poškodbe ali izgube pri transportu ne odgovarjamo.
Format okvirja naj bo 5x5 cm.
Diapozitive in izpolnjeno prijavnico je treba poslati kot priporočeno pošiljko na naslov: Foto-kino klub 65.000, Nova Gorica (za Jugoslavijo); Revija «Dan», Ul. Montecchi 6, Trst (za Tržaško) ter SSK Sovod-nje ob Soči (za Goriško).
Ocenjevalna komisija bo tako sestavljena: Milenko Pegan, Marko Mladovan in Klavdij Palčič.
Nagrade so: dve enakovredni prvi nagradi za kolekcijo, štiri enakovredne prve nagrade za posamezni diapozitiv ter osem diplom.
Natečaj se zaključi 20. januarja 1976; ocenjevalna komisija se bo sestala 24. januarja; razstavo bodo od-nrii 28. februarja.
Dobrovem vinsko klet. Bilo je namreč očitno, da bo vinogradništvo tudi v prihodnje poleg sadjarstva najvažnejša panoga, toda njegov razvoj je nemogoč brez ustreznega kletarstva. Za Brda pa je bilo v preteklosti značilno, da so sicer pridelovali odlična vina, toda kletarstvo je bilo slabo tako da so kmetje svoj pridelek prodajali v steklenicah po raznih gostinskih lokalih v bližnji in daljni okolici in celo v drugih evropskih državah. Ocenjujejo, da se je vsako leto zaradi slabega kletarstva pokvarilo celo do ene četrtine celotnega vinskega pridelka.
Pobudnik za zgraditev kleti na Dobrovem je bil inž. Zvonimir Simčič, doma z Dobrovega, ki se je pozneje usposobil v enega najbolj znanih vinogradniških oziroma vinarskih strokovnjakov - enologov. Kmetje so imeli v začetku do kleti razne predsodke, saj je s tradicijo težko naenkrat prekiniti. Toda zaupanje vanjo je naraščalo skladno z zmeraj boljšim poslovanjem kleti in z uspešno prodajo vin v steklenicah. Klet je imela v začetku prostora za 440 vagonov vina in leta 1964 so jo prvič v celoti napolnili. Tedaj so kmetom oziroma vinogradnikom prvič razdelili tudi del dobička, skupaj okoli 30 milijonov starih dinarjev, doseženega pri prodaji vina. Klet se je uveljavila in Brici so se začeli zavedati, da je le ona jamstvo za nadaljnji razvoj vinogradništva in pogoj njihove prihodnje blaginje.
Gospodarski razvoj je odtlej potekal v dveh smereh. Kmetje so, upoštevajoč možnosti in obete, ki. jih. je zagotavljala vinska klet, začeli hitro urejati nove vinograde in s tem se je večal pridelek grozdja, klet pa je morala zaradi naraščajočega pridelka tudi širiti svoje zmogljivosti. Bilanca dosedanjega razvoja je izredno bogata. Takoj po vojni so imeli na primer v Brdih skupaj okoli 600 hektarov vinogradov, po večini starih in izrabljenih, ki zaradi tega niso dajali večjega pridelka grozdja. Sedaj vinogradniške površine znašajo skupaj okoli 1250 hektarov in računajo, da so v urejanje novih nasadov trte kmetje vložili skupaj nad 15 milijard starih dinarjev. Treba je poudariti, da so jim pri financiranju obnove pomagali s posojili zadruga na Dobrovem, banke in druge ustanove o-
iiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
JUTRI OBČINSKA SEJA
Zavetišče ECA bodo začasno prenesli v hotel Tre Corone
Občina namerava kupiti Attemsov park v Podgori
Prihodnja seja občinskega sveta v Gorici bo jutri ob 18.30. Verjetno bo zadnja v tem letu. Sklicali so jo na seji odbora, ki je bila v začetku tega tedna in jo je vodil župan. Na odborovi seji so sklepali o nakupu športnih naprav v telovadnici v Lečniku, razdelili bodo 13 stanovanj, ki so jih zgradili v Ul. Garzarolli, odobrili so nekaj cestnih del in priznali tehniškemu krožku pravico do uporabe občinskega zemljišča. Odborniki so odobrili napeljavo centralne kurjave v hiše v Ul. Garzarolli, odstopili del zemljišča v Podgori, ki ga je tekstilna tovarna uporabila za izgradnjo čistilne naprave ter določili prispevek občinski glasbeni šoli. Vse te od-borove sklepe bo ratificiral občinski svet na svoji seji v ponedeljek.
Na dnevnem redu je nadalje odobritev prispevkov šolskemu patronatu, športnemu društvu UGG, Pro Loco in športnemu krožku občinskih uslužbencev.
Občinski svetovalci bodo nadalje razpravljali o predlogu za ureditev začasnega doma za potrebe občinske podporne ustanove (ECA) v hotelu Tre Corone. V prostorih tega hotela bi nudili zavetišče toliko časa, dokler ne bodo odprli socialnega središča, ki ga občinska u-prava namerava zgraditi v Ul. Ba-iamontL
Občinski svet bo moral skleniti, da bodo nekatera zemljišča v Ul. delle Grappate in v Drevoredu 20. septembra dobila značaj s športnimi napravami opremljene zelene površine. Obstaja nadalje predlog, da občinska uprava kupi nekdanji Attemsov park v Podgori.
Kar zadeva finančne občinske posle, naj omenimo spremembe proračuna za leto 1976, odobritev dodatnega stroška za izgradnjo športnega središča v Strešicah (509 milijonov) ter stroška 208 milijonov za kanalizacijo v Ul. Garzarolli in povezovalno cesto z Ul. Cipriani.
ziroma zavodi. Za razvoj kleti pa je značilno, da se je njena zmogljivost od prvotnih že omenjenih 440 vagonov vina povečala na 1350 vagonov, pri čemer pa se bo še razširila oziroma povečala. Prav v zadnjem času so zgradili 7 novih cistern za vino, potem nov obrat za prevzem grozdja, predelovalnico grozdja in novo linijo za ustekle-ničenje vina. V te objekte so vgrajene tudi elektronske naprave za u-gotavljanje kakovosti grozdja ter u-smerjanje v predelavo glede na kvaliteto posameznih sort, pa še e-lektronski elementi za tehtanje grozdja ter za ugotavljanje količin o-ziroma stopnje sladkorja v odkupljenem pridelku. Ravnatelj zadružne organizacije (njena osrednja in najvažnejša delovna enota je seveda klet) ing. Zvonimir Simčič poudarja, da je vinska klet na Dobrovem po tehnologiji predelave grozdja oziroma proizvodnje vina sedaj najmodernejša v Jugoslaviji in ena najbolj sodobnih v Evropi. Za po-nozoritev njene opremljenosti navajamo, da ima klet 129 betonskih cistern za vino in sicer pod zemljo in na površini, 71 jeklenih cistern pod zemljo in na prostem in 270 lesenih sodov za vino raznih velikosti pod zemljo.
Štandreški petdesetletniki so prejšnji dan skupno proslavili srečanje z Abrahamom. Pol stoletja življenja so proslavili ne samo z zabavo, marveč tudi s spominom na sovrstnike, ki so umrli. To so storili v jutranjih urah, ko so položili venec na domače pokopališče. Na kosilo so se podali v furlansko restavracijo, kjer so ob kozarcu vina o-bujali spomine, ko so bili še «mulci».
Kot je razvidno iz naše slike slavnosti se niso udeležile petdesetletnice iz štandreža, ki so bile na «dedce» zelo jezne. Mislimo, da se bodo morali sedaj moški opravičiti nežnemu spolu ter jih kavalirsko povabiti na skupno slavljenje. Kot zanimivost naj povemo, da se je v Štandrežu leta 1925 rodilo okoli 40 ljudi, od katerih je pet padlo v partizanih.
PREJŠNJI TEDEN V ATTEMSOVI PALACI
Koncert pianista Bertonclja v okviru glasbenega abonmaja
V vseh predstavljenih skladbah potrdil izredno pripravljenost
To, kar bi rad zapisal, je morda nekoliko zakasnelo, vendar dogodek, ki me je spodbudil k pisanju, je i-mel name in na osiale, ki so mu prisostvovali, tak vtis, da je spomin nanj še vedno zelo močan. Nanašam se na koncert pianista Acija Bertonclja, ki je bil prejšnjo sredo v palači j
Attems, v okviru koncertnega abon-1 nas koncertni spored pripelje do maja. Prvi vtis, ki ga imam, kol Chopina: 2 preludija, 2 valčka, Ba-Bertoncelj stopi pred klavir in se lada št. 4. Preludiji popolnoma pre-poklcni, je vtis o prikupni, prijazni, j pričajo. Lepo skonstruirani, inter-
Bertoncelj prepričljivo priklicati tisto vzdušje, ki je Prokofjeva pripeljalo do preloma z vso prejšnjo pianistično in skladateljsko tradicijo. Preko skladb Mirka: Elegija in capriccio in Pipala: Improvvisazione e corale (Pipalo je bil prisoten in je prejel prisrčen aplavz publike).
lahko bi rekel vedri osebnosti. Morda je ta vtis zgrešen, a ne morem mimo dejstva, da je ta lahkotnost in pristnost, s katero se nam izvajalec
pretacijsko dobro zasnovani, čisto malo romantično zaneseni. Pričakovanje je vse za Balado, ki drži poslušalca napetega vse od začetka
predstavi, eden glavnih razlogov, ! do konca. Vendar na koncu mi o-zaradi katerih publika sprejme iz- ! sta?ie nekak grenak okus. Fortissi-vajalca prijazno še pred koncertom j mi so vse preveč fortissimi, preveč samim. To je tudi pozitivno, ker se j jezni, preveč vrženi na klaviaturo, na tak način poslušalec čuti bliže ! preveč ostri. Manjka jim nekaj tis-izvajalcu. Pianist ni več nekdo, ki j te miline, ki smo je, upravičeno ali zgublja svoje ure v vajah in študira-1 ne. vajeni pri Chopinu. Ostane pa nju, zaprt v svojem glasbenem sve-, Bertoncelj prepričljiv v vseh osta-tu, da lahko potem strese svoje zna- \ Uh dinamičnih stopnjah. Navdušenje, v uri in pol trajajočem koncer- j nje publike prisili pianista k dvem
Župan De Simone o božični razsvetljavi
V zvezi s številnimi kritikami na račun goriške občinske uprave, da ni poskrbela za božično razsvetljavo v mestnem središču, je včeraj goriški župan De Simone z izjavo tisku zvrnil precejšnji del morebitne «krivde» za tako pomanjkanje razsvetljave na trgovce, ki niso bili voljni sodelovati v taki akciji s svojimi denarnimi prispevki. Za božično razsvetljavo je do pred nekaj leti skrbela občinska uprava, material pa je dotrajan in morebitna nova naprava bi stala nekaj milijonov lir. Zakaj naj bi občina prevzela nase tako velik strošek, pravi župan, za razsvetljavo nekaterih središčnih ulic, ne bi pa istočasno poskrbela za podobno razsvetljavo tudi v predmestjih? Kritikam odgovarja župan s trditvijo, da bi taka razsvetljava služila predvsem trgovcem v osrednjih ulicah, zato naj ti sami poskrbijo v bodoče za to živo vabilo klientom.
Ob tem naj omenimo, da v bližnjem Vidmu, trgovci sami, v posameznih ulicah, skrbijo za božično razsvetljavo, ki je prav zaradi tega, v določenih ulicah različna.
Ob priliki božičnih praznikov je predsednik odbora Zelenega križa dr. Galliani zbral na društvenem sedežu voditelje in uslužbence. Poleg običajne izmenjave voščil je bila tudi poudarjena pomoč, ki so jo razne goriške ustanove nudile dobrodelnemu Zelenemu križu. Ob tej priliki so tudi predstavili tradicionalni koledarček za leto 1976, v katerem so natisnjene vse goriške ulice. Svečanosti se je udeležil tudi deželni odbornik dr. Tripani.
Sklad za odkup groba prof. Milana Bekarja
Pisali smo že, da je na pobudo skupine dijakov višjih slovenskih srednjih šol iz prvih povojnih let, prišlo do nabiralne akcije za odkup groba pokojnega profesorja Milana Bekarja. Junija prihodnjega leta bo poteklo deset let, odkar je prof. Bekar umrl, njega se še vedno lepo spominjajo vsi, ki so prvih dvajset let po vojni študirali na go-riškem slovenskem klasičnem liceju. Prispevke zbira blagajnik pri Kmečki banki v Gorici.
Doslej so v ta namen prispevali naslednji bivši dijaki: Slavko Rebec 2.000, Karlo Černič 2.000, Lea Bratina 5.000, Borut Leban 1.000, Dino Del Medico 5.000, Robert Ter-pin 5.000, Vilma Bregant 2.000, Marko Waltritsch 5.000, Vilko Nanut 5.000 lir.
Huda nesreča
pri Mm
Nekaj po 13. uri se je na cesti, ki iz šlovrenca ob Soči pelje proti Moši pripetila zelo huda prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovali dve osebi. Gre za 37-letnega Giovannija Ghirardija iz Ulice Casentino 1, ki so ga takoj odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi poškodbe v hrbtu, zloma leve noge in možganskega pretresa pridržali prognozo. V gori-'ško bolnišnico so prav tako s pridržano prognozo sprejeli 68-letno gospodinjo Stefanio Medeot iz Mosse, Ulica Oliver 97. Ženski so namreč ugotovili hujši možganski pretres.
Iz podatkov, ki nam jih je posredovala cestna policija, smo izvedeli, da se je Ghirardi vozil z motorjem honda 400 v smeri Šlovrenc — Gorica. Pri Moši je z vso silo trčil v moped, na katerem je bila Stefania Medeot, ki je s svojim vozilom hotela zaviti v levo.
tu, bolj ali manj apatični publiki. Pianist postane človek, s katerim se lahko pogovorimo, s katerim lahko zaživimo kot z ostalimi smrtniki, s katerim ni treba govoriti samo v notah in intervalih, ampak v čisto človeškem jeziku.
Koncert se začne z Mozartovo sonato v c-duru. Me ne povsem prepriča tale Mozart, tehnično sicer brezhiben, vendar malo preveč lesen, preveč sunkovit. Manjka mu nekaj tiste sproščenosti, lahkotnosti, ki je Mozartovim skladbam potrebna kot človeku vsakdanji kruh. Sicer je ozračje v dvorani še preveč mrzlo. Maloštevilna publika, ni še povsem dojela osebnosti pred sabo, se ni še povsem vživela v interpre-tacijski svet izvajalca. Ravelova sonatina že bolj prepriča. Vidi se, da impresionizem Bertonclju dosti bolj leži kot Mozart. Vendar pianist naravnost eksplodira v Prokofjevi Sonati št. 2 v d-molu. Tehnika mu ne dela preglavic. Klaviatura ni nič drugega kot sredstvo s katerim lahko izpove svoje misli, svoja čustva. Klavir ni več inštrument zmes strun, kladivc in pedalov, ampak živa govorica. Naravnost demonski v fortis-simih, prepričljiv v niansiranjih, rahel in tenkočuten v pianissimih zna
-A J
dodatkom. Ravelova Rondine in Čajkovskega Trojka izvenita sproščena, igriva, prepričljiva.
Vsi prisotni se vračamo domov s koncerta obogateni z življenjsko voljo in močjo tega izjemnega slovenskega ustvarjalca, z željo, da bi ga še kdaj lahko slišali v našem mestu.	Niko Brešan
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
DANES, 28. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH
V soboto, 3. januarja 1976, ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU.
V nedeljo, 4. januarja, ob 19.30 v župnijski dvorani «Gregorčič» v ŠTANDREŽU.
