Naročnina mesečno 25 Um. tu iiintem' st vo *ti Dni — oe-deliska izdaja celoletni) I2d Din, za inozemstvo 1401 )in
Uredništvo je » Kopitar|evi ul h/IH
Teletom uredništvu. dnevna služba 2050 - noč nn 2ЧЧ6. 2944 id 2050

Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Celi. račun: Ljub-ijunu St. 10.64' in 10.34'» za inserute; Siirmevo štv 7563, Zugreb štv. 30.011, Ргаца-I Jima t 24.797
U p r u v a: Kupitur-jevn h. telefon 2992
Izhaja vsuk ilon ziuiruj, rti/en ponileltka ш dnevu po prazniku
Felix Poloma
Pred nami so rezultati poljskih volitev. Novi sejni bo štel 248 vladnih pristašev, 67 na-cijonalmh demokratov, 79 poslancev srednje levice, 21 Ukrajincev, 14 krščanskih demokratov, 7 Židov, 5 Nemcev, 5 komunistov in 1 kmeta. Vladna stranka lx> torej razpolagal« z nad-polovično večino sejma ter bo odslej ustavnim potom izvedla vse reforme, katere maršal Pilsudski smatra zu neobhodno potrebne za blagor domovine. Poljska je dobila parlament, ki ima vse predpogoje za uspešno zakonodajno delo. Težave, ki bi uventuelno nastale, katerih pu niti nuši prijateljici na severu ne želimo, se bodo torej zapisale na konto parlamenta in njegovih sestavnih delov, oziroma na konto ideologije in metod, ki ,j>iih ho sedanji sejni izvajal.
Kot slovanska država, ki je imela vsikdur le najiprisrčnejvšc zveze s Poljsko, se Jugoslavija naravno veseli, da je njena prijateljica našla ravnotežje na notranjepolitičnem polju, kii odgovarja željam onih. ki jo vladajo. Doba notranjih sunkov, ki so perijodično pretresali Poljsko in jo ovirali v njenem razvoju. !>o sedaj očividno nehala. Na drugi strani je |«| zunanjepolitičen položaj danes tuk, da zahteva od stranii poljskih državnikov veliko bistroumnosti in od strani poljskega naroda veliko smotrenoeti in edinosti, če se bo Poljska hotela uspešno liorrti proti koaliciji s voIkkIo tnise I st v n in nemškega nacijonuliznia, — du ne govorimo o njenih še manj priljubljenih vzhodnih sosedih —, ki bi ji rada odvzela mrje, zu katere so njeni sinovi, |ш tudi sinovi drugih držav, tudi jugoslovanski, prelivali svojo kri. Maršal Pilsudski, ki vživu svetoven sloves kot patrijot in junak, sc bo pri obrambi svojega naroda lahko opiral na' |X>slušno narodno zastopstvo, kar bo njegov prestiž na zunaj brez dvoma še po večalo.
Tuko bi očrtuli položaj Poljske, če bi se ne bali, <la so nam ho očital političen cinizem. Številke strank v novem sejmu, |iosebno ee jih primerjamo s statistiko starega parlamenta nam vsiljujejo šo tudi druge misli, katere bo-ino odkrito |>ove<liiKi, v dobri veri, da bodo našle razumevanje pri naših [к>1 jskili prijateljih.
V novem parlamentu ne najdemo nikakih kulturnih struj. Volilni boj je prej ko slej izključil vsaka kulturna nasprotstva. To je zelo dobro, ker maršal Pilsudskn je s tem hotel demonstrirati edino pravilno stališče, du noče vprašanje svol>odne vesti jxxlred,iti političnim ciljem. Vendar se nam pa zdi, d« bi bližina brezbožne in brezmoralne sovjetske države morala v katoliških krogih Poljski: vzdigniti izrazit idejno obrambni krtščansko socijaln.i pokret, ker preti prodira joči m komunizmom ne lx> rešil meč, ampak nepremagljivi zid krščanskih načel. Volilna statistika nam dokazuje. da to spoznanje še ni dozorelo.
Inozemsko časopisje je v uzobilic.i poročalo o terorju, ki so ga izvajali pristaši vladne stranke. Nam detujlii niso znani. Vemo samo to, du je politično življenje v Poljski bilo od nekdaj podobno liep rodi rl javi anarhiji strankarskih prepirov, ki so ovirali vsako konstruktivno delo državnega zboru, če je vladni aparat v resnici pomagal, da sc je število strank skrčilo iu du so bili izobčeni iz purlamcnt« otui elementi, ki so načeloma samo razdirali, je to poljska interna stvar, ki sc nas in ostale Evrope biče le v toliko, da bomo imeli več nli manj omejeno zaupanje v vladno večino, ako se izkaže, da sc ima zahvaliti za svojo zmago na volišču edinole nasilju nad priprostim go-s|k>darsko obteženim ljudstvom. Zunanji svet bo celo verjel, da je prisilna sanacija bila zdrav pojav, seveda pod pogojem da vladna večina s konstruktivnim delom dokaže, da je njena zmaga bila blagoslov za Poljsko.
Nas mnogo bolj kol vse drugo zanimajo številke, ki sc nanašajo na narodnostne manjšine. Zaščita narodnostnih manjšin spada danes pred mednarodni forum. Ukrajinci n« primer so šteli v starem sejmu 26 poslancev, katere so si morali izvojevati, ker tudi 1. 1928 se ne more trditi, da je vlada bila pretirano naklonjena ukrajinskim poslancem. V nedeljo so Ukrajinci izgubili od teh 26 poslancev, ki že itak na noben nučin ne predstavljajo 5 miljoti-ske narodnostne manjšine, še 5, tako da bodo poslali v sejni samo šc 21 poslancev. Mi smo slišali, da tudi Ukrajinci niso bili doležni |x>-polne svobode pri volitvah. To bi bil« razlogu za tako izrazi to in neutemeljeno nazadovanje ukrajinskega zastopstva v državnem zboru. In to smatramo mi za največjo rano, katero so odkrile poljske volitve. Nuj se nam nc zameri čc trdimo, du bi viteški |x>Ijski narod, naš prijutclj v prošlosti in naš prijatelj v lx>-dočnosti, ne zgubil ničesar nc na svoji zasluženi slavi, ne na svoji gospodarski moči in nc n« svoji politični solidnosti, če bi bil ukrajinski manjšini, že 7. ozirom n« 30 miljonov Ukrajincev, ki trpijo |kxI sovjeti, <lul priliko, da pošlje številno zastopstvo v državni zl>or. To bi bila gesta vredna velikega naroda in Slavnih tradicij. Poleg tega hi bila |wi šo skrajno [»olitično poteza, ker nt« ostanemo prepričani, da bo zadovoljni Ukrajinec poljsko državo ravno inko konsolklirai, kot jo ho nezadovoljni vedno ogrožal.
Tudi to spoznanje 1к> prišlo, ker jc nemogoče misliti, d« bi stoletja poljskega trpljenja pod tujo pestjo p r čila v pozublcnjc brez vsakega voliva na politični ženi j poljskih držav-
Starhemberg odide iz vlade
Pravi, da gre brusit meče, pri čemer bi ga krščanski soctalci ovirati
Konec nenaravne zveze
Dunaj, 17. nov. (Izv. »Slovencu«.) Kakor je bilo pričakovati, se ho v bližnjih dneh Starhemberg odločil, da zapusti mesto notranjega ministra. Njegova hajmver, tako se je izjavil, ga potrebuje, in on nima več časa zgubljati v državnem zhoru. On mora med svoje ljudi, kjer bo treba brusiti moče in izvesti militaristično organizacijo. Zveza s krščanskimi soeialri mora prenehati, ker hajmver v zasledovanju svojega cilja samo ovira.
Politična javnost v Avstriji sami kakor tudi inozemstvo liodo sprejeli z velikim olajšanjem na znanje vest, da se Slarhcmherg poslavlja iz parlamentarnega življenja. Njegov tovariš Vaugoin bo seveda tudi inoral zapustiti mesto zveznega kanclerja in se vrniti nazaj v vojno ministrstvo, katere-gu je tako odlično zastopal \ prošlosti. Če sn av strijske volitve pripomogle do tega razčiščen,ia. ki je hiio radi inozemstva naravnost potreben. »:item so veliko doprinesle h konsolidaciji av> ..e »e-puhlikc. Krščanskim socialeem se je očitalo, da so šli v zvezo s Starhembergom in njegovimi liajm-verovcl. Morda inozemstvo ni popolnoma razumelo taktičnih vzrokov, ki so msgr. Seipla vodili, da je iskal to zvezo. Vendar danes ne bo nikogar, ki ne bi odkritosrčno odobraval, da je prišlo ilo
ločitve med dvema strankama, ki prav za prav nista bili ničesar drugega kot edinoln antimarksistič-na Ironta in šc ta le delno, ker krščanski soeialri se borijo proti sorialistom na idejnem polju, hajmver pa ^nasiljem.