PROSVETNO DRUŠTVO «O. ŽUPANČIČ» - Štandrež
vabi svoje člane in prijatelje na
VESELO SILVESTROVANJE
ki bo v Prosvetni dvorani v Gorici
Vstop samo z vabili, ki jih dobite v gostilni TurrI, v baru Milan ter na sedežu SPZ, Ulica Malta št. 2.
Rezervac ija miz
Sekcija VZPI - ANPI v Dolu
vabi svoje člane in vaščane na
SILVESTROVANJE
ki bo pri Bonetih
Vpisovanje sprejema Viktor Vižintin (bencinska črpalka v Dolu)
Zagotovljena zabava
Kino
Knjižna zadruga
<SREČANJE-INC0NTR0>
ki jo sestavljajo slovenski in italijanski demokrati, prodaja, ob priliki prve obletnice ustanovitve, knjige, revije in plošče
s 15-odstotnim popustom
do 31. decembra t.l.
ULICA SV. IVANA 10 - TEL. 31-045 - GORICA
Razstava mladih slikarjev dežele
V kulturnem centru Stella ma-tutina bo do 6. januarja odprta razstava deželnega obsega, na kateri je razstavljenih približno 50 del skoro štirideset mladih slikarjev iz dežele Furlanija-Julijska krajina. To je sedma izdaja mladinskega slikarskega bienala K razstavi se je prijavilo 83 mladih umetnikov s 160 deli, izbranih pa jih je bila le tretjina. Prvo nagrado je dobil Giorgio Cisco iz Trsta, drugo Giorgio Valvassori iz Gorice, tretjo pa Luciano Gironcoli iz Krmim.
or
ctlmira
RADOVL1ICA
modne pletenine
NOVA GORICA YUGOSLAVIA
Vam nudi v svoji industrijski sodobno urejeni prodajalni na Leninovi ulici širok asortma
—	modne ženske pletenine, jersey obleke, kostime in krila
—	modne moške pletenine
—	modne otroške pletenine
Velika izbira izdelkov v kvalitetnih materialih, širokem asortmaju barv in velikosti ter za vsako priliko
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Attenti al buffone». M. Melato in N. Manfredi. Barvni film. Mladini pod 14. letam prepovedan.
CORSO 15.00—22.00 «Un genio, due compari, uri pollo». T. Hill in M. Miou. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.20—22.00 «H mistero delle dodici sedie». Režija: Mei Brooks. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21.30 «L’ isola sul tetto del mondo». Walt Disney. Barvna risanka. Siedi kratka risanka «Buon compleanno Paperino».
VITTORIA 15.00—22.00 «Incontro d’amore». Laura Antonelli, J. Steiner. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Amici miei». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Baby sitter», barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Volk samotar», jugoslovanski barvni film ob 10.00. «Serpico», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Volk samotar», jugoslovanski barvni film ob 16.00. «Vsi smo mi lopovi», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ukanerosi - pirati južnih morja», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Prispevki
V počastitev spomina Alojza Prinčiča. očeta tajnika fotokluba «Skupina 75» so člani fotokluba prispevali 30.000 lir za so vedenjsko podružnico Glasbene šole.
Prosvetno društvo «Danica» z Vrha izreka svojemu članu Mariu Vižintinu iskreno sožalje ob smrti (Bita Franca Pislerja.
SKULTURA
28. decembra 1975
TRETJA PREMIERA SEZONE^ STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Igra «Barbari» Maksima Gorkega v tržaški slovenski praizvedbi SSG
Prvemu zapisu o uprizoritvi «Barbarov» Maksima Gorkega na odru Stalnega slovenskega gledališča je treba po dveh ali treh ponovitvah tega dela dodati še drugega, ki naj dopolni splošni vtis, ki ga je zapustila premierska predstava. Zapisali smo namreč, da bo z večjo utečenostjo predstava še morala pridobiti na intenzivnosti in sproščenosti. Tako je vsaj v glavnem tudi bilo in res je predstava stekla že po prvi ponovitvi, zlasti pd pri prvi mladinski, neprimerno bolj gibčno, bolj strnjena in zato tudi bolj intenzivno kar zadeva nekatere nosilne vloge.
«Barbari» odražajo Gorkega bolj literata kot dramatika. Njegove osebe nimajo izrazite odrske podobe, kar velja tudi na splošno za osebe iz ruskih klasičnih del, imajo pa silno razčlenjeno in poglobljeno psiho, ki se v medsebojnem soočenju in predstavljanju oblikuje tildi v vidni podobi, to je v odrski kreaciji. Do kakšne mere se to dogaja, je naravno odvisno v prvi vrsti od igralca, pa seveda tudi od režiserja, ki uravnava galerijo oseb, jim dozira notranjo dinamiko in napetost in usklaja na sceni njihove medsebojne odnose. Pozitiven ali negativen rezultat uprizoritve je potemtakem prvenstveno v tem, do kakšne mere so te literarno bogate in slikovite osebe dejansko dobile na odru ustrezno vidno podobo, do kakšne mere se je preko njih razgibalo dogajanje, da je postalo odrsko pomemben dosežek, kljub temu, da v njem ni nobenega razpleta v smislu dramaturških vzorcev, marveč le neko statično trajanje, obrnjeno navznoter, v intimno življenje ali neživljenje akterjev.
Če iz teh predpostavk ocenjujemo tržaško slovensko praizvedbo «Barbarov» potem ji moramo priznati, da je bila pomemben gledališki dogodek, ki mu ni manjkalo umetniške kreativne vsebine. Kot je namreč po eni strani ohranila vzdušje ruske province na prehodu stoletja, vse njeno ždenje, vso njeno brezizhodnost in brezperspektivnost, če ne v socialnih vzgibih, ki pa so v tem delu mladega Gorkega komaj nakazani, tako je po drugi strani tudi privzdignila individualne usode, jih osvetlila od znotraj in jim v medsebojnih, sicer brezciljnih srečanjih, vendarle dala tudi moč napetostnih konfliktov, ki so izstopali iz dobro u-prizorjenega dolgočasja in postavili v prvi plan posamezne osebe.
V tem je bila morda osrednja
značilnost in tudi prepričljivost Žigonove režije, ki se v korist o-drske vizije «Barbarov» nikakor ni mogla zadovoljiti zgolj z bolj ali manj dinamičnim nizanjem slik, marveč je morala grebsti globlje v uprizoritvene možnosti igre tako v kolektivnem kot v individualnem smislu. In le tako je lahko Žigon tudi dosegel potrebno stopnjo odrske dramatičnosti, pa čeprav ni stvari nikjer (razen morda v kaki posamezni vlogi) pre-forsiral na škodo celovitosti, ki je — kot smo že dejali — ohranila povsem ustrezno razpoloženjsko situacijo nedogajanja, brezupnosti in brezciljnosti, ki se je sicer površinsko razburkala ob prihodu graditeljev železniške proge, ki pa se je kaj kmalu spet umirila v svojem usojenem ritmu in bi se tako tudi iztekla, da ni prišlo do, po svoje spet na splošno sozvočje uglašene, drame s samomorom Nadežde Polikarpovne.
Režiserju Žigonu je treba nadalje šteti v dobro tudi tipiziranje posameznih oseb v drami, pri čemer je največjo pozornost posvetil ženskim vlogam, ki so tudi sicer nosilke vse igre s svojo čustveno individualnostjo, v nasprotju z moškimi liki, ki so bolj galerija podob za splošno sliko sredine, v kateri se vse dogaja in odvija. Navsezadnje so moški liki vsi in vsak s svojo posebnostjo kot nanizanka tako ali drugače izprijenih znača.-jev, ženski liki pa so le v neki stalni konfliktni, na zunaj umirjeni, na znotraj pa dokaj ostro zarisani, konfrontaciji, ki je najočitnej-ša med Nadeždo Polikarpovno in Ano Fjodorovno kot antipodoma ženske čutnosti in ljubezni. Prav. pri njiju je Žigon ustvaril morda najlepši, najbolj dognani podobi vse drame.
Končno ne smemo pri ocenjevanju uprizoritve «Barbarov» prezreti deleža scenografa in kostumi-sta, saj so tako scena s svojo enostavnostjo pa vendar z ograjo, ki ni bila samo rekvizit, marveč tudi vsebinska pregrada, kot kostumi, stilno čisti in dovolj razkošni, mnogo prispevali k sozvočnosti celotne predstave.
Igralski ansambel Stalnega slovenskega gledališča, ki je delo naštudiral v izjemno kratkem času (premieri se je to poznalo), je tudi tokrat izpričal veliko kolektivno angažiranost, a prav tako tudi individualno umetniško kreativnost. In če smo že navedli lika Nadežde in Ane kot najlepša v igri, potem je treba tudi povedati, da je Nadeždo igrala Lidija Kozlovič z velikim smislom za zunanje kreiranje, a prav tako tudi za notranje
poglabljanje svoje navsezadnje dokaj enigmatične vloge, Ano pa Miranda Gaharija, ki je v svoj lik vdahnila nežnost in plemenito bolečino. Toda prav tako lepe igralske stvaritve so dosegle Bogdana Bratuževa kot aristokratsko prepričljiva Lidija Pavlovna, Mira Sardočeva kot plemkinja Tatjana Nikolajevna Bogajevska, vzvišena nad okoljem, pa vendarle zajeta v njegov človeški svet, Zlata Rodo-škova kot življenja radoživa Pela-gija Pritikina, Stanislava Bonlnse-gna je bila ustrezna služkinja Stjo-pa Černukova (upajmo, da jo bomo v sezoni videli še v kakšni večji in zahtevnejši vlogi), Nerina Švabova nas je kljub dolgoletni odsotnosti z odrov prijetno presenetila s svojim izrazitim igralskim darom v vlogi Katje, Redozubove hčerke, in tudi Silva Raztresenova je prikupno odigrala Veselkino.
Galerija moških likov je bila iz-
redno pestra od mojstrskega Antona Petjeta v vlogi Nadeždinega moža Mavrikija do z veliko igralsko veščino obogatenega meščana Golovastikova Rada Nakrsta, od osornega in živčnega Čerkuna Li-vija Bogatea do zrelostno umirjenega Ciganova Jožka Lukeša, od mužiško grobega župana Danila Turka do goljufivega trgovca Pri-tika Staneta Starešiniča, od zapitega doktorja Makarova Alojza Miliča do igralsko živahnega policijskega načelnika Silvija Kobala, od dobro podanega Drobjazgina A-leksija Pregarca do dognano poustvarjenega študenta Stojana Colje, od Dušana Jazbeca kot imenitno zadetega Rodozubovega sina Griše do Staneta Raztresena in Adrijana Rustje v vlogah Dunki-na in Gogina pa od Antona Kalca kot Ivakina do članov gasilske godbe.
JOŽE KOREN
Prizor iz «Barbarov». V ospredju Bogdana Bratuževa
................................niti..
VELIKA AKTIVNOST NAŠE MLADE OPERNE PEVKE
Nora Jankovič - Carmen v Bologni muzikalno in scensko prepričljiva
Zelo pohvalne kritike o njenem nastopu v Salierijevi operi «Falstaff» v Firencah - Zasedena do junija, med drugim tudi v milanski Scali
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Drama in Opera pred koncem leta
Zadnji mesec pred koncem leta daliških predstav, se je v gledališč se zvrstili v Mariboru kulturni ški hiši odvijala intenzivna odrska
Ko smo zadnjič pisali o naši o-perni pevki Nori Jankovič, smo napovedali njen skorajšnji nastop v Bologni n naslovni vlogi Bizetove opere «Carmen». Noro smo te dni srečali v Tržaški knjigarni, kjer se je založila z nekaj najnovejšimi slovenskimi knjigami in z voščilnicami za novo leto svojim številnim prijateljem. Pogovor je seveda hitro stekel prav o tem njenem nastopu, ki je — kot smo takrat zapisali — pomenil velik kvalitetni skok v njeni še kratki operni karieri.
Bolonjsko občinsko operno gledališče je predstavo «Carmen» pripravilo v dvojni zasedbi glavnih vlog. Premiera predstave, v kateri je naslovno vlogo pela Nora, je bila IS. novembra, potem so si v preostalih dneh novembra in v decembru sledile ponovitve. Preostale vloge so peli: Mihaelo Jose-la Ligi, Don Hoseja Baldo Dal Pon-
te, Escamila Silvano Carolli, dirigent je bil Zoltan Peško. Kritika je predstavo ocenila kot solidno, pri čemer je pač treba upoštevati, da so bili vsi nastopajoči razmeroma mladi. Kritik v listu «Il Resto del Carlino» pa je bil še posebej navdušen nad Noro, saj je zanjo izrecno zapisal: «Carmen je bila odlična Eleonora Jankovič, izredno muzikalna in scensko zelo prepričljiva». Tudi drugi listi so posvečali podobne stavke skoraj izključno Nori, kar pač dokazuje, da je njen nastop pritegnil pozornost in jo še bolj uveljavil v italijanskem opernem svetu.
Toda Nora je imela v novembru še druge nastope v Veroni in v Rimu. V Veroni je nastopala v eni glavnih vlog v Salierijevi komorni operi «Falstaff» z dirigentom Cat-tinijem in v režiji Vere Bertinetti skupno z znanim tenoristom Lajo-som Kozmo, Angelom Romerom in
.............................................................1,1
NOVO DE10 PISATELJE IN ZGODOVINARJA VLADA HABJANA
«Trotamora» - simboličen naslov romana o boju in trpljenju koroških Slovencev
Srečna izbira Mladinske knjige prav za današnji čas, tako trpek za rojake onstran Karavank
Težko je reči ali je bilo naključje, ali je to uspelo pisatelju ali pa je’ založba prisluhnila času. Dejstvo je, da smo prav v času o-življenega koroškega vprašanja dobili pri Mladinski knjigi izviren slovenski roman pisatelja Vlada Habjana TROTAMORA, ki govori o bojih in trpljenju koroških Slovencev v osvobodilnem boju. Ker gre za odlično pripovedno delo, ubrano na osvobodilni boj in današnji čas, smemo biti novega izvirnega romana Vlada Habjana samo veseli. To še toliko bolj, ker je Habjan že dolgo časa utihnil, ker se je zadnja leta bolj posvečal zgodovini kot pisateljevanju, zdaj pa se je pojavil z eruptivno močjo in z novim delom, ki bo bistveno spremenilo sodbo o Habjanu kot pisatelju. Pred leti je v svoji literarni zgodovini Anton Slodnjak zapisal, da je Vlado Habjan (1919) sprva obljubljal, da se bo razvil v samoniklega vojnega epika. Toda izvirno zasnovano novelo Južni vlak je odpeljal in za živahno ter privlačnim pripovednim romanom Pomlad vnukov se je poskusil le še z dramskim tekstom o povojnih agrarnih bojih in spremembah (Zemlja), nato pa ga je pritegnil študij zgodovine. To sodbo bo treba popraviti, kajti z romanom posvečenim Koroški in njenemu boju za svobodo se je Habjan vrnil k pisateljevanju in to tako uspešno, da bo njegova knjiga vzbudila brez dvoma veliko pozornost in bo tudi močno brana, pisatelj sam pa bo deležen splošnega priznanja.