»Reichspost«, glasilo krščanskih socijalcev čisto odkrito namigava, da bo nadaljno sodelovanje s Starhembergom nemogoče in da bo njegovo skupino nadomestil v vladi tako imenovani Scho-brov blok, ki po svoji ideologiji tudi ni enoten. V parlamentarnih krogih se že z veliko nervoznostjo razmotriva, kdo bo bodoči predsednik državnega zbora. Govori se, da se bodo kiščanski socijalci odločili za nižjeavstrijskega deželnega glavarja dr.
, Burcscha. Msgr. Scipel je izjavil, da on nc bo prevzel mesta državnega kanclerja v bodoči vladi, katero bodo sestavili krščanski socialisti s Schobrom.
Slika zveznega sveta nudi sedaj značilne iz-premembe. Do sedaj so sedeli krščanski socijalci na skrajni desnici in so morali igrati čisto proti svojim načelom in proti svojim želiam vlogo razredne stranke proti socijalistom. Sedaj so piišli na skrajr.o desnico hajmverovski poslanci in nacijo-nalni socijalisti, med katerimi bo najbrž prišlo polagoma tudi do idejnega sporazuma. Krščanski so-
cijalci so potisnjeni v centrum, kamor po svojem programu tudi spadajo, med razredne socijaliste in razredne hajmverovce. To je samo ob sebi velik uspeh taktičnega talenta mgr. Seipla, ker se je sedaj končala mistiiikacija, o kateri se je toliko zabavljalo, o nečedni vlogi krščanskih socijalistov. Sedaj sedijo na svojem mestu in bodo prepustili hajmveru razredni boj in nacijonalnim socijalistom fašistično obeležje.
Do danes še ni znano, kakSne pogoje bo stavil dr. Schober za vstop v novo vlado. Brez dvoma bo zahteval osebno zadoščenje za način, kako je bil spravljen iz vlade. V socijalističnih krogih se širi nevolja, ker se jc parlamentarna situacija tako razvila, da pravzaprav ne bodo imeli nobenega dobička iz zadnjih volitev in ker jim je vzela v krščanskih socijalcih nasprotnika, kateremu so tako radi in tako uspežno očitali protikrščansko razredno obeležje.
Dunaj 18. nov. kk. Major Pabst je danes i* Innsbriirka dospel na Dunaj, kjer hoče zopet stopiti v stike z vodilnimi krogi dunajskega Heimvvehra in prevzeti vodstvo potrebne reorganizacije. Danes je imel daljši razgovor s knezom Starhem-bergom.
Po volitvah na Poljskem
PoVaki v Sleziji pridobili šliri mandate
Varšava, 18. nov. Narodne manjšine so izgubile za 60% glasov. Židje so glasovali v velikem številu za listo maršala Pilsudskega. Levičarske stranke so mogle ohraniti samo polovico mandatov. Za izpremembo ustave je potrebna dvetret inska večina. Verjetno ie, da ho zato pr šlo do sodelovanja med vladnim blokom in desničarji. Volilni rezultati v vsakem sluča u omo..'oia:o konsolidacijo notranjih prilik v republiki, ker ima maršal Pilsudski zdaj prvi parlament, ki je sposoben za delo. Istočasno je maršal Pilsudski postal parlamentarni vodja vladinega bloka.
Varšava, 18. nov. AA. Iz rezultatov volitev v Gornji Šleziji se vidi, da je pri sedanjih volitvrh sodelovalo 90% volilcev. Opravičenih volilcev je
bilo 520.000 med tem, ko jih je bilo 1. 1928 614.000. Tedaj je glasovalo 91.1%. Pri sedanjih volitvah je vlada dobila 168.000 glasov, krščanski demokrati 193.000 in Nemci 127.000 glasov. Ce se primerja o sedanji rezultati z volilnimi rezultati iz 1. 1928., se vidi, da je odpadlo pri letoSn ih volitvah na poljske liste 63.000 glasov več kot 1, 1928 Vladh blok je dobil 6 mandatov, leta 1928. tri, krščanski de-mokratje z narodnimi delavci 7, blok poljskih in nemških socijalistov 1, Nemci skj dobili le tri mandate, med tem ko so jih dobili 1928. šest. Ker je število glasov pri sedanjih volitvah skoraj isto kot leta 1928., kažejo volilni rezuPati od očno zmago popskega elementa, ki je dr bil štiri nove mandate, med tem ko so /ih Nemci dobili skupno samo tri.
Italija zniža uradniške plače za 12%
Velika prepadenost v prizadetih krogih
Rim, 18. nov. kk. Današnji ministrski svet je sklenil, da splošno zniža vse uradniške plače za 12% z veljavnostjo od 1. decembra dalje. V razlogih tega presenetljivega sklepa se navaja, da so bile delavske mezde v zadnjem času že močno znižane in (la mora biti v lastnem interesu uradnikov samih, du državni proračun ne zaide v deficit. Končno izraža sklep ministrskega sveta prepričanje, rta bo zniža-
I nje uradniških plač privedlo tudi dn znižanja cen živil, posebno pa tudi do znižanja najem-j nin. Ta ukrep vlade je zadel v Italiji najširše kroge, ker horto s tem znižanjem plač prizadeti nc samo državni uradniki, temveč tudi vsi nameščenci vseh obratov, ki jih država kakorkoli vzdržuj« nli kontrolira. Država sama hoče v prvi vrsti izvesti znižanje prevoznih in osebnih tarifov na železnici in poceniti ino-nopolske predmete itd.
Španijo pretresajo stavke
Resen po oiaj v Barceloni — Krvavi spopadi med delavstvom
in policijo
Madrid. 18. nov. kk. Generalna stavka v Barceloni je mnogo nemirnejša kakor stavka v Madridu. Ves dan in vso noč so bili nemiri in prišlo je (lo mnogih spopadov delavcev in študentov г orotništvom. Velike skupine stavkarjev hodijo po mestu z rdečimi zastavami. Čujejo se klici: oživela republika! Živela Rusija!« Čuli pa so se tudi nasprotni kliei za monarhijo in kralja. Demonstranti so zažgali velik avtobus. Policija in orožništvo sta brezobzirno nastopila z orožjem. Govori se, da je hiio mnogo ranjenih in več kot 250 oseb aretiranih. Generalna stavka se vrši v polnem obsegu in brez določenega roka. Gostilne in kavarne so zaprte. Časopisi nc izhajajo. Nemir prebivalstva radi tež-koč pri prehrani raste vedno bolj. V Madridu pa
vlada mir. Delavci so zopet prišli ua delo. samo stavka kovinarjev traia dalje. Vseučilišče je še zaprto. Zastopniki raznih železniških družb so imeli sestanek г večjim številom ministrov, ker se bojijo, da ne bi začeli stavkati železničarji. 7»a enkrat stavkajo samo delavci v železniških delavnicah v Madridu.
Madrid, 18. nov. kk. Med radikalnimi in zmernimi delavci v Barccloni je prišlo do hudega spopada, v katerem so bili trije mrtvi in več ranjenih. Razen tega je prišlo do več manjših incidentov. Položaj v Barceloni se smatra zu resen. Tudi v mestu Alicante je bila proglašena generalna stavka. Tu so bili pri spopadu s policijo ranjeni en časnikar in dva otroka.
Spomini avstrijskih in madžarskih
legitimistov
Proslave ob priliki Otonove polnoletnosti
Dunaj, 18 novembra, kk. Ob polnoletnosti Otona Habsburškega bodo avstrijski legitimisti priredili 20. t .in. slavnostno mašo v kapucinski cerkvi. Dalje pa bodo pobirali podpise, da se nadvojvoda Oton vrne v Avstrijo. Poslali mu bodo tudi vdanostno adrrso. Razen tega bodo tudi izdali slavnostno spomenico v črno-žollih barvah o življenju bivše cesarske rodbine v pregnanstvu. Kot
uikov. kakor je nemogoče verjeti, da bi |x>l.j-ski narod, katoliški jx> vseli svojih tradicijah mogel kdaj pozabiti resnico, ki jo jc zapisal Al-varez: Omne peecatum contru nationem in lioc iiiundo ulciscrtiir. Pocdinee l>o sodil Bog v večnosti, u und narodi izreku svojo sodbo žc tu n« zemlji.