Trotamora je znamenje, zvezdica v zvezdi (Trota), ki jo novorojencu vrežejo na Koroškem v zibelko, da bi bil otrok varen pred Moro (Morano), čarovnico in predstavnico vsega zlega. In ta simbolični naslov je pisatelj — (ki je v knjigi zapisal): samo če ne bomo nehali verovati v to naše znamenje, bomo obdržali duhovno neodvisnost. Lahko bomo kljubovali vsem . . .) — nadel svojemu obširnemu pripovednemu tekstu, posvečenemu osvobodilnemu boju Koroške in Korošcev v zadnji vojni. To pa ni kronika bojev neke partizanske enote ali skupine partizanskih borcev in iadnjih let boja za svobodo. Predvsem je to roman, odlično zasnovano pripovedno delo, v katerem
sicer pisatelj predstavlja celo galerijo likov na partizanski in nasprotni strani, v katerem pa nastopajo kot glavne osebe na eni strani nekdanji medicinec, kmečki sin Anzej Riegl, s partizanskim imenom Grom, njegova žena Po-lonka, v partizanih imenovana Strela pa na drugi strani Anzejev bratranec Hubert Krassnigg, skoraj nenastopajoči pa vendar povsod prisotni žandarmerijski Ober-stlajtnant. Habjanov roman pa je tudi zgodovina, zgodovina bojev koroških Slovencev za njihove pravice, za osnovne pravice še pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji, predvsem pa za pravice do življenja in obstoja, izpričane v boju za svobodo v koroških hribih. S tem pa je roman tudi prikaz trpljenja našega ljudstva onstran Karavank.
Svojo pripoved začenja pisatelj s srečanjem dveh bratrancev An-zeja in Huberta na Anzejevem domu po ponesrečenem puču hitler-jancev, katerim pripada tudi Hubert. Anzej ga spravi v Jugoslavijo. Nato se kolo časa zavrti za deset let naprej. Anzej je vstopil v partizane, enako njegova žena Polonka. Njegov bratranec je najprej na vzhodni fronti, potem pa doma preganja partizane kot policijski oberstlajtnant. Anzejeva e-nota, partizanska četa, se bori po vsej Koroški, umika se pred hajkami enkrat na eno, drugič na
r e v i j e
MLADJE 20
V Celovcu je izšla 20. številka revije Mladje, ki se ukvarja z literaturo in kritiko. Med dugimi sodelujejo v tej številki Janko Messner, Janko Piirtsch, Anton Gallob, Florjan Lipuš, Valentin Polanšek (z osnutkom za radijsko igro), s pesmimi pa Anton Hader-lop, Štefka Vavti, Gustav Januš. Lev Detela zapisuje nekaj misli ob romanu Klausa Sandlerja «Tom prekliče skok skozi okno», ki ga je sam prevedel in katerega revija tudi objavlja odlomek. Na koncu še lahko beremo H. nadaljevanje zapiska ob izidu dijaških pogovorov, o vprašanju obstoja slovenskega jezika in mladine sploh.	I. P.
drugo stran Drave, doživlja zmage in poraze, izgublja borce in se povečava z novimi Korošci ter drugimi borci proti Hitlerju. Drug za drugim padajo borci, komandirji in komisarji, slednjič pade pod streli policistov tudi Polonka - Strela, ki jo ranjeno odpeljejo v Celovec in jo primorajo v izdajstvo. Tudi Grom je malo kasneje nevarno ranjen in ujet, pri tem pa se osebno sreča s svojim bratrancem in ga ustreli. Med to osnovno zgodbo romana je vtkana ljubezenska tragedija Groma in njegove žene ter njene ljubezenske zgodbe, pred poroko in v partizanih. Predvsem pa so vtkane zgodbe o usodah neštetih ljudi; preprostih koroških fantov, ki so se reševali pred vzhodno fronto v koroških hribih, zavezniških letalcev, rešenih pred ujetništvom, ljubljanskih študentov, zavednih koroških duhovnikov, ki so po svoje pomagali osvobodilnemu boju; preprostih koroških bajtarjev po hribih in globačah in še neštetih drugih borcih za svobodo. Tako vstaja pred nami eruptivno izpovedana in pretresljivo napisana pripoved o bojih za Koroško v zadnjih letih vojne, pripoved v katero pisatelj vpleta podatke iz koroške zgodovine.
Seveda bi temu pripovednemu delu lahko očitali nekaj slabosti. Zlasti na začetku, pa povsod tam, kjer pisatelj niza zgodovinske podatke in jih vključuje v svojo ro-mansirano pripoved, je šibkejši kot pa tam, kjer zajema pripoved iz lastnih doživetij in spominskega gradiva. Čeprav so ti odstavki potrebni, logični in koristni, so malce okorni. Nasprotno pa je pripoved najbolj živa in neposredna tam, kjer glavni junak sam pripoveduje o svojih doživetjih v bojih. Motijo morda tudi spremenjena krajevna imena, s katerimi je pisatelj hotel zabrisati pristnost krajev in oseb. Zakaj je bilo to potrebno? Originalna geografska imena bi samo še utrdila pristnost pripovedi. Moti nas tudi uporaba tujk v fonetični obliki, s čimer je hotel ponazoriti avtentičnost govora Korošcev. Toda zato pa je poleg odličnih drobnih prizorov, ki so prikazani z vso pre-tresljivostjo, pomembna prav nič klasično šablonsko ubrana pripoved, nabita z elementarno močjo
in prisiljujoča bralca k razmišljanju, kakor je roman sam rezultat avtorjevih študij, razmišljanj in doživetij. Če k temu prištejemo še lepo opisano koroško deželo, s prikazom njene dvojnosti v narodnostnem, jezikovnem, verskem in političnem pogledu, potem lahko zapišemo, da imamo pred seboj umetniško dognano stvaritev. Stvaritev, ki prihaja med slovenske bralce več ko o pravem času. Vlado Habjan pa o-beta spet postati samonikli vojni epik.
Sl. Ru.
Vilmo Vernocchi. Nora je pela vlogo Mrs. Stender. Poglejmo kaj so kritiki zapisali o tem njenem nastopu:
Carlo Bologna v dnevniku «L’Arena» — «Eleonora Jankovič je bila odlična «gospa Stender». Njena zasluga je, da je prebila led aplavzov na odprti sceni. Nastop velikega pomena, tudi vokalnega: zanesljivost, pripravljenost, sposobnost vokalne razsežnosti znatnega obsega. Briljantnejša, bolj sopranska, v srednjem registru in višinah, vloga Saheri pa ji dovoljuje, da u-porablja violno barvitost v nižinah z učinkovito muzikaličnostjo.»
Adriano Cavicchi v «Il Resto di Carlino» — «Zelo pridna Eleonora Jankovič; vesela ženska windsor-ska, ki se je uveljavila kot interpretka z avtentičnim smislom za glasbeno komičnost. Pomembna je njena izvedba arie «d’ira» v izraziti mozartovski muzikaličnosti.»
Rodolfo Calletti v «Epoca» — «Zelo živahni in zabavni pevci, zlasti Eleonora Jankovič, glasoma najbolj ustrezna.»
Same lepe ocene torej s poudarkom na Norini glasovni barvitosti in muzikaličnosti.
Dne 11. novembra je nastopila na III. radijskem programu v Du-casovi operi «Arane et Barba Blue» v francoskem izvirniku. (To opero so v preteklih dneh uprizarjali v tržaškem «Verdiju», vendar v italijanski verziji).
Tudi za prihodnje mesece je Nora polno angažirana v Italiji in v tujini. V januarju in februarju bo nastopala v vlogi Hortigose v operi «Il Cordovano» Goffredo Petras-sija v občinskem opernem gledališču v Firencah. V marcu bo, prav tako v Firencah, nastopala z opernim zborom m orkestrom v Testi-jevih «Čilskih spevih», isti koncert pa bodo nato posneli v rimskih študijih RAI z dodatkom Mendels-sohnove «Valpurgine noči». Aprila bo z bolonjsko Opero in s Salieri-jevim «Falstaffom» nastopala v Salzburgu, junija pa v milanski Scali v operi Stravinskega «Nočeš» v izvirniku.
Če bo vmes kaj časa jo bomo
mogoče slišali tudi pri nas, vsaj želeli bi, da bi bilo tako, da bi tudi mi lahko neposredno spremljali njeno zanesljivo vzpenjanje na lestvici vse bolj iskanih opernih izvajalcev tako v klasičnem, kot še zlasti v modernem repertoarju, za katerega se je Nora očitno specializirala.
j. k.
dogodki, ki jih je vredno zabeležiti v kroniko leta. Zanimivo, da je bilo gibalo najvažnejših dogajanj Slovensko narodno gledališče, četudi je bilo nekaj prireditev likovnega ali koncertnega značaja, torej mimo gledaliških predstav.
Tretji popularni koncert iz ciklusa «Koncerti za neposredne proizvajalce», je v nabito polni veliki Unionski dvorani izvedel ansambel mariborske Opere. Na uspešnem koncertu odlomkov iz najbolj popularnih oper so sodelovali solisti, zbor in orkester. Pod dirigentskim vodstvom Borisa Švare je orkester zaigral za uvod uverturo Rossinijeve opere Seviljski brivec, dočim je zbor nastopil v Napitnici iz Verdijeve opere Traviata in v zaključnem Spevu sužnjev iz opere Nabucco.
Solisti Ada Sardo, Mileva Per-totova, Stanko Colnarič, Emil Ba-ronik in Jernej Plahuta, katerim na čelu je bil gost iz Ljubljane basist svetovnega slovesa Ladko Korošec, so nastopili z arijami in dueti iz priljubljenih klasičnih o-per Mozartove Figarove svatbe, Rossinijevega Seviljskega brivca, Donizettijevega Don Pasquala, Bi-zetovih Lovcev biserov, Puccinijeve Tosce in La Boheme, Verdijeve Traviate in Nabucca in seve popularnega dueta Janka in Recala iz Smetanove Prodane neveste, ki vselej najbolj vžge pri poslušalcih.
Koncert opernih arij je ponovno potrdil priljubljenost pri občinstvu, ki je bilo hvaležno izvajalcem, med katerimi je požel, seveda, največ priznanja priljubljeni basist Ladko Korošec.
V prodajni galeriji Ars 2 Mladinske knjige v Mariboru, so odprli razstavo krajin mariborskega slikarja Jožeta Polajnka, ki je znan tudi po svojem gledališkem delu kot scenograf. V zadnjem času vse bolj žanje uspehe kot slikar pokrajine in abstraktnih občutij. Tokrat razstavlja v zanimivi, na en ton uglašeni barvni skali, pokrajine s štajerskega podeželja.
Mimo teh prireditev izven gle-
Mezzosopranistka Nora Jankovič v vlogi Carmen
Vorančevi «Samorastniki» na odru PD «Tabor»


... ,,
ìl 19 r

m ■ - n
..w
Dramski odsek openskega prosvetnega društva «Tabor» pripravlja nov nastop. Po Cankarjevem «Pohujšanju v dolini šentflorjanski» in po Štokovih «Lažizdravni-kih», študira «Samorastnike» Prežihovega Voranca. «Samorastniki» so ena najzanimivejših povesti tega koroškega pisatelja. Zgodba je postavljena v preteklost, ko so
imeli graščinski in gruntarski odnosi za življenje kmečkih proletarcev še težke posledice. Kajžar-ska Hudabivška Meta pride v spor s temi odnosi, ko zanosi s Krnič-nikovim sinom Ožbejem. Njuna ljubezen ima značaj elementarne sile, čeprav je Ožbejev značaj šibak, Nasprotno je Meta trden značaj in pooseblja sile, ki so osred-
nja življenjska vrednota. Njena u-soda gre kljub mučenju dosledno naprej po isti ravni poti.
Delo Prežihovega Voranca sta za oder predelala prof. Elza An-tonac in Marko Sosič, ki je tudi režiser. Zanj bo to delo predstavljalo doslej najzahtevnejšo nalogo. Z izjemo nekaterih posameznikov ima na razpolago izključno zelo
mlade igralce, ki pa imajo že nekaj igralskih izkušenj. Izvedba sama je zamišljena dokaj izvirno z uporabljanjem številnih svetlobnih učinkov. Premiera bo predvidoma v dveh tednih. Slika levo: režiser Marko Sosič daje navodila Julijani Sosičevi (Meti); slika desno: Torci Sosič bo nastopil v vlogi starega Krničnika.
dejavnost.
Z zadnjo premiero v letu se je dramski ansambel, ki so ga sestavljale v glavnem igralke, predstavil z znano dramo, prvencem Mire Miheličeve, Svet brez sovraštva. Svoj krst je drama doživela pred tridesetimi leti v ljubljanski Drami. Sedanja predstava dela, ki je bilo v Mariboru prvič izvedeno, je bila v spomin na 30-letnico o-svoboditve in hkrati v počastitev mednarodnega ženskega leta.
V	dram: Miheličeve je prikazano trpljenje človeka v zadnji vojni. Avtorica je ob bolečih doživetjih realistično opisala življenje med zapornicami, kakršnega je doživela tudi sama. O namenu svoje drame je napisala, citiramo: «Vse o-sebe v drami so napisane po živih modelih in upam, da mi tega ne bo nihče zameril in očital, kakor so mi marsikdaj očitali, da opisujem ljudi, ki jih poznam, namesto da bi si jih izmišljala. Ne, nobena teh postav ni izmišljena, obnašale so se in govorile kakor jih boste videli in slišali; klicale so duha, se pogovarjale z mesečino, obupavale in hkrati z velikanskim optimizmom gledale v prihodnost, se jezile druga na drugo in si hkrati požrtvovalno pomagale, skratka, bile so vsakdanje ženske, ki so se v izrednih okoliščinah vedle včasih tudi sebično in precej nato skrajno nesebično.»
Posamezne vloge nudijo igralkam hvaležne vloge. Interpretke življenjsko podanih likov so se z do poslednjih potankosti izdelanimi značaji umetniško podredile o-drski zamisli režiserja Francija Križaja, ki je v dobro pogojeni sceni puščobnega zapora Nika Matula ustvaril zanimivo, ves čas delu primerno napeto ozračje.
Nekateri prizori so delovali sicer naivno, dokaz, da je sodobna dramaturgija v preteku tridesetih let napredovala, vendar so bili mnogi prizori poustvarjeni pretresljivo. Ženski ansambel je pravilno dojel svojo nalogo in igra je bila prepričljivo podana.
Krona uspehov mariborskega dramskega ansambla pa je prva nagrada Severjevega sklada Mileni Muhičevi kot letošnji najboljši slovenski igralki. Priznanje je prejela za izvrstno podani vlogi Linhartove žene v Kreftovih Krajnskih komedijantih in lika Lizike v samoigri Milenka Vučetiča.
Izredno je uspela premiera baletnega večera. Sestavljala sta ga modemi balet sodobnega slovenskega skladatelja Aleksandra Lajovica Nevsakdanji dan in klasični balet La Sylphide danskega skladatelja Hermanna Loevenskjol-da. Obe deli sta bili na mariborski premieri prvikrat izvedeni v Jugoslaviji. Lajovicev Nevsakdanji dan pa je tokrat doživel svojo krstno izvedbo.
Čeprav bi se glede na primem javo lahko vsilila misel, da obe deli po svojih značajskih razlikah ne sodita na isti večer, kajti Lajovicev balet je moderen po izrazu in dramaturško dovolj dinamičen, pravljični balet La Sylphide (Gorska vila) pa klasičen, ponekod celo dolgovezen. Vendar sta obe deli izpričali veliko izvedbeno kvaliteto. Mariborski baletni ansambel je pod mojstrskim vodstvom pronicljivega koreografa Ika Otrina dokazal svojo neustavljivo rast, ki prijetno preseneča ljubitelje baletne umetnosti.
V	Nevsakdanjem dnem je skladatelj Aleksander Lajovic nanizal nekaj razpoloženj z modernim glasbenim jezikom v sicer preprostem, a učinkovitem libretu zgodbe o Fantu in Dekletu. O tej glasbi meni skladatelj, da je oblikovana kot «pisan mozaik nekaterih splošnih razpoloženj in spet oblikovno zaključnih plesov, ki pa imajo seveda vsak svojo vsebino: «dekliški ples» je res dekliško nežen in tudi hrepeneč, «fantovski» zaključek robat in razgiban, «ljudski ples» kar diši po zemlji. Klepetulje, čeprav samo tri, nastopijo in klepečejo ob peteroglasnem kanonu, vsak s svojim plesom so predstavljeni možati in ekstravagantni Harlekin, copatasti Pantalon, ognjevita Colombina, zanosni in nekoliko kapriciozni valček je namenjen skupni sreči Harlekina in Colombine — Fant in Dekle kot glavni osebi imata nekaj res svojstvenih mest in seveda njima pripada slavnostno odprti srečni konec zgodbe — za «vsakdanji» pravi zaldjuček seveda poskrbijo klepetulje z groteskno koračnico vsakdanjega pometanja.»
Pestra, dinamična glasbena paleta preseneča na mnogih mestih, zlasti v posrečenih atonalnih prelivih v melodiozno ubranost razigrane glasbe. Koreograf Iko Otrin ji je prisluhnil z vso prešernostjo in ji prilil mnogo impulzivnosti v kreativnih likih posameznikov in tudi kot celote. Novi slovenski balet komponista Aleksandra Lajovica in libretista Ika Otrina je po glasbeni kot plesno izvedbeni plati uspel z vso iskrivostjo umetniške prepričljivosti h kateri so pripomogli, razen oblikovalcev glavnih vlog Olje ničeve kot Dekle, Damira Novaka, gosta iz Zagreba, kot Fant, tudi vsi ostali solisti kakor tudi neumorni dobro uigrani baletni ansambel.
Drugi del večera, ki ga je tvorila La Sylphide, se je po nekam medli prvi sliki izoblikoval v drugem dejanju v dopadljivo pravljično podobo z izredno discipliniranim ansamblom v tehniki klasičnega plesa, ki je prihajal do posebne veljave v čarobnih, Ijub-EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na 6. strani).
Mamila - svetovno zlo
KRIŽANKA in naši ljudje
1	2	L		3	4	5	6		jr		8	9	10	n	12
			14						15					- 21	
16		17					o-. .J	18					24		
		ià					20								
	22				F.-*'—"* 26^	23									
25				2-r								27			
28											30	*			ST"
31		■ '	32						' |	33					
		35							36					37	
38	39						P	40						41	
42							43					T	44		
WASHINGTON, decembra. — Tam daleč leta 1930 je tedanji predsednik ZDA opazil, da se v deželi zelo naglo širi narkomanija in je zato sklenil ustanoviti zvezno službo za borbo proti mamilom. Trideset let pozneje je bil Johnson prisiljen obrniti se z novo zahtevo na senat, da se o-krepi kontrola nad tajnim razpečevanjem mamil, ki se v tolikih letih ni prav nič zmanjšalo, pač pa povečalo in povzročalo vedno večjo škodo. Johnson je zahteval, naj bi se borba proti mamilom vodila na treh frontah in sicer v smeri zadušitve trgovine z mamili, na fronti opozarjanja javnosti na zlo, ki ga predstavlja uživanje mamil, in na fronti prevzgoje nesrečnežev, ki so se predah tej razvadi.
Nepotrebno bi bilo posebej poudarjati, da se razmere kljub «vnemi» dveh predsednikov niso prav nič spremenile. To nam posredno dokazuje dejstvo, da se je Johnsonov naslednik Nixon že v prvih tednih po vstopu v Belo hišo lotil vprašanja narkotikov. Naročil je pravosodnemu ministru Johnu Michellu. naj podvzame takoj e-nergične ukrepe proti razpečevanju in rabi narkotikov. V tem smislu je ukazal tudi povečanje števila osebja tistega urada, katerega naloga je borba proti narkotikom in hkrati zahteval, da se poveča posebna policija v ta namen.
Zatrjujoč, da «belo pijanstvo» zares vodi v zločinstvo, ameriški list «Newsweek» piše, da so narkomani, ko jim zmanjka mamila, pripravljeni na zločin, ker brez mamila ne morejo živeti. Škoda, ki iz tega nastane, znaša v ZDA 15 milijard dolarjev na leto. Toda list ne prti krivde narkomanom, pač pa pravi, da so za to krive predvsem ameriške oblasti, ker kažejo mnogo premalo volje, da bi narkomane rešile iz njihovih težav. Časopis med drugim pravi: «Niti država niti občinske kompetentne službe se niti malo ne potrudijo. da bi ozdravile in vrnile v normalno življenje tiste, ki so jih mamila vrgla iz tira. To je še tem bolj porazno, ker je treba prav v tej smeri ukrepati in to če ne iz usmiljenja, pa vsaj zato, da se dežela reši velike škode». Korist od tega pa bi bila velika, če bi se vzelo v poštev dejstvo, da gre za milijone ljudi.
Včasih so številke pretirane, včasih pa so kar resnične. Neke vlade so računale, da v njihovih deželah nima niti smisla govoriti o uživanju mamil in o narkomaniji nasploh. V neki veliki deželi so nekaj let zapored ugotavljali «neznatno število» uživalcev mamil in nihče ni temu vprašanju posvečal pozornosti. Nato pa se je ugotovilo, da je v tej deželi «na
milijone» narkomanov. Neka druga dežela je v svojih uradnih poročilih govorila o «devetih tisočih» narkomanov. Minilo je leto in dan in teh 9 tisoč se je spremenilo v 200 tisoč. Neka južnoafriška država je po navadi obveščala Združene narode, da v svoji deželi narkomanije ne pozna. V isti deželi pa je istega leta policija odkrila obilnih 21 tisoč narkomanov,
V	zadnjih letih se je opazilo, da se je močno povečala poraba kokaina. Morfij in kokain sta na prvem mestu v protizakonitem razpečevanju mamil. Čeprav sintetična mamila še niso prekosila pri-rodnih, klasičnih mamil, krepko cvete tudi trgovina s sintetičnimi mamili. Ta so posebno v rabi med mladino.
V	bogatem svetu je največ narkomanov v ZDA. Po drugi svetovni vojni se je poraba mamil v ZDA potrojila ali celo početverila. Posebno v času vietnamske vojne in po njej. Kolikor vedo povedati a-meriške statistike, danes porabijo v ZDA za mamila 3 milijarde dolarjev, torej obilnih 2.000 milijard lir. Mamila so sicer draga, toda tudi vsota je velika.
Neka newyorska federalna ustanova je dobila zanimiva poročila o čudnem pojavu. Vedno več prostovoljcev se je prijavilo v neki newyorški ustanovi in prosilo u-pravo, naj bi jih spravili v popravljalni zavod, da bi se tam znebili razvade uživanja mamil. Ljudje so kar sami priznavali, da uživajo narkotike. To pa je po a-meriškem zakonu kaznivo in u-strezna ameriška oblast je te ljudi pošiljala v zapor — popravni zavod.
(Nadaljevanje s 5. strani)
kih prizorih gozdnih vil. V uprizoritvi so se posebej odlikovali s klasičnim plesom, za razliko modernega plesnega izraza v baletu Nevsakdanji dan, Olja Iličeva v glavni vlogi Sylphide in Edi Dežman kot mladi škotski plemič James, nadalje Ruža Teglašijeva kot Jamesova zaročenka Effie, njena mati Anna v upodobitvi Jerice žmavčeve in v karakterni vlogi Čarovnice koreokraf Iko Otrin, ki ji je prilil mnogo duhovite grotesknosti.
Pridružil se jima je ves baletni ansambel. Pod preciznim glasbenim vodstvom dirigenta Borisa Švare, ki je z ritmičnostjo orkestra spremljal ves potek na odru, je balet posredoval zares lep u-metniški večer, ki so ga ozaljšali lepi kostumi Alenke Bartlove v izredni, likovno pogojeni scenografiji Vlaste Hegedušičeve v Ne-
VODORAVNO: 1. mlečni izdelek, 3. športno društvo v «našem kraju», 7. mesto ob Soči, 13. iridij, 14. športna panoga, 15. rumeno rdeče rastlinsko barvilo, 16. islamski postni mesec. 18. hriboviti, 19. vsaj, vseeno, 20. vrsta lahke jedi, 21. predlog, 22. glas zvonca, 23. imeti neugoden občutek, 24. lep, ljubek, 25. stara oblika za proč, 26. korespondence, 27. ime vohunke Hari, 28. ime avstralskega atleta Clarka, 29. slovanska boginja zime in smrti, 30. svetle barve, 31. Igo Gruden, 32. način, postopek, 33. 'gre pri tenisu, 35. slovo, odhodnica, 36. živalsko truplo, 38. okrasti, 40. slovenska zamejska vas, 41. grška črka, 42. demonstrirati, 43. evropski boksarski prvak, 44. tropska žitna trava.
vsakdanjem dnevu v pravljično zasnovanem gozdu drugega dejanja gozdnih vil v baletu La Sylphide.
Kot uspešni vrh zaključka leta SNG v Mariboru pa je bila predstava priljubljene opere Jakova Gotovca Ero z onega sveta. K prazničnemu vzdušju je razen priljubljene predstave Era pod glasbenim vodstvom Borisa Švare in v režiji Henrika Neubauerja pripomogla zlasti akcija turističnega podjetja KOMPASA in uredništva JANE. V počastitev 30-letnice mariborske Opere sta v okviru reno-miranega evropskega opernega a-bonmaja organizirali obisk predstave v Mariboru,
Pet avtobusov je pripeljalo iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije pogostne obiskovalce velikih opernih hiš v Evropi, da so se spoznali tudi z delovanjem in u-spehi male operne hiše v Mariboru. Dobra predstava folkloristično obarvanega Era v skoraj
NAVPIČNO: 1. slikar «našega kraja», 2. irska teroristična služba, 3. soodgovoren, udeležen. 4. isti, 5. mamin ljubljenček, 6. Novi Sad, 7. trdo delati, 8. obdelovati zemljo, 9. cerkveni izraz, 10. hoditi, premikati se, 11. Cankar Ivan, 12. afriška dežela z glavnim pristaniščem Lobito, 14. zmikavt, ropar, 15. prevozna sredstva, 17. vas pri Gorici, 18. nepo-rasel svet, 20. gorek in vlažen zrak, 21. nuditi, 22. telovadno orodje, 23. bojevati (se), 24. slovenska zamejska revija, 25. dovod,
26.	dajati polne, nizke glasove,
27.	vrsta plina, 29. barvat, «pie skat», 30. bivši nogometaš Inte-rja, 32. zemljevid, zbirka zemljevidov, 33. najdaljša jugoslovanska reka, 34. «naš kraj», 35 del vlaka, 36. vzročni prislov, 37. daljši spevi. 39. radij, 40. pred Bellay.
(loko)
preveč operetno stilizirani sceni Dušana Rističa, a v slikovitih kostumih Vlaste Hegedušičeve, je ugodno presenetilo obiskovalce. Zlasti so navdušili odlična gostja iz Beograda Radmila Smiljanovi-čeva v vlogi Djule, Ervin Ogner z razigranim Erom. Emil Baronik z duhovitim mlinarjem Šimom, ki so se jim pridružili še predstavi-telji staršev Majda Švaganova in in Miro Gregorin in drugi pred-stavliavci manjših vlog.
Zadovoljstvo prenapolnjene dvorane, se je ob čestitkah in govorih v imenu organizatorjev direktorja Kompasa Zoreta Roterja in urednika Jane Jožeta Stabeja sprevrglo v dolgotrajno navdušeno ploskanje v želji ponovnega svidenja na operni predstavi v Mariboru.
Mislim, da Slovensko narodno gledališče v Mariboru ni moglo lepše zaključiti uspešnega leta, posebej še jubilejnega leta Opere, kot s to prisrčno slavnostjo, ki so ji pripomogli ljubitelji operne u-metnosti iz drugih krajev Slovenije z večjim zanosom in navdušenostjo kot pa kulturni dejavniki v Mariboru.
IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIMIIIIIIIIIIIIIIIII1lll|||||||ltllllHtlllllll1llim!lllfllllltll*”M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ifnillllll||||llllllllll||||||IHI|M|||||||||||||||||||||||||||||
Mariborsko kulturno pismo
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prenehajte s svojo cinca-vostjo in se lotite dela, da ne zamudite velike priložnosti. Dobili boste pismo ali kako vest, ki vas bo vzradostila. Lepo novico boste doživeli tudi v svojem ožjem krogu, verjetno s strani osebe, ki vas ima rada. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do S"	20. 5.) S svojo in-
f c^Q&\	tuitivnostjo inbriht-
(	J	nostjo si boste ve-
\.	liko pomagali, toda
ne boste zmogli vsega sami in bo treba zato iskati pomoč, ki jo boste našli predvsem pri starih sodelavcih. Načrte boste delali za na pot ali se o poti pogovarjali. Nevarnost prehlada.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na zunanjem videzu se marsikdo ogoljufa. Tudi vas je zavedlo in škoda ne bo majhna. Bodite drugič bolj trezni. V družbi se boste lepo znašli in se še posebej ogreli za nekoga, ki pa vam ne bo vračal ljubezni. Ne bi bilo napak popaziti malo na zdravje.
—RAK (od 23. 6. do y\	22. 7.) Vaši stari
r ^HKrTV i	dvomi se bodo obli	J novili in veliko ča-
\	sa boste porabili,
da boste razčistili zadevo, ki je drugim že jasna, je vtikajte se v zadeve, ki se vas ne tičejo. Pismo ali darilo, ki vas bo navdušilo. Navdušili se boste tudi nad novo zelo prijetno družbo. Glavobol.