Naj hi novi sejni razvil plodonosno delavnost \ dobrobit bratske |x>ljske držtvve.
protidemonstrac.r o sklicujejo nemško - nacinalne organizacije po vsej Avstriji svoje pristaše k manifestaciji za priključitev k Nemčiji.
Pariz, 18. novembra, kk. -.>Excelsior< ob.avlja intervju, v katerem izjavt.a bivši kancler dr. Schober, da ne veruje v monarhietičtlo restavracijo ali državni udar v Avstriji. Restavracija bi vedno zadela ob oborožen od|>or in državni udar bi takoj povzročil gospodarski propad Avstrije. Najvažnejše je, voditi boj proti gospodarski krizi in brezposeln četi, ki zahteva jasen notranjepolitični položaj in stabilno vlado.
Budimpešta, 18. nov. >. Legitiiimistični listi prinašajo na uvodnem mestu poziv grofa Apij>o-nvia. V pozivu pravi:
P rebi va lei Bud i lil pešte 1
20. novembra bo naslediti kralj madjarski do|K>lniil 18 let in iHistol polnoleten. Mndjarsk<j
narodno meščanstvo prestolire naj da izrazo svojemu čustvovanju s tem, da bo razobesilo zastave na svojih hišah.
V imenu akcijskega odbora grof Appoaijm.
Legitimisti trdijo, da je bivša cesarica Žita pozvala Icgitinuste, da prisostvujejo slavnosti ob priliki 18 rojstnega dne njenega sina Oton«. Grof Apponyi radi visoke starosti nc more na potovanje in je |x>slul druge legitiniiste, da ga zastopajo ob 18 rojstnem dnevu Otonu Ilabs-hurga.
S tem v zvezi so se razkrili glasovi o pii-prava h /u puč, ki lii i/.val intervencijo drugih držav.
Glede na proslavo 18 rojstnega dne Otona Ilahshurga jc dal grof Bethlen intervju, ki ga prinašata Pesti ll.irlap« in »New Vork Times«.
Pred carinsko vojno med ČSR in Madžarsko
Budimpešta, 18. nov. ž. Mecl češkoslovaško in Madjarsko že rtelj časa vlada gospodarska napetost, ki je, sodeč po vseh znakih, težko premostljiva. Češkoslovaška vlada ije na zahtevo agrarne stranke odpovedala trgovinsko pogodbo z Madjarsko, ki bo 13. decembra stn-pila iz veljave. 8 tem dnem ho nastopilo med tema dvema državama stanje brez pogodbe. Ni izgleda, da bi se ti dve državi v gospodarskih vprašanjih zedinili, zato je carinska vojska neizbežna.
Pol ska dobila posojilo
Varšava, 18. novembra, kk. Včeraj je bila v Varšavi podpisana pogodba med Kreugcrjevim tru-stom in poljskim finančnim ministrom o podaljšanju švedskega monopola za prodajo vžigalic na Poljskem. Veljavnost monopola se podal,£a za 20 let to je do leta 1965. Trust dobi pravico, da sme zvišali cene, dobi pa ludi druge koncesije, za kar dovoli Poljski novo posojilo v nominalu 32.4 milijonov dolarjev s 6%% obrestmi. Posojilo sc izplača samo po 93%, tako da bo Poljsko dobila v resnici samo 30 milijonov dolarjev po približno 7%. Pogodbo inora potrditi sejni, kai- je z večino Pilsudskega zagotovljeno.
Kako bo Bolgar'ja pospešila izvoz žita
Sofija, t8. nov. kk. Ministrski svet je sklenil, uvesti pomožno akcijo za one poljedelske proizvajalce, katerih eksistenca je ogrožena radi prevelike zaloge žit in neprestanega padanja žitnih cen. Kot prvi korak je ministrski svel sklenil, da ustanovi poseben zavod, čigar glavna naloga bo, olajšati izvoz žita. Ta zavod bo prevzemal žito naravnost od prodajalcev s posebnimi cenami, ki bodo nad tržnimi cenami, proti posebnim denarnim bonom, s katerimi bo prodajalec lahko neposredno ali |w z odslopont na druge osebo plačeval davke Ta pomočim akcija se bo vršila torej s tem, da sc bodo davčne terjatve države pri tem poračunavale. Kupovala se bodo žita in koruza. Temeljna cena za žila bo med 3 do 4 levi, za koruzo med 2 do 3 levi. Določen bo tudi rok za nakujiovanjc in čas obtoka denarnih bonov Vlada bo ta zakonski predlog še ta teden predložila sobranju, da ga nujno reši.