LEV (od 23. 7. do ^	22.	8.) Ohranite
l	kar se da mirno
J	kri in ne zganjajte
panike, pa čeprav se bo nekje začelo kaj rušiti. Sicer pa bi bili morali to že prej vedeti. Osebe, ki ste jih kot sodelavce odklanjali, bodo edine, ki vam bodo konkretno pomagale. Ljubosumni boste
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sprejmite ponujeno roko sprave, kajti vprašanje je, če bi se to moglo še kdaj ponoviti. Napredek, ki ga doživljate, ni zasluga vaših sposobnosti, pač pa naključja. Zadoščenje boste imeli tudi v javnem življenju, v družini pa bo nekoliko napeto. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naleteli boste na ljudi, ki jim ne boste kos. Bodite zato v svojih načrtih skromni in nekako tolerantni. To pa še ne pomeni, da morate pristati na vse zahteve. Popustljivost bo potrebna tudi v družini, kjer ste zagrešili hudo napako.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
Skrbni bodite in Smotrni. Le tako si boste zagotovili določeno ekonomsko trdost in s tem osebno svobodo. Sicer pa bo treba tu in tam tudi «pljuniti v roke», da bo zadeva pravilno stekla. Neka oseba se zanima za vas, vendar ne preveč. Nekoliko nervoze.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Dobili boste potrdilo, da so bili vaši koncepti pravilni. Bodite pozorni nad vsem, kar se okoli vas dogaja. Namesto da bi vi zlezli v težave, pustite druge, da se v njih kobacajo. Oholim ljudem je šola potrebna. Uveljavitev doma in v družbi. Prebavne težave.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Razmere ne bodo slabe, ne boste pa z njimi zadovoljni, ker vedno zahtevate kaj več. Pa tudi vaša nezaupljivost vam bo pokvarila če ne kak dan, vsaj kako uro. Z zdravjem pa se boste morali kar zadovoljiti. In tudi z novo ljubeznijo,
VODNAR (od 21. 1. do 9. 2.) Kljub številnim nalogam in opravkom boste vendarle uveljavili svojo voljo. Za to pa bo potrebno več dinamike. Bodite pripravljeni tudi na a-front s strani osebe, ki jo visoko cenite in imate zelo radi. Ne zanašajte se pa na to, da bi vas nekdo imel slepo rad.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ekonomskem pogledu boste kar dobro vozili. Lahko bi tudi rekli, da se vam ponovno odpira širša, udobna pdt. Toda prevelik optimizem lahko škoduje. Bodite torej trezni in jemljite vse, kar se vam ponuja, z določeno dozo skromnosti. To velja tudi za ljubezen.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.55	Uvod v oddajo «UN COLPO Dl FORTUNA»
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Ob 14. uri: Tito Gobbi
15.00	BRATJE KARAMAZOVI
16.00	Program za mladino: Veliki šotori
17.00	DNEVNIK
17.15	Napoved programa za prihodnje dni
17.30	Nagradno tekmovanje: «UN COLPO Dl FORTUNA»
19.10	Glas za Raffaela Vivianija in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	ZELENA 3LED
21.40	športna nedelja
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Košarka, nastop dveh ekip iz lige A
19.00	Scotland Yard: Delikatna rakiskava, TV film 19.50 Športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	«Če . . .»:
22.00	Sedmi dan — kulturne aktualnosti
22.45	Napoved programa za prihodnje dni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9 15 POROČILA
9.20 L. N. Tolstoj: ANA KARENINA, nadaljevanka
10.15	Otroška matineja: Klovn Ferdinand in vožnja strahov
11.15	Kmetijska oddaja
12.05	POROČILA
15.10	Od včeraj do danes v GROŽNJANU 15.35 Zabava vas Ann Margaret
16.05	Za konec tedna
16.20	Dobro videti — biti dobro viden
16.25	POROČILA
16.40	Košarka: RABOTNIČKI - PARTIZAN
18.20	loby, nadaljevanje in konec
19.10	VESELO PRIČAKOVANJE, tretji del
19.30	DNEVNIK
19.50 Tedenski gospodarski komentar
20.05	V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI
21.20	GANA, dokumentarna oddaja
Oddaja prikazuje življenje afriške dežele, ki išče svojo pot razvoja
21.55	ŠPORTNI PREGLED
22.15	JNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30 Otroški kotiček, risanke
20.00	Pregled tedenskega sporeda
20.15	šah mat mafiji, celovečerni film
21.45	Košarka: RABOTNIČKI — PARTIZAN
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Proces proti Roberspierru, ponovitev drugega nadaljevanja
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše, lutke
17.45	Program za mladino: Slike iz sveta
18.15	Brodolomci z Mary Jane: Divjak
18.45	Arktika in Antarktika; POTOVANJE ČEZ ANTARKTIKO
20.00	DNEVNIK
20.40	TEMPO DI VIVERE
Film govori o Ernstu Graberju, mladem nemškem vojaku, ki pride na dopust z ruskega bojišča v svoje mesto, ki so ga bombniki pošteno obdelali. Ker ne najde staršev doma, se loti njihovega iskanja v družbi bivše sošolke Elizabeth. Mladenič in dekle se zaljubita in poročita. Njun dom porušijo bombe in mladi zakonski par najde zatočišče pri znancu prof. Pohlmannu, ki ga pa Gestapo obtožuje antinacizma. Ernst staršev ne najde in tudi Elizabeth izgubi očeta, ker so ga nacisti zaprli. Ernst mora spet na bojišče, kamor mu prispe ženino sporočilo, da čaka otroka. In pismo prispe prav v trenutku, ko straži tri Ruse, ki so obsojeni na smrt. Toda Ernst Ruse osvobodi in to ga stane življenje . . .
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	Hiša v gozdu, peto nadaljevanje
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	TV razprave: LETO 1975 JE PUSTILO SLEDOVE
22.00	Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	TV ŠOLA: Potopis, Risanka, Pravljica
17.15	Andersen: SNEŽNA KRALJICA, tretje nadaljevanje
17.45	Obzornik
18.00	Slovenski rock 75
18.40	Marksizem: SAMOUPRAVLJANJE IN TEHNOKRATIZEM
19.00	Idločamo
19.10	Veselo pričakovanje, četrti del
19.30	DNEVNIK
20.05 P. Abraham: «LISIČKA»
21.25	Kulturne diagonale 21.55 DNEVNIK
22.10	Mozaik kratkega filma: Prvi koraki
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.40	Devet let skomin, drugi del dokumentarne oddale
20.15	DNEVNIK
20.30	Zakon proti nezakonitosti, dokumentarna oddaja
21.10	Slavni pobegi: Bartolomeo Colleoni
22.30	Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.0Ò Nabožna oddaja: 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Operetna glasba; 16.00 Glasba in šport; 17.00 «Naš božič», sestavili in izvedli člani PD «Rečan» iz Ljes: 17.30 Koncert; 18.30 Folklora; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 2.10 Sodobna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Nasveti; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.35 Plošče; 14.45 La vera Romagna; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 19.00 Prenos RL; 20.00 Orkester; 20.40 Športna ne-
delja; 20.45 Lahka glasba; 21.45 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 19.00 Poročila, 6.30 Lahka glasba; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Nove plošče; 13.20 Kič; 14.30 Satira; 16.50 Program z Ivo Zan.icchi;
19.20	Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Magično ogledalo; 22.00 Lahka glasba; 22.30 Kvartet Borodin.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Po-
ročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 11.10 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne; vmes: poročila, prenosi in poročila o športnih dogodkih ter humoreska tedna:	L.
Aškenazy: Silvestrovo; 17.50 Žarko Petan: Trikotnih s štirimi koti - radijska igra, 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer:
22.20	Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno
TRST A
7.15, 8.15,	13.15,	14.15. 20.15
Poročila; 11.35 Opoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 17.0(1 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna , 20.35 Slovenski razgledi ;
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40. Jutranja glasba;
8.30	Mali umotvori; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošče dneva; '14:00 Športni ponedeljek; 14.35 Pismo iz...; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Program za mladino: 16.45 Operne uverture; 17.00 Ponedelj-ski športni pregled; 17.15 Ritmi in melodije; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.45 Iz zborovskega arhiva; 19.00 Prenos RL; 20.00 Naši pevci; 20.45 Lahka glasba;
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00,	19.00
Poročila; 7.45 Jutranja glasba;
8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 13.20 Hit Parade:
14.05	Neapeljske; 15.30 Plošče za mladino, 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Nadaljevanka, 17.25 Komorna glasba: 18.00 Revijski spored; 19.30 Sončnica; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Kulturni
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	13.00.	15.00.	19.00
Poročila; 6.50 Rekreacija:	8.10
Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 0.40 Vokalni an sambli:	10.15	Kdaj. kam. kako
in po čem?; 11.03 Za ljubitelje glasbe: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Pripo ročajo vam...; 14.10 Kranjski komorni zbor; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Interna 469; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah;
18.05	Znanstveniki pred mikrofo nom; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Jožeta Burnika; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Operni kon cert; 22.20 Popevke; 23.05 Literarni nokturno - T. Kralj: Pesmi;
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA od 30. decembra 1975 do 3. januarja 1976
TOREK, 30. decembra 10.00 in 11.20 TV šola; 15.45 Smučarski skoki v Obersdorfu;
17.15	Ptice na obali; 17.25 Lindgren; Erazem in potepuh; 18.00 Obzornik; 18.15 Risanka; 18.25 Mala čudesa velike prirode; 18.45 Ne prezrite: Dve mariborski predstavi,; 19.10 Veselo pričakovanje; 20.30 Dnevnik; 20.05 Pogovor o...; 21.05 G. de Maupassant: «Lepi striček»; 21.50 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Smučarski skoki v Obersdorfu; 19.55 Risanke za otroke;
20.15	Dnevnik; 20.30 Dekle v izložbi, celovečerni film; 22.00 Kako bomo živeli jutri; Operacija brez bolečin.
SREDA, 31. decembra 10.00 TV Šola; 17 30 Dvoživka in templarji; 18.05 Obzornik: 18.20 Strašni lovec Bum Bum; 18.45 Pravljično mesto, reportaža; 19.10
Veselo pročako vanje, šesti de); 19.30 Dnevnik; 20.05 Kuhinja pri violinskem ključu: Silvestrski menu; 20.40 Risanke; 21.02 TV žeht-nik, satirična oddaja; 21.35 Navada je vošit, folklorna oddaja: 21.45 A. Marodič: Žrtev umetnosti; 22.35 Zabavnoglasbena oddaja; 23.05 Novoletna glasbena oddaja; 23.35 Novoletni ples; 24.00 Novoletna čestitka; 00.01, Novoletni ples; 00.45 Veselo ' z Avseniki; 01.15 Iz prezničnih programov.
KOPRSKA BARVNA TV
18.30 Otroški kotiček; 18.45 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zabavno glasbena oddaja; 21.45 Šest deklet na palubi, film- 23.15 Zabavno glasbena oddaja, 24.00 Novoletna čestitka; 00.03 Plesni večer v Wiesbadnu.
ČETRTEK, 1. januarja 9.10 Janezek in fižolovka; 9.40
Risanka; 9.45 Zlata ptica, lutke;
10.30	Risanka; 10.35 Sin ubogega čevljarja, risanka; 12 10 Poro čila; 12.15 Novoletni koncert na Dunaju; 13.25 Smučarski skoki v Garmischu; 15.30 Zdravo, mladi; 16.15 Velika atrakcija, film' 17.40 Iz drugih jug. sporedov; 18.05 Mi se imamo radi; 18.45 Okrogli svet; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kabaret, film, 21.55 Dnevnik; 22.05 Zabavna oddaja.
KOPRSKA BARVNA TV 12.15 Novoletni koncert; 14.25 Smučarski skoki v Garmischu;
19.30	Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.30	Zorrov sin, film; 22.00 Avtomobil skozi kamero; 22.20 Ska-darsko jezero.
PETEK, Z. januarja 9.00 Poročila: 9.10 Pavliha in malo čez les; 10.40 Mladina poje: 11.40 in 13.05 Iz sporeda drugih TV; 13.00 Poročila; 14.45 Veselo
z Avseniki, 15.15 Deček in violina, film; 16.40 Križem, kražem. 16.50 Pisani svet; 17.25 Poročila
17.30	Mladi za mlade; 18.15 Spori v 1975;'19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Davičo- «Pesem»; 20.50 Šerif v New Yorku, film, 22,2? Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Risanke: 20.15 Dnevnik;
20.30	Dinamit Jack, film; 22.00 Ansambel Lojzeta Slaka.
SOBOTA, 3. januarja 16.35 Po črnih in belih tipkah; 17.05 David Copperfield, film; 17.55 Obzornik; 18.15 Svet v lotu 1975; 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik; 20.00 Kotch, film: 21.50 Dnevnik; 22.05 Iz sporeda drugih KOPRSKA BARVNA TV 19.30 , Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Sence izginjajo ob poldne, film; 21.30 Hollywood; 22.20 Vesolje. balet.
| Maj v deželi Sovjetov
Il I ONKRAJ	II
11	KAVKAZA -	I
«To nastane, vsekakor, zaradi naravne selekcije, po kateri mladi ljudje z veliko fantazijo in inteligenco gredo na fakultete za preučevanje fizike in matematike, na fakultete za literaturo pa prihajajo mladi ljudje, ki imajo večjo tradicijo. Ne govorim o mladih piscih, temveč o študentih. Kadar sem med študenti, ki študirajo naravoslovne vede, sem bolj zadovoljen z avditorijem. Prestiž znanosti nad spoznanjem in izobrazbe nad vzgojo predstavlja zelo hud problem. Človeštvo ne more koračiti naprej samo z eno nogo.»
«če nadaljujeva vašo misel, kako bi potem ocenili vlogo književnika in umetnika sploh v moderni družbi?»
«Umetnost lahko odigra odločujočo vlogo v izoblikovanju harmoničnejšega človeka. To, da umetnost zaostaja, postaja temeljna resnica za vse nas. Sleherni človek je umetnik na svoj način : tako novinar, ki piše vsak dan o vsem kot oni delavec, ki pleska cestna znamenja. Seveda to ne pomeni, da so umetniki samo tisti, ki se amatersko ukvarjajo z umetnostjo. To sega čisto v drugo področje. V našem času gre za sposobnost ljudi, da sprejemajo, sprejmejo, razumejo umetnost, kar predstavlja svoje vrste u-
stvarjanje. človek, ki bere roman, gleda tragedijo na odru, posluša simfonično glasbo, gleda platna resnične umetnosti — z manj napora in ne tako močno doživlja istoveten proces kot tudi umetnik sam. Dopolnjuje besedilo romana s svojimi razmišljanji, kar je odvisno od njegove osebnosti izobrazbe in fantazije.
Tudi pojem «prostega časa» se je popolnoma spremenil v moderni družbi. «Prosti čas» je včasih predstavljal fizični oddih po dvanajstih, štirinajstih urah težkega dela. Človek je bil preutrujen, želel je samo jesti po mukotrpnem delu, leči in spati. Danes je industrija mehanizirana in avtomatizirana. Mlad človek stoji nekaj ur dnevno pred dvema kazalcema in ju spremlja, kontrolira točnost dela stroja. Potem zapusti tovarno poln fizičnih moči, toda s hudim občutkom, da v delu ni bil izrazil samega sebe kot osebnosti. Takšen človek se pošteno vede do svojega dela, opravil je svojo državljansko dolžnost in ohranil državljansko poštenost, toda sebi je odvzel zadovoljstvo v delu.
Sama znanost je, razen tega, prispela do te stopnje, da fizik na enem področju ne ve, kaj dela drug fizik. Epoha Leonarda da Vinci j a in Goetheja se ne more ponoviti. Izraža se nekaj drugega. Umetnost lahko omogoči človeku, da zgradi lastno osebnost, ne materialno, temveč duhovno, in zaradi tega ima ogromno vlogo v harmoničnem razvoju modernega človeka.»
«V vaših spominih Ljudje, leta življenje govorite o številnih uglednih osebnostih v literaturi, slikarstvu in umetnosti sploh, o katerih sva že bežno govorila. Tudi iz branja vaših spominov sem razbral, da ste jih osebno poznali in z njimi tudi sodelovali. Hkrati pa v svojih spo minih podrobno opisujete tudi številne pomembne druž bene spremembe in dogodke, v katerih ste sami tudi neposredno sodelovali in bili njihova priča, če vam je po-
tem, na podlagi vsega tega, možno nekaj več in pobliže določiti tiste osebnosti ali umetniške šole, ki so na vas, torej na vaše lastno ustvarjanje, najbolj vplivale?»
Stara ic nova Moskva
«Vse vpliva na delo pisatelja; tako okolje, v katerem živi kot tudi drugi književniki, skratka, vpliva celotno življenje. Name je vplivalo vse. Ko sem bil mlajši, ko sem bil še skoraj deček, ko sem začel objavljati svoja prva dela, sem morda sleherni dan posnemal koga. Vendar je name najbolj vplival Čehov. Pogosto berem Čehova. Čehov me je vedno vznemirjal do dna duše s svojo nerazumljivo, toda nesporno resnico. Kadar se ozrem na svoje življenje nazaj tudi danes, vidim, da obstaja zveza med mojimi mislimi, upi in dvomi in onim, kar je vznemirjalo Antona Pavloviča.
V	Moskvi sem še kot otrok, medtem ko smo stanovali poleg mestnega parka, v bližini mestne pivovarne, pogosto gledal, kako se je Lev Nikolajevič Tolstoj sprehajal po uličici Hamovniki in po Boženinovski. Podarili so mi njegovo Otroštvo in Detinstvo. Meni se je knjiga zdela dolgočasna. Potegnil sem ven komplet Njive, v katerem je bil objavljen njegov roman Vstajenje. Prebral sem roman na dušek in pomislil, da Tolstoj pozna vso resnico o življenju.
V	zgodnji mladosti sem še bral Gorkega, Leonida Andrejeva in Kuprina, černiševskega, Zolaja, Knuta Ham-suna. Hotel sem doumeti vse življenje. Bral sem Dostojevskega in Brehma, Julesa Verna in Turgenjeva, Dickensa in «Živopisni pregled» in čim več sem bral, tem bolj sem dvomil v vse. Zgodaj sem se seznanil tudi z gledališkimi deli Ibsena in Hauptamanna.