Schotz odstopil
Berlin, 18. nov. kk. Predsednik nemške ljudske stranke dr. Scholz je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Njegov naslednik bo poslanec, odvetnik Dinge!dey, ki se jc vedno branil tega, da bi ljudska »tranka nastopila desničarsko pot.
Dunajska vremenska napoved Morda še
večinoma jasno. Ziutrai močna slana.
Avstr. izvozna politika in Balkan
Eksport na j resi brezposelnost
Duiinj. 18. okt. d. (Izv. Slov.«) V zadnjem času se ie pojavila v nierodajnili gospodarskih krogih tendenca, da se obrača čim večja pažnja avstrijskemu izvozu. Temu se ni čuditi, kajti ravno zunanji Irg je bil tisti, na katerem no v zadnjih petih letih avsirijski izvozni produkti tako izrazito nazadovali in s tem povečali avstrijsko brezposelnost na skoraj usodno Številko.
60% vse svoje industrijske iu obrtne produkcije Avstrija izvaža, iu io predvsem na Balkan, Levanto in Vzhodno Evropo. 35% vsega avstrijskega prebivalstva se živi od izvoza. Vzroka v nazadovanju svojega izvoza išče Avstrija deloma v svoji preslabi izvozn'škt službi, deloma pa v protiukrepih zainteresiranih drže.v. Glavni vzrok tiči v slabi organizaciji njenega izvoza. Avstrija še nima nobenega denarnega zavoda, ki bi si nadel samo to ualogo, da financira I eksportua podjetja, kakor iinajo to Angleži, Nemci in druge večje države, liavno tako nimajo organiziran« trgovinske poročevalske službe, ki bi izvoznike stalno informirala o tendencah zunanjih trgov. S lem bi bila podana možnost večje konfrurence in ludi kvalitativnega izboljšanja produktov. Avstrija hoče predvsem obdržati dosedanje Irge Najbolj je interesirana na 1'alkan, katerega trge je imela do pred nedavnim oraj izključno v svojih rokah. Tu so jo deloma izrinile druge države, deloma so pa
mlade države postavile na svoj Irg domače izdelke. Videti je, da se morda ne bodo več obotavljali dati prednost uvozu življenjskih produktov dotičnih držav, kjer bi se njihov izvoz povečal. Kajti z možnostjo večjega izvozu bi se v Avstriji brezposelnost, ki ji je vsekakor najbolj pereč problem, silno zmanjšala. Zato so vplivni krogi na delu, da preprečijo žitni monopol, katerega bi Balkan smatral za gospodarsko vojno napoved.
Kakor na svetovnem trgu, lako so ludi v Avstriji v zadnjem času cene za življenjske produkte in za blago precej občulno parile. Naj omenimo samo par vzgledov: v jeseni leta 1929. (cene v oklepaju 1.1930.) kruh 0>'4 (0.72) šilinga, moka 0.04 (0.56), riž 0 68-0.96 (0.68-0 88), mleko 0.54 (0.49), svinjsko meso 5 20 — 5.50 (4 80 — 5.10), meška sukna per meter 17—30 (15.50—27). Poudariti pa meremo, da je ta padec popolnoma neodvisen od vpliva kakršnihkoli nareJb. V bližnji bodočnosti je pričakovali še bolj občutnega padanja, ker krogi, ki so interes i rani na tem, da Avstrija čim več izvaža se trudijo, da bi dosegli od avstrijske vlade, da odstopi od zaščitne carine na balkanske živežne pridelke. Cene bi potem seveda »ni padle ludi za vse živežne produkte v Avstriji.