V	poeziji sem začel posnemati številne pesnike. Aleksander Blok je pesnik, katerega verze sem najbolj ljubil. Nekaj časa sem posnemal Guillauma Appollinaira. Kasneje se je seveda začel proces spreminjati in vplivi so čedalje bolj slabeli.»
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
Atletika
Osem mesecev pred 01 v Montrealu
Vseameriške igre so pokazale da so ZDA utrujen velikan
Vse kaže, da ZDA v atletiki ne bodo mogle več uveljaviti svojega «monopola»
Pred dobrim mesecem končane vseameriške igre v Ciudad Mexieu in pred kratkim objavljene lestvice najboljših atletov ZDA v sezoni 1975 že dajejo prve povode za ugibanja o atletskih rezultatih na o-limpijskih igrah, ki se bodo začele že čez 8 mesecev. 01 so že zdavnaj arena, ki odloča o premoči med ZDA in SZ. V Miinchnu so v atletiki Američani odnesli le 6 zlatih kolajn, spadajo pa kljub temu še vedno v sam vrh svetovne atletike.
Vseameriške igre so pokazale, da so ZDA utrujen velikan. Ne glede na drugorazredno garnituro, ki je tam nastopala, so na dan prišle sveže sile Kube in Kanade, ki doživlja izreden vzpon kakovostnega športa.
Predstavnike ZDA so v Mehiki podvrgli tudi psihičnemu pritisku, na katerega niso navajani. Občinstvo je bilo do njih skoraj sovražno razpoloženo in rekli bi lahko, da so letošnji politični in vojaški neuspehi ZDA opogumili tudi Latinsko A-meriko, ki ima s Severno Ameriko veliko odprtih računov. Zgodilo se je celo, da so nekega ameriškega dolgoprogaša med hojo na 20 km gledalci s silo zadržali za nekaj časa. Američani so k temu nemočno pripomnili, da se nekaj takega ni zgodilo niti med 01 leta 1968 s sovjetskimi predstavniki zaradi dogodkov v ČSSR.
Ta nekoliko nenavadni uvod naj bi odražal ameriško zaskrbljenost za 01 v Montrealu, kjer ZDA očitno ne bodo mogle obnoviti nekdanjega monopola, ne v plavanju in še manj v atletiki.
Atletika je danes na taki stopnji, da ne zagotavlja niti enega absolutnega favorita. Res, velja v veliki meri to tudi za ostale svetovne velesile, pri ZDA pa je do tega prišlo zaradi njihovega padca in ne zaradi napredovanja drugih.
Običajno dobro založen trg sprin-terjev nudi na 100 m le dva tekača, ki se z električnima časoma lahko postavita po robu najboljšemu Bor-zovu, treba pa je za 100 m upoštevati tudi Quarrija z Jamajke. Rid-dick in Williams bi letos pri ročnem merjenju že tekla 9”8, tekmovalno pa je ocena slabša predvsem za Williamsa. Riddick, ki se je na prvo mesto povzpel razmeroma kasno, ne more biti točno ocenjen. Odločno slab je tek na 200 m, kjer bi Men-nea danes verjetno z lahkoto opravi! z vsemi. Tek na 400 m nudi svetlo točko v Rayu, ki je prav na vseameriških igrah dosegel izrednih 44 ”45 in se popravil za celò sekundo. Neizbežen je verjetno zanj spopad s Kubancem Juantoreno. Že znani in tekmovalno točno ocenljivi Wohlhuter ne obeta kljub dobrim
časom nič posebnega na 800 m, ker so taktično boljši Evropejci in tudi Afričani, v tekih od 1.500 do 10.000 m pa so razpoložljive moči že itak skromne. V tekih čez ovire so atlete iz ZDA dokončno izenačili Evropejci.
Iz tehničnih panog ostaja ZDA največ upov v višini. Vzrok za optimizem je razpoložljivost dveh potencialnih zmagovalcev, kot sta Sto-nes in Woods. Sicer imata tudi ta dva atleta pred seboj še veliko poti in v Montrealu bosta morala prvič računati na močan psihični pritisk zelo široke in izenačene konkurence, ker sta doslej nastopala skoraj izključno na nalašč za njiju prirejenih tekmovanjih. Običajno dobra meta krogla in diska sta se že zdavnaj skrhala in to kljub rekordu Powelia v disku.
Dobre možnosti naj bi imeli de-seterobojci, z Jennerjem na čelu, ne smemo pa prezreti zelo širokega razmaha te panoge v ZDA, kjer je letos še četverica drugih atletov presegla 8.000 točk.
Ženske so že zdavnaj izpadle s svetovne scene in morebitni uspehi bi bili zelo veliko presenečenje. V najboljšem položaju naj bi bila (vsaj na papirju) skakalka v višino Joni Huntley.
k. b.
Srečno 1976 vsem članom in prijateljem želi RW1V
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
Borovi člani kandidati za zmago Uspeh Kontoveiovih košarkarjev
Edi Sosič (Poletov mladinec) vodi na skupni lestvici naših najboljših strelcev (316 točk) - Klavdij Starc (s 50 pikami) rekorder vseh prvenstev
Končali sta se dve mladinski pr-, katero bi se morah borovci spopri-
venstvi: prvenstvo «pomlad» in na raščajnikov. V obeh so se naše ekipe odrezale dokaj dobro.
V prvenstvu «pomlad» se je Kon-tovel zanesljivo uvrstil v finalni del in je tako potrdil, da je generacija «60-letnikov» izredno obetajoča in bo tudi v bodoče jamstvo za uspešne nastope v višjih kategorijah.
Bor pa bo danes v tretjem odločilnem srečanju skušal premagati Ricreatori in se tako uvrstiti v finale.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO: borovci so ostali osamljeni na vrhu lestvice. Po zmagi proti Sagradu je Bor tako postal resen kandidat za osvojitev prvega mesta. Najnevarnejši konkurent našim košarkarjem je postala Itala iz Gradišča, s
.............m,,,.,..».........................m,,,.,,,,...,........"........................
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
Za moštvi Primorca in Vesne je bilo preteklo kolo neuspešno
Slovenski derbi Breg-Zarja je prinesel čisto zmago Bazovcem
MLADINCI
Prejšnje kolo ni bilo za naše e-najsterice preveč uspešno, predvsem za Primorca in Vesno, ki zasedata drugo mesto na lestvici; Primorec v skupini A, Vesna pa v B sta prejšnjo nedeljo zgubila. Za Primorca ni zadostoval gol Marka Kralja, ker je CGS dvakrat potresel njegovo mrežo. Vesna je klonila Costa-lungi z 1:2 (strelec za Vesno: Sossi z 11-metrovke). Slovenski derbi med Bregom in Zarjo se je zaključil s čisto zmago Bazovcev (strelca: za Zarjo Rismondo, za Breg Prašel). Primorje je na tujem osvojilo remi.
IZIDI
SKUPINA A
Domio - Primorje	1:1
CGS - Primorec	2:1
S. Sergio - De Macori	1:4
Breg - Zarja	R3
SKUPINA B
Vesna - Costalunga	R2
Libertas - Rozzol	RO
Maggesano - Esp. Sv. Alojzij 2:0 Rosandra - Opicina Supercaffè (prekinjena -zaradi fburje pri stanju 0:1).
LESTVICI SKUPINA A
Edera 22, Primorec 18, Zarja 16,
«iinin!iiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiimiimi«iiiuiuiiniiu«imiiiuiiHiiii»iiiiiiiiniiiniH,n,ii|,,«ii,,|m,,|,,,,,|,m»
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Prvenstvo moške C lige je letos zelo zanimivo
Tretje kolo je bilo usodno tudi zu Dor
Že pred pričetkom letošnjega odbojkarskega prvenstva 3. moške lige (mislimo na skupino C, kjer igra tudi Bor), smo zapisali, da bo izredno zanimivo, kakovostno in polno nepričakovanih razpletov. To gre pripisati v največji meri dejstvu, da bo kar devet od desetih zastopnikov napredovalo v višjo ligo. E-kipe odhajajo na igrišče brez večje bojazni pred porazom, povsem sproščene, kar izredno dobro vpliva na samo igro. Poleg tega pa se vidijo zanimive moderne kombinacije (katerih sicer ne bi videli), da je igra vse bolj duhovita, zanimiva in za gledalce prava poslastica. Vodilno vlogo pri tem igra tudi edina naša slovenska šesterka, saj se je trener Neubauer predstavil z nekaterimi dokaj posrečenimi kombinacijami v napadu, kot jih ne vidimo niti pri ekipah, ki igrajo celo v 1. italijanski ligi. Sadovi novega koncepta igre so že delno dobro vidni in v bodoče jih bo potrebno še nekoliko izpiliti ter uigrati. Zelo dobro bi, da bi to posnemale tudi naše ostale ekipe, ki bodo stopile v športno areno v drugi polivki januarja.
Po treh zavrtljajih sta samo še dve šesterki neporaženi. Tretje kolo (in drugi domači nastop) je bilo usodno tudi za Bor. Poleg Tržačanov so okusih prvo grenkobo poraza tudi zastopniki Marghere. Če lahko rečemo, da so borovci «pad-h na noge» ne bi mogli reči tega za šesterko Marghere, saj jo je odpravil novinec Monselice s prepričljivim 3:0. S to zmago je Monselice pripravil že drugo presenečenje, po zmagi v preteklem kolu sredi Trsta proti CUS pa čeprav po pravi maratonski bitki. Osrednja tekma 3. kola je bila nedvomno med Borom in Tissellijem iz Cesene. Samo srečanje je bilo, razen v prvem od petih setov, izredno izenačeno. Vse kazalo, da bosta dve dragoceni
1 jakom, ki je bil to pot nezadržen) odpravili CUS šele po petih setih igre. To je bil drugi zaporedni spodrsljaj tržaškega univerzitetnega športnega krožka, po drugi strani pa prva zmaga Veljaka in tovarišev. Odlična šesterka SAI iz Bellu-na, kateri je le za las ušlo napredovanje v lanskem prvenstvu v 2. ligo, je pospravila tudi tretji par točk in to na rovaš povratnika iz višje lige CUS iz Benetk, ki preživlja hudo krizo. Benečani in zastopniki Portualija in Ravenne so še edini brez tačk. Slednji so tretjič prepustili izkupiček Brusegani iz Padove in to pot pred domačimi gledalci. Tretje kolo se je končalo s 3:2 v uorist gostujočih šesterk.
IZIDI 3. KOLA
Grandi Motori TS — CUS TS 3:2 Bor - Tisselli Cesena	2:3
CUS Benetke - SAI Belluno 1:3 Monselico - Marghera	3:0
Portuali RA - Bruseganr. PD 0:3 LESTVICA
SAI Belluno	3	3
Tisselli Cesena	3	3
Bor Trst	3	2
Marghera	3	2
Monselice	3	2
CUS Trst	3	1
Brusegana Padova 3	1
Grandi Motori Trst 3 1 Portuali Ravenna 3 0 CUS Benetke	3	0
Lestvica že po treh kc'h več ali manj realno kaže moč posameznih šesterk. Glede na to, da je prvenstvo dolgo (saj se bo končale šele 15. maja) lahko pričakujemo tudi večje spremembe in preobrate. Po vsej verjetnosti pa CUS iz Benetk a-li Portualija iz Ravenne ne bo med potniki v višjo ligo.
G F
BOKS
GENOVA, 27. — Kot vse kaže, se bosta Arcari in Espada pomerila v boksarskem srečanju za naslov sve-
je
točki ostali doma. Ko pa je v zadnjem setu sreča «plavim» obrnila | tovnega prvaka v italiji. hrbet (in povrhu še sodnik) najhujšega le ni bilo mogoče preprečiti. Po tistem, kar je Tisselh pokazal v Trstu, je nesporen favorit za končno zmago. V mestnem derbiju je prišlo do nepričakovanega presenečenja. Odbojkarji ekipe Grandi Motori so (na čelu z Valterjem Ve-
CGS 17, De Macori 14, Breg 13, Primorje 9, San Sergio 7, Domio 4.
SKUPINA B
Libertas 21, Vesna 17, Costalunga 14, Rozzol 12, Opicina Supercaffè in Muggesana 10, Rosandra 7, Esperia Sv. Alojzij 1.
NARAŠČAJNIKI V nedeljo je bilo odorano prvo kolo finalnega dela naraščajniškega prvenstva za pokal «Pacco». CGS ie
V	torek: Domio - Primorec
V	torek, 30. decembra, se bosta v Dolini v zaostali tekmi 3. amaterske nogometne lige spoprijela Domio in Primorec.
Srečanje bo ob 14.30.
RAZPIS 3. TRNOVSKEGA SMUČARSKEGA MARATONA
Organizacijski komite razpisuje 3. TRNOVSKI SMUČARSKI MARATON, ki bo 15. februarja 1976 ob 9.30 v črnem vrhu nad Idrijo. Start in cilj bosta pred hotelom Bor.
Pravico do udeležbe imajo smučarji tekači obeh spolov brez starostne omejitve, sodelujejo pa lahko kot posamezniki ali kot družinska ekipa z najmanj tremi člani.
Udeleženci imajo na voljo dve varianti maratona, in sicer: 1. MALI MARATON
—	proga dolga 21 km;
2. MARATON
—	proga dolga 42 km (udeleženci morajo preteči dvakrat progo malega maratona).
Družine lahko tečejo MALI MARATON ali MARATON. Vsak udeleženec mora ob prijavi navesti katero izmed variant bo tekel, vendar ta odločitev ni obvezna in jo lahko, glede na počutje in vremenske pogoje, spremeni še med tekom.
Ob prijavi mora vsak udeleženec vplačati startnino, ki znaša:
1.	Za odrasle	din 50. —
2.	Zo učence, dijake in učence v gospodarstvu din 25. —
3.	Za družine s tremi ali več
člani	din 100. —
Posamezniki in družine lahko ob prijavi uporabijo obrazce, ki so bili objavljeni v časopisih. Skupinske prijave športnih klubov in društev, šol, sindikalnih organizacij in drugih, pa naj vsebujejo podatke, ki so navedeni v obrazcu za prijave.
Prijave bodo sprejemali vključno do 5. februarja 1976 (velja datum poštnega žiga). Do takrat mora vsak udeleženec vplačati tudi startnino, ki jo lahko nakaže na žiro račun 52020-646-24672 - TEMELJNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST - TRNOVSKI MARATON, ali pa s poštno nakaznico na naslov: ORGANIZACIJSKI KOMITE TRNOVSKI MARATON 65280 IDRIJA.
Pripominjamo, da bodo upoštevali samo tiste prijave, za katere bodo do roka prejeli obvestilo o vplačani startnini.
Vsak udeleženec bo pred startom prejel informativni BILTEN in spominsko številko, ki po pretečeni progi postane njegova last. Po prihodu na cilj bo vsak udeleženec prejel še spominsko značko za MALI MARATON oz. MARATON. Družine bodo prejele tudi spominske diplome. Vsak udeleženec bo sodeloval pri žrebanju praktičnih nagrad. Med tekom bodo udeležencem na razpolago 4 okrepčevalnice. Vsak udeleženec teče na lastno odgovornost, vendar je v času trajanja prireditve zavarovan pri zavarovalnici SAVA p.e. Nova Gorica.
Organizacijski komite si pridržuje pravico, da zaradi tehničnih razlogov spremeni datum in kraj prireditve. Morebitne spremembe bodo pravočasno objavljene v vseh sredstvih javnega obveščenja. Za morebitne dodatne informacije se obrnite pismeno ali po telefonu do 13. ure na štev. (065) 86-108 int. 375, od 15. ure dalje pa na številko (065) 85-294, sekretarju komiteja Renatu škarabotu.
ORGANIZACIJSKI KOMITE TRNOVSKI MARATON
v Miljah z golom Ferranteja prekosil Fortitudo. Ponziana in ^Esperia Pio XII sta zaigrala neodločeno 1:1 (strelca: Santoni in Romano). Prav tako sta zaigrala neodločeno tudi Giarizzole in Rozzol (strelci: Nota-ristefano in Umek za prve, Apolonio in Raker za Rozzol). Triestina je s klasičnim 2:0 premagala Zaule; (strelca: Ferfoglia in Scharel).
ZANIMIVOSTI
V ponedeljek, 5. januarja 1976 se bodo na sedežu De Macorija, Ulica Settefontane št. 73, ob 18. uri sestala društva, ki bodo nastopala v na-raščajniškem prvenstvu 1976.
Začetniško srečanje CGS - Giarizzole, ki se je 23. novembra zaključilo z zmago Giarizzol s 3:0, bodo 5. januarja ponovili. Nogometna zveza je tako ukrenila, ker je med tekmo prišlo do tehnične napake sodnika Giovanni j a Pizze po strelu s pike nekega igralca Giarizzol.
Poleg tega bo nogometna zveza izplačala ekipi CGS odškodnino 10.000 hr, Giarizzolam pa 5.000 lir. IZKLJUČITVE
Caldo (Espèria Sv. Alojzij) in Luglio (De Macori) za 2 koli.
Za eno kolo pa Krasna (Esperia Sv. Alojzij).
Kaznovan je bil tudi trener Opici-ne SC Garetti.
Globe: Rozzol in Opicina Super-caffè 10.000 lir, Primorje pa 3.000 hr. (Primorje se je predstavilo na igrišču za tekmo z Domiom v nepopolnem številu).
Jolo
DANES V TRSTU
Triestina-Bologna
Danes bodo tržaški ljubitelj nogometa lahko prišli na svoj račun. Ob 14.30 se bosta na stadionu «Pino Grezar» v prijateljski nogometni tekmo spoprijeli Triestina in Bologna, ki igra v prvi italijanski ligi in je trenutno pri gornjem delu lestvice.
Bologna bo seveda igrala brez svojega branilca Bellugija, ki je zaposlen z italijansko reprezentanco. Bellugi bo namreč v torek z Italijo igral prijateljsko tekmo proti Grčiji.
Današnje srečanje bo za ljubitelje nogometa prava poslastica. Videli bomo namreč lahko več kakovostnih nogometašev Bologne, ki jih uspešno pripravlja temperamentni trener Pesaola.
Za Triestino in predvsem za trenerja Tagliavinija pa bo današnje srečanje odličen trening pred nadaljevanjem prvenstva 4. italijanske lige.
Turnir na pesku
RIM, 27. — V Saudski Arabiji bo na programu do 9. januarja mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo nastopile državne amaterske reprezentance šestih držav. Med temi bo tudi Italija.
DOMAČI ŠPORT
DAINES
NEDELJA, 28. decembra 1975
KOŠARKA
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet — Don Bosco * * *
10.30 v Trstu, Ul. d. Scoglio
Scoglietto — Bor * * *
SPOMLAD
9.00	v -Trstu, Ul. Montecengio
Bor — Ricreatori
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV
10.30 v Dolini
Breg — Libertas Trst # # »
PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV
14.00	v Sežani
Tabor — Gaja
jeti v torek. Iz nejasnih razlogov košarkarjev Itale ni bilo in tako bo sedaj o izidu tega srečanja odločala košarkarska zveza.
MLADINCI: obe naši peterki (Bor in Polet) sta zanesljivo zmagah in sta tako ostali pri vrhu lestvice.
NARAŠČAJNIKI: medtem ko sta Bor in Polet izločena iz borbe za finalni turnir, ostaja Kontovel še vedno kandidat za vstop v «elito moštev», ki se bodo potegovala za pokrajinski naslov.
STATISTIČNI PODATKI: Edi Sosič (Poletov mladinec) še vedno vodi v skupni lestvici naših najboljših strelcev. Sosič je v 11 kolih dosegel 316 točk, to je 28,7 točke na tekmo. Klavdij Starc, ki je v nedeljo proti Ferroviariu dal kar 50 točk (letošnji rekord), je v prvenstvu «pomlad» in naraščajnikov skupno zbral ■349 točk (108 + 241). Najboljše moštvo pri izvajanju prostih metov je Borova mladinska peterka (112:210), najslabše pa Bor (naraščajniki) 30:110.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
IZIDI 10. KOLA Sagrado - Bor	54:61
Inter 1904 - Barcolana	65:54
POM Tržič - CUS Trst	74:72
Edera - Arte Gorica	80:59
Itala - CGI Milje	94:68
Umanità - Viilesse	83:84
Počitek: Alba (Krmin) ANTICIPIRANI TEKMI Bor - Itala Gradišče	n. o.
POM Tržič - Sagrado	64:58
LESTVICA
Bor 16; Sagrado in Itala Gradišče 14; Arte Gorica in Inter 1904 12; POM Tržič 10; CGI Milje in Edera ( Gorica 8; Umanità Gorica, Barcolana Trst, CUS Trst in Villesse 6: Alba Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO (28.12.)
Inter 1904 - Edera; CGI Milje - U-manità, Arte - Alba; Villesse - Barcolana. Počitek: CUS Trst.
NAJBOUŠI STRELCI BOR: Guštin 116; Fabjan 73; Kralj 70; Klobas 69; Kraus 60; Kapič 51; Vatovec 41; Lisjak 36; Hrvatič 35; Sirk 18; Pertot 15; Mazzucca 14; Francia 8; Marassi in Sancin 4; Oblak 2.
PROSTI METI: Bor 108:210.
MLADINCI
IZIDI 11. KOLA Bor - SABA	92:72
Polet - Servolana	84:53
Inter 1904 - Pali. Ts	,75:74
Don Bosco - Italsider	51:73
Juventus - Scoglietto	57:62
iifer 1904 ŽS-PanSestroMeste 18; Bor 16; Italsider 14; SABA, Polet in Scoglietto 10; Juventus 4; Don Bosco 2; Servolana 0, PRIHODNJE KOLO (28.12.) Scoglietto - Bor (10.30, v Trstu, Ul. Scoglio); Polet - Don Bosco (11.00 na Opčinah); Italsider - Pallacanestro Trieste; SABA - Inter 1904.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 261; Ražem 138; Vatovec 126; Sancin 90; Žerjal 83; Košuta 56; Lukša 51; Parovel 24; Mazzucca 19; Perko 10; R. Furlan 6; Marassi 5; Sestan 4; Siega 2.
POLET: Edi Sosič 316; Milko Vitez 126; Taučer 85; Tavčar 74; Da-nev 65; Škabar 49; Kalin 3.
PROSTI METI: Bor 112:210; Polet 86:176.
«POMLAD»
SKUPINA B
IZIDI 10. KOLA Kontovel - POM Tržič	74:64
Inter Milje - Servolana	59:66
Pah. Ts - Don Bosco	87:42
LESTVICA
Pallacanestro Trieste 20;	Konto-
vel 16; POM Tržič in Servolana 10; Inter Milje 4; Don Bosco 0.
Kvalificirana: Pahacanestro Trieste in KONTOVEL.
NAJBOUŠI STRELCI KONTOVEL; Ivo Starc 158; Čuk 146; Ban 126; Klavdij Starc 108; Perini 57; Kosovel 11; Nabergoj 8; Prašelj 4; Bukavec in Regent 2. PROSTI METI: Kontovel 93:150.
SKUPINA D IZIDI 10. KOLA Bor - Servolana	41:86
Pah. Ts - Libertas Ts 137:28 Počitek: Flaminio.
KONČNA LESTVICA Pallacanestro Trieste 16; Flaminio 12; Servolana 8; Bor 4; Liber-tes Trst 0.
Kvalificirana: Pallacanestro Trieste in Flaminio.
NAJBOUŠI STRELCI BOR: Koren 75; Slobec 67; Mesesnel 61; F. Mazzucca 60; Dovgan 52; Canciani 39; Gombač 22; Gruden 14; Brana in Kerpan 12; Jančar 6; A Pegan in Zubalič 2.
PROSTI METI: Bor 30:110.
edko
NOGOMET
V 3. AL NA GORIŠKEM
Zelo uspešno kolo za slovenski ekipi
JuventHia in Sovodnje sta trenutno v dobri formi
Deseto kolo tretje amaterske no- Tudi Sovodnje prihajajo v odlič-gometne lige na Goriškem je bilo no formo, kar dokazuje tudi ne-izredno uspešno za naši ekipi (Mia- j deljska zmaga nad Vermeglianom Z dost je počivala), saj sta obe zma-i dvema pridobljenima točkama so se gali. Juventir.ci so prepričljivo od- j slovenski predstavniki povzpeli vi-pravili Edero v Gorici, Sovodenjci šje na lestvici in odslej se bodo pa so pripravih precejšnje presene- ! lahko borih za prva mesta.
čenje, saj so s precejšnjo lahkoto premagali Vermegliano, ekipo ki je od blizu okrožala prvo mesto Juventini.
Končni izid 3:1 v korist Juventine je potrdil dobro pripravljenost štan-dreških igralcev. Obenem je treba pohvaliti trenerja Borgheseja, ki je znal svojim fantom vliti poguma in volje do igre Ne nazadnje gre pohvala sami štandreški publiki, ki se je izkazala kot zelo navezana na domačo ekipo, tako da je bila prejšnjo nedeljo na goriškem igrišču več kot polovica Štandrežcev.
Zadnje kolo prvega dela prvenstva bo na sporedu 11. januarja 1976. IZIDI PREJŠNJEGA KOLA Sovodnje — Vermegliano	3:1
Falco — Fossalon	0:5
Edera — Juventina	1:3
Staranzano — Romana	1:0
Poggio — Borgo Fasulli	1:1
LESTVICA
Juventina 17; Vermegliano 13, Poggio 12; Staranzano 10; Sovodnje, Romana, Fossalon 9; Edera 8; Borgo Fasulli 7; Mladost 5; Falco 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA (11. 1. 1976)
Mladost - Vermegliano (ob 14.30) Fossalon - Sovodnje (ob 14.30) Borgo Fasulli - Romana Juventina - Staranzano (ob 14.30) Edera - Poggio Počiva: Falco.
P. R.
KOŠARKA
SKUPINA C IZIDI 10. KOLA Italcantieri - Bor	79:69
Ricreatori - Italsider	54:41
Flaminio - Libertas Ts 130:35 LESTVICA
Flaminio 16; Bor in Ricreatori 14; Italcantieri 12; Italsider 4; Libertas Trst 0.
Kvalificiran: Flaminio. Za drugega finalista bo potrebno tretje odločilno srečanje med Borom in Ri-creatorijem.
NAJBOUŠI STRELCI BOR: B. Furlan 213; Udovič 183; Race 159; Trevisan 76; Mesesnel 44; Dovgan 30; F. Mazzucca 24; Š. Pegan in Farnetti 12; Slobec 9; A. Pegan 6; Guštin in Andlovič 4. PROSTI METI: Bor 69:163. NARAŠČAJNIKI SKUPINA C IZIDI 10 KOLA Polet - Don Bosco	58:44
Ferroviario - Kontovel	61:62
Inter 1904 - Ricreatori	82:65
LESTVICA
Ferroviario 18; Kontovel in Inter 1904 12; Polet 10; Ricreatori in Don Bosco 4.
Kvalificiran: Ferroviario.
Za drugo mesto bo potrebno tretje odločilno srečanje med Kontovelom in Interjem 1904.
NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Bukavec 243; Klavdij Starc 241; Prašelj 79; V. Ban 72; Zuppin 14; Majovski 12.
POLET: Boris Vitez 247; Valter Sosič 122; Berdon in Piccini 33; Petje 23; Gabrijelčič 12; Volpi 4; Filipčič in Pisani 3.
PROSTI METI: Kontovel 78:201; Polet 87:198.
V TEKMI DEČKOV
V napetem srečanju borovci zmagali
Breg — Bor	66:74
BREG: Čok 10, Slavec 6, Pertot R. 30, Barut 10, Labiani, Meneghet-ti, Korošec, Ferluga, Corbatti, Starec, Pertot I.
BOR: Canciani 32, Kerpan 16, Švara 4, Raseni 8, Štavar 6, Pečar 8, Bajc, Husu.
PM: Breg 6:16; Bor 10:32. SODNIK: Koren F.
Prvenstvo dečkov se bo pričelo 11. januarja in naše ekipe se pripravljajo nanj. Breg in Bor, ki nastopata v ločenih skupinah, nimata velikih ciljev, vendar je bila njuna priprava do sedaj vestna.
Tekma je bila še precej napeta, saj so se stalno menjavali v vodstvu. Proti koncu tekme pa so borovci pobrali nekaj dragocenih žog Brežanom in tako tudi zmagah. V tej vlogi se je izkazal ša posebno Canciani, medtem ko so pod koši prevladovali za Bor Kerpan in Raseni, za Breg pa Barut. Predvsem Raseni je v svojih vrstah branil za tri in tako tudi rešil svojo ekipo pred porazom. Med Rrfžani pa je bil najučinkovitejši Rajko Pertot, ki je pokazal izboljšanje tudi lastne tehnike.
fp
Mladinska kos*A;w^(al!*ìekma1^Poì^' — Servolana (84:53). Poletovec Edi Sosič (št. 5) pri lovljenju odbite žoge
SMUČANJE
V TEKMOVANJU ZA SVETOVNI POKAL
Obračun dosedanje sezone pokazal veliko izenačenost
Stenmark je trenutno na prvem mestu seznama favoritov za končno zmago
Polovica prvega obdobja tekmovanja za svetovni pokal 1976 v smučanju je že minila. Atleti so od kriterija prvega snega v Val dTse-ru, ki je bil 3. t.m., v pičlih 18 dneh opravili kar 14 preizkušenj. Sedaj imajo kratek novoletni poči-
v bistvu že izgubil upe za prvo mesto.
Prav v smuku so letos prodorno slopih na sceno Kanadčani, ki so z Readom in Irvrinom presenetljivo osvojili dve briljantni zmagi. To je prav gotovo veliko presenečenje
tek, na start pa bodo morali ponov- sezone, saj so Kanadčani pomenih
no 3. januarja, ko bo na sporedu ženski smuk v Pfrontnu.
Obračun prvih nastopov kaže, da so letos boji tako v moški kot tudi v ženski konkurenci izredno izenačeni. Asa, ki bi občutno izstopal nad vsemi, ni: z razvojem te bele športne panoge postaja malone nemogoče blesteti istočasno v smuku, slalomu in veleslalomu. Zato smučarjev, kot so bili Toni Sailer, Jean Claude Killy ter, pred kratkim Anne Marie Proli, ni več, pred nami so le izvrstni specialisti v posameznih disciplinah.
Na čelu lestvice najboljših v tekmovanju za svetovni pokal je po sedmih nastopih Šved Ingemar Stenmark, zvezda skandinavskega športa. V prvih tekmah je dokazal vsem, da sodi v sam vrh ter da je povsem dozorel. V slalomu in veleslalomu je skorajda neprekosljiv predvsem zaradi neverjetne hladnokrvnosti, ki spremlja njegov velik naravni talent. Zato je letos prav on največji favorit za prvo mesto; nedvomno pa od njega lahko veliko pričakujemo tudi na o-limpijskih igrah v Innsbrucku.
Gustav Thoni je sezono začel izvrstno, nakar mu ni šlo več od rok. Če se spomnimo lanske sezone, ko je bil njegov start še slabši, lahko od njega pričakujemo tudi ponovno osvojitev pokala. Na vsak način pa pravi Gustav, da so cilj njegove letošnje sezone le ohmpijske kolajne.
Kandidat za visoka mesta — če že ne za prvo — je nedvomno Piero Gros, ki je z ozirom na preteklo sezono postal samozavestnejši in je taktično postal umnejši. Kljub temu, da to ni bilo v njegovi navadi, je letos smučal razumno ter je tako osvojil kar štiri 3. mesta. Če bi se Stenmarku zataknilo, bi on to prav gotovo znal izkoristiti.