Sliši se, da je trgovinsko ministrstvo izdalo cirkuiarno navodilo vsem trgovskim ko-
Gostobesednost grofa Bethlena
Madžarska vodi protislovansko politiho
Dunnj. 18. nov. kk. Posebni poruč-" ..'■■ зГЧсиуогк Times« John Mac Conu.uk j,- svojemu listu jKvslal avtorizirano izjavo madjnv-skega ministrskega predsednika, grofi Bethlena, ki mu jo je podal no vprašanje, kakšna poprava mej bi Madjnrsko res lahko zadovo I ji In. Grof Bethlen je odgovoril: ->Mi hočenu da zopet pridobimo v svojo držuvo mudjarsk sonarodnjuke in želimo ljudsko glasovanje > tem. ali hočejo priti k nam tudi druge narod-uosti ali ne. Jaz osebno mislim, da bi Slovaki iz češkoslovaške iz gospodurskih razlogov prišli do zaključka, dn bi »e odločili za nns. Ce bi tega v svobodnem glasovanju ue izrekli, bi se morali mi s tem zadovoljili.*
Na pripombo, da se čil jo. da se priprnv-i Ija nemško-italijniiski-mndjarski-bolgarski-tur-! ški revizijski blok in du sc bo na prihodnjem zasedanju Društva narodov načelo vprašanje revizije, je izjavil grof Bethlen: Smatram za prezgodnje, seduj oficielno načeto vprašanje revizije. Moj zadnji obisk v Ankari ni imel ч tem blokom nobenegu opravka. Kuj l»i m«-* gel tak blok doseči? Kakšen interes bi imela Turčija, da se mu priključi? Prišel sem v Ankaro. da omogočim prijateljske odnošaje s Turčijo, ravno tako, kukor Ihiiii prihodnji teden na fiovabilo dr. Curtiusa potoval v Berlin, kjer še nisem bil po vojn!
Glede svojega sočasnega bivanja z Venize-losoni v Ankari je izjavil: »Sicer je res, da nas vežejo z Grčijo gotovi skupni interesi, da se prepreči ustvaritev slovanskega bloka na Bal-•Mi. n n. pr. unija Jugoslavije z Bolgn-
\ • .nšnnjc, ali je pričakovati povrutek 'ionu Ih'bsbnrškcga nu Madjursko, je s poudarkom odgovoril, dn sc niti legitimisti nc trudijo za takojšnjo restavracijo, kar on gotovo ve. On sum je vedno Aisto|Hil stališče, dn more vprašanje mad jurskega prostolonasled-stva rešili edino madiarski parlament. Če Ivi parlament sklenil, poklicati nazaj Ilabsburžn-iui. bi moral računati z vojno možnostjo. Če pa bi se parlament izrekel proti restavraciji, bi ickli legitim'sti. da je bil tak sklep storjen «omo iz strahu prod vojnimi zapletljaji, kar bi jim nudilo novo snov za agitacijo. 7,nlo je restavracija samo vprašanje bodočnosti.
Dalje je vprašal Corniack, da se čuje, da je Madjurska žrtvovala prijateljske odnošaje s Francijo svojim odnošajera /. Italijo. Na to je Bethlen odgovoril: »Nobenih spornih točk nimamo s Francijo, pač pn vse vzroke, da bi stremeli po prijateljskem razmerju. Vendar je Francija organizirala malo antnnto in jo s tajnimi vojaškimi dogovori očitno naperila proti Mad jurski, F<lino ta element moti našo razmerje s Francijo.«
Indski katolik:
pri okrogli mizi
London. 15. novembra.
Tu v Londonu zboruje te dni velika konferenca, ki so jo Angleži nazvali: Konferenca okrogle mize. Okrogla miza naj bo simboličen znak za enakopravnost vseh zastopnikov, kajti ob okrogli mizi ni nobenega častnega mesta. Seveda ima ludi okrogla miza nekaj nevidnih oglov in na teh sedi angleška sila in moč. Л kljub temu imamo vendar enkrat konferenco ob okrogli mizi. Konferenca je politična. Njena nnlega je, da oil oča o usodi 330 milijonov ljudi, ki govore 222 jezikov. Od 80 zastopnikov o 73 lndeev in med temi je tudi eden katolik, ki ga je izvolil katoliški kongres v Man-galore 17. avgusta. Ker ni katoličanov v Indiji več kakor 3.081.009, in ue štejejo torej niti I stotinko prebivalstva, so celo nekoliko močneje zastopani kakor pa jim gre po številu. Vendar kake neenakosti ni, kajti ludi Paria imajo svoje zastopnike.