Po lanskih številnih zaporednih zmagah je letos Franz Klammer odpovedal. V treh smukih mu je le enkrat uspelo biti najboljši, kar pomeni, da ni več tisto «strašilo», ki so se ga vsi bah. S tem, da zaostaja za Stenmarkom že za 30 točk, je
v moški konkurenci le malo. No, s tako pripravljenimi tekmovalci, kot jih imajo letos, pa jih čaka sijajna prihodnost.
Ekipno se dobro držijo tudi Švicarji, med katerimi velja omeniti o-limpijskega in svetovnega prvaka Russija, ki se vrača v najboljšo formo. Nedvomno pa se pozna odsotnost Collombina. Nasprotno pa bi lahko rekli za Francoze, ki jim na noben način ne uspe priti do vidnejših rezultatov.
Evropski mladinski prvak v slalomu, Tržičan Bojan Križaj, je v prvih nastopih ostal praznih rok. Izdala sta ga prevehka volja po dobri uvrstitvi ter obenem odgovornost, ki jo ima kot steber jugoslovanske alpske reprezentance. Vendar ima pred sabo še vrsto preizkušenj, kjer bo lahko pokazal svojo pravo moč.
V	ženski konkurenci se je po o-svojitvi kombinacije v Gortini na prvo mesto lestvice povzpela stara znanka svetovnih smučišč Rosi Mit-termaier, ki ima po umiku Pròllove edinstveno priložnost, da krona svojo bogato kariero s svetovnim pokalom.
V	prvih nastopih je veliko pokazala predvsem Švicarka Lise More-rod, ki se med vratci imenitno znajde in ki se izboljšuje iz tekme v tekmo. Poleg nje pa sestavljajo švicarsko ekipo še številne druge izvrstne tekmovalke. Omenimo naj le, da je trenutno dvakratna olimpijska zmagovalka iz Sappora Nadi-gova tretja smučarka ekipe!
Po medlem startu se v formo vrača tudi Francozinja Fabienne Serrat, ki je med poletjem pridobila na teži in se zaradi tega ni takoj znašla v slalomih.
Na vsak način pa je med dekleti več dobrih imen, ki vse pogosteje posegajo po najvišjih mestih. V prvi vrsti je to mlada Brigitte Totsch-nig, ki blesti v smuku, takoj za njo pa so Evi Mittermaier, Pamela Behr, Monika Benvein, Irene Epple in druge.	?
V	drugem delu prvega obdobja tekmovanja bo na sporedu manj
smukov, kar pomeni, da bodo imeli specialisti za slalome priložnost, da se izkažejo. Moški bodo morali opraviti dva smuka, dva slaloma in en veleslalom. Poleg tega pa bodo dvakrat tekmovali za kombinacijo. Dekleta bodo nastopila v dveh smukih, dveh slalomih in dveh veleslalomih. Imela bodo eno kombinacijo
Nazadnje si oglejmo še zmagovalce posameznih nastopov:
MOŠKI
Smuk:
Val dTsere:
K.	Read (Kanada)
Madonna di Campiglio:
F.	Klammer (Avstrija) Schladming:
Irwin (Kanada)
Slalom:
Vipiteno:
I. Stenmark (švedska)
Schladming:
H. Hinterseer (Avstrija) Veleslalom:
Val dlsere:
G.	Thoni (Italija)
Madonna di Campiglio:
Pargaetzi (Švica)
Lestvica za SP po 7 nastopih:
1. Stenmark 66; 2. Gros 60, 3. Irwin m Hinterseer 47, 5. Klammer 36, 6. Plank 35, 7. Roux 32, 8. Thoni 31, 9. Russi 29 ir 10. Good 28.
ŽENSKE
Smuk:
.Val dlsere:
B. Zurbriggen (Švica)
Aprica:
B. Totschnig (Avstrija)
Cortina:
E.	Mittermaier (ZRN)
Slalom:
Aprica:
L.	Morerod (Švica)
Cortina:
F.	Serrat (Francija)
Veleslalom:
Val dlsere:
L. Morerod (Švica)
Kombinacija:
Cortina:
R. Mittermaier (ZRN)
Lestvica za SP po 7 tekmah:
1. R. Mittermaier 84, 2. Totschnig 79, 3. Zurbriggen 66, 4. Serrat 52 in 5. Morerod 50.
Lestvica držav:
1. Avstrija 337, 2. Švica 273, 3. ZRN 198, 4. Italija 185 in 5. Francija in Kanada 85.
b. k
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul, Monteccht 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poltn? tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS • 61000 Ljub!jan%
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno »
upravni 500, legalni 500,, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku - ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije prt S.P.I.
Stran 8
28, decembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
SPORT SPORT SPORI
SMUČANJE
V EBNAT - KAPPLU
Francozinja Debernard najboljša v veleslalomu
Tekmovanje je veljalo za lestvico FIS
VESTI Z ONSTRAN MEJE
EBNAT - KAPPEL (Švica), 27. — Francozinja Danielle Debernard je osvojila prvo mesto v ženskem veleslalomu FIS, ki je bil na sporedu v Ebnat - Kapplu. Nastopile so tudi Italijanke, med katerimi se je najbolje uvrstila Thea Camper, ki je osvojila peto mesto.
Lestvica tega tekmovanja je naslednja:
1.	Danielle Debernard (Fr.) 1'13”36
2.	Hanni Wenzel (Liecht.) 1’13”43
3.	B. Zurbriggen (Švi.)	1’13”54
4.	J. Rouvxier (Fr.)	1’13”99
5.	Thea Camper (It.)	ri4”ll
6.	M. T. Nadig (Švi.)	1’14”26
7.	M. Jager (Švi.)	1’14”61
8.	U. Konzett (Liecht.);	1T4”64
9.	Jolanda Plank (It.)	ri4”73
10.	Wilma Gatta (It.)	1’14”90
11.	G. Hauser (Av.)	1’15”28
12.	K. Mathis (Av.)	1’15”40
13.	Paola Hofèr (It:)	1’15’'41
14.	E. Peter (Av.)	115;’45
ODBOJKA
Še en poraz Bora
'V Sinočnji tekmi tretjeligaškega moškega odbojkarskega prvenstva v Bellunu je domači SAI premagal Bor s 3:2 (15:10,-15:8, 13:15, 12:15, 15:6).
" «Plavi» v tem srečanju niso zaigrali najbolje (čeprav so imeli tudi možnost zmagati), zelo pa se je pbznala tudi Plesničarjeva odsotnost. * * *
V	italijanski; moški odbojkarski A ligi je sinoči v Trstu turinski Klip-p.an premagal Novo Lineo s 3:2 (16:14, 19:17, 11:15. 1:15,, 15:8).'
V	tej prvoligaški skupini je Nova Linea po sinočnjem porazu ria zadnjem fnestu lestvice.
v Empoliju trening tekmo proti mladinski enajsterici Fiorentine, in sicer bodo v prvem polčasu igrali z naslednjo postavo:	Zoff, Gentile,
Rocca, Bonetti,, Bellugi, Scirea, Cau-sio, Antognoni, Savoldi, Capello in Pulici.
Danes je prispela v Rim tudi grška državna reprezentanca. Grki bodo ostali v Rimu do jutri zjutraj, nato pa se bodo preselili v Firence, kjer se bodo pripravljali na torkovo prijateljsko tekmo z Italijo. V grški reprezentanci, ki je danes prispela v Rim, so ti igralci: Kelessi-dis, Pallas, Firos, Synetopoulos, Ki-rastas, Kudas, Sarafis, Terzanidis, Delikaris, Kritikopoulos, Papaionan-nou, Pafloratos, Nilolaou, Jossifidis, Apostolidis in Karavitis.
KOŠARKA
V 1. jugoslovanski zvezni košarkarski ligi so zabeležili sinoči naslednje izide:
Jugoplastika - Bosna	97:83
Beko - Lokomotiva	114:105
Radnički - Industromontaža 74:75 Željezničar - Borac	81:80
HOKEJ NA LEDU
Danes se bo začel v Ljubljani mednarodni mladinski hokejski turnir katerèga se udeležuje šest reprezentanc. Danes bodo na sporedu naslednja srečanja:
Finska — Švica Švedska — Poljska Jugoslavija — ZRN
Sergij Sancin, član Borove košarkarske peterke.
NOGOMET
ZA SREČANJE Z GRKI
Italijanska reprezentanca se pripravlja
FIRENCE, 27. — Člani italijanske državne nogometne reprezentance so se danes zbrali v Firencah, kjer se bodo pripravljali na srečanje z Grčijo. Reprezentanti so danes odigrali le lažjo in krajšo trening tekmo, v kateri so branilci nastopili proti napadalcem. Napadalci so zmagali s 3:1. Strelci so bili Savoldi, Capello, Causio in Gentile.
Jutri bodo reprezentanti odigrali
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
Za zasebnike mesečno 30,00 din letno 300,00 »
Za organizacije in podjetja:
• mesečno 40,00 din letno 400,00 »
ZA VSE NAROČNIKE:
■	Brezplačno mesečnik DAN
■	Vsakdo, ki se nanovo naroči, bo decembra prejemal dnevnik brezplačno
Naročnino sprejema!
«ADIT» 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., tel. 22207, žiro račun 50101-603-45361.
V Piranu modernizirali dermatološko ambulanto
Približno 4 milijone din stroškov
V	Piranu so odprli prenovljeno in modernizirano dermatološko ambulanto. Oddelek bo imel odslej 25 postelj ter vse potrebne aparature za zdravljenje kožnih obolenj. Vsekakor gre za pomembno pridobitev za slovensko obalo, saj so morali doslej bolnike pošiljati na zdravljenje v Ljubljano. Za prenovitvena dela je Splošna bolnišnica Koper plačala okrog 4 milijone dinarjev.
PRVI ELEKTRIČNI VLAK
V	KOPRU
Koper je včeraj doživel pomemben dogodek, saj je na železniško postajo pripeljal prvi električni vlak.
Slovesnost se je začela že zjutraj v Mariboru in se je nadaljevala v zgodnjih popoldanskih urah na koprski železniški postaji. Od Maribora do Kopra je vlak (najprej potniški z gosti in potem še tovorni) vozil okrog 6 ur.
liiiiiiiilliiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiititiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Elektrifikacija proge Koper - Hrpelje je trajala devet mesecev, hkrati pa so opravili tudi del elektrifikacije na mariborskem področju, tako da je zdaj elektrificirana vsa proga od severne meje pa do morja. Elektrifikacija je še posebnega pomena za luko, saj se bo promet lahko zdaj povečal kar za 40 odstotkov, ko pa bodo uredili še nekatera druga dela in modernizirali signalno - varnostne naprave, se bo promet povečal celo za 100 odstotkov.
Na slovesnosti v Kopru so govorili predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram ter predstavniki železniškega transportnega podjetja.
40 LET RIŽANSKEGA VODOVODA
S slavnostno sejo delavskega sveta je včeraj rižanski vodovod pro-
d i ©s ob obali
KINO
KOPER: ob 10.00 ameriški: POPA-JEVA NOVA SERIJA; ob 16.00 in 18.15 italijanski: IME MU JE TRINITÀ’; ob 20.30 francoski: NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM.
IZOLA: ob 16.00 ameriški: POPA-JEVA NOVA SERIJA; ob 18.00 in 20.15 italijanski: NOČNI VRATAR (ni dovoljen ogled mladini do dopolnjenega 15 leta). ŠKOFIJE; ob 17.00 ameriški: PO-PAJEVA NOVA SERIJA; ob 20.00 ameriški: DEKLE, KI SEM GA LJUBIL.
PIRAN: ob 10.00 ameriški: SNOOPY SE VRAČA;
ob 16.00 in 18.00 ameriški: HAR-RYJEVA BANDA; ob 20.00 francoski: CESAR IN ROZALIJA.
PORTOROŽ: ob 20.00 filmsko gledališče: PANIKA V PARKU MAMIL.
TRGOVINE
Na obali bo danes med 8. in 11. uro dežurala trgovina v Luciji: market NANOS.
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Ob sobotah zaprto
Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav' tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu Iri Pri treh papigah v Piranu.
( slavil 40-letnico obstoja. Iz skromnih začetkov je zrasla pomembna delovna organizacija, ki skrbi tako za široko potrošnjo kot za industrijske potrebe. Celotna obala z zaledjem ima danes že 350 kilometrov vodovodnega omrežja, hkrati pa je končana tudi že prva faza višinskega vodovoda. Dokončno izgradnjo višinskega vodovoda predvidevajo v naslednjem četrtletnem ^razdobju, s čimer bo dokončno rešen eden izmed glavnih problemov asirskega podeželja. To je preskrba '•z vodo.
SPREJET ZAZIDALNI NAČRT
ZA PROMETNI TERMINAL
Na zadnji seji občinske skupščine ^Koper so delegati sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za izgradnjo prometnega terminala na koprski boni-fiki. Po tem načrtu bodo postopoma zgradili potniško, železniško in avtobusno postajo, novo pošto in parkirno hišo, hotel za poslovne goste ter nekaj trgovin in drugih objektov.
NADALJNJA IZGRADNJA LUKE
: Gradnja luke v smeri Ankarana se pospešeno nadaljuje. Trenutno je v jnačrtu izkop tretjega bazena ter dokončanje izkopa pri drugem baze-;nu. Globina izkopov bo od 16 do 18 imetrov, z izkopanim materialom pa ;bodo pretežno zasipavali Škocjanski zaliv in Bonifiko. Dela sodijo v srednjeročni plan razvoja luke, ki bo 'na ta način znatno razširila operativno obalo za pristajanje ladij. Z izkopanim materialom bodo pridobili 340 hektarjev zemljišča, od tega je 140 hektarjev že zasutih, i	L. O.
VAŠA DARILA NAJ TRAJAJO KUPITE JIH PRI NAS NJIHOVA VREDNOST BO VEČJA
ker vam nudimo cene brez poviška in še VELIKE POPUSTE nakit — ročne ure — dragulji — barometri — dragi kamni:
čisti garantirani BRILJANTI visokokvalitetni SMARAGDI pravi RUBINI iz Burme plavi SAFIRI iz Kašmira biseri —dragocena darila
j ' ’ •	.	"Y-	‘
IZLOŽBA in RAZSTAVA TRST - Trg sv. Antona 4 prvo in drugo nadstropje
sveže pražena kava — prihranek
Svpze pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C REM CA FFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavijo CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNAi UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 • Industrijske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 . Telefon! 793.735 - 750.575
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo - Izbrani artikli
UGODNE CENE!
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
KUHINJE
VHODI
KVALIFICIRANO OSEBJE
ZA SERVIS IN GARANCIJO
Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
r . fl :f
Ženska majica «polo» in «girocollo»	2.950	Otroška lanena jopa	12.900
Ženska lanena krila	4.500	Moške nogavice pol lanene	300
ženske lanene hlače	4.560	Moška jopica «girocollo»	od	2.500
Ženska bluza enobarvna in vzorčasta	4.500	Moške srajce	karirane in jersey enobarvne	3.250
Ženska jopa iz ovčjega krzna	35.000	Moška spodnja majica pol lanena M-M	1.000
Dekliške tiskane spodnje hlačke	250	Moška pižama	2.950
Deška spodnja majica Movil M-L	750	Maske lanene hlače enobarvne in vzorčaste od	5.900
Dekliška pižama	1.250	Moške lanene jope	19.500
Deška malica «ciclista»	od	1.350	Moške vzorčaste lanene obleke	29.500
PRI NAS JE NAKUP CENEJŠI
kV
ur
•: V V ’
T . ,y ....................	,
GRANDI MAGAZZINI
nunuotE
Korzo Saba 15 Trst