Znano Vam je da kongresisti, katerim sto,ita ua čelu Gandi in Neru. londonsko konferenco sabotirajo. Oni predstavljajo sicer tanko plast ind-skega ljudstva, toda istimi, lu je politično v resnici aktivna in zavedna. Kakor je izjavil rajni škof De Souza pred nekaj meseci v Rimu, je tudi med katoličani mnogo iako gorečih nacionalistov, ki so vneli pristaši Gandijevega gibanja. Na kongresu v Mangalore .so nekateri nasprotovali, da bi bili tudi katoličani udeleženi na londonski konferenci, vendar pa je zmagala večina, ki smatra, da je na vsak način pametno, da se uvedejo vsaj pogajanja z Londonom, lu tako inm pot zastopnika indskih katoličanov v London svoje naravne posledice. Ne pomeni nič manj. kot da veČina katoličanov Indije ni za skrajno odklonilno stališče, ki ga propagirajo Gandijevi radikal isti. Mnogo kalolikov je mnenja. da l)i popolna zmaga ganil isto v ne bila za krščanstvo v Indiji ugodna. Vendar pa so mnenja deljena. Tako se je na primer škof v Kalkuti Pavel Perini S. J. v nekem intervjuvu izrazil, da se ni bat i verske nestrpnosti Indijcev, tudi Čc bt bila Indija |>opolnoma samostojna. Iz južne Indije se pa zopet čujejo pritožbe radi šolske politike nekaterih oblasti, ki so bile izvoljene po načelu samovlade: Kaj bo šele potem, če bo cela Indija neodvisna, ko bo komaj vidna manjšina katoličanov in protestantov stala nasproti več kol 300 milijonskemu narodu, ki je druge vere.« — Morda se tudi spominjate, kaj je eden najboljših puzna-valcev Indije dr. Caharija napisal v katoliškem tedniku -The NVeek« pred dvemi leti: »Katolicizem je v Indiji ena najbolj nepoznanih stvari. Trije milijoni katoličanov pomenijo tako malo in so tako neznatno prodrli v življenje naroda, da Indija na splošno njihovo vero sinalra le kot eno izmed posebno lemnih in gorečih sekl protestantizmax
Položaj je tak, da indski katolicizem, ki je bil dosedaj od strani Anglije ščiten in varovan — zlasti velja to v posebni meri za sedanjega ind-skega podkralja lorda lrwina, — zadnja lela nI več politično edin. Bil e deloma tudi potegnjen v val nezavisnega nacionalističnega gibanja, katerega naravno upravičenost cerkev seveda priznava. Jle iz primerov, ki so bili navedeni, je to jasno. Pred tremi leti je bila v Indiji med katoličani o državnem vprašanju Indije in njenem ustroju in-teresantna debata. Nekateri so podkralju lordu !rwinu zamerili, ker je izjavil, dn ima samo britanski parlament moralno pravico razpravljati o indskem ustavnem vprašanju. Nekateri skrajneži mod katoličani so se izražali v tem smislu, da britanska kolonialna vlada v Indiji ni drugega kakor okupacijska vlada, kakor je bila na primer nemška vlada v Belgiji. Spominjali so na izjavo lorda Uirkenheada: Z našim ostrim mečem so Indijo osvojili in z nJim jo bomo ludi obdržali. — Njim nasproti pa je anglekši jezuit Roper branil legitimnost angleške vlade nad Indijo z veemi njenimi moralnimi posledicami. Z njim je polemiziral belgijski jezuil Lallemaud v lem smislu, da indski katoličani uikakor niso dolžni mirno trpeti nn-silja. Narod ima pravico da z dovoljenimi sredstvi stremi za neodvisnost o. Na rahlo je tudi namignil, da imajo katoličani v slučaju, da kolonialna vlada ne zasleduje nič drugega kakor lasten dobiček, pravico za nasilno intervencijo. Tedaj so mnogi z velikim zanimanjem sledili tej interesantni debati.
Bodo li indski katoličani pri politični mizi dosegli enakopravnost ali ne, na verskem polju jo že uživajo. Kot člani cerkve so s svojimi belimi brati popolnoma enakopravni. Štiri latinske škofije in štiri sirsko - malabarske imajo domače ind-ske škofe. V Indiji je preko -_!000 domačih duhovnikov. 26% indskih katoličanov je pod jurisdikcijo domačega klera. Ta proces se v vedno večjem obsegu nadaljuje. V okviru svetovne cerkve pod avtoriteto papeštva jim je verska nezavi^nost zagotovljena. Manjka seveda Se enakost ob kulturni okrogli mizi. Katoliška duševna zgradba še ni globoko zasidrana v bistvu indslva. Tu so možne velike nevarnosti. Kristus ne sme postali Krišnn. noben ascet, ki sedi v senci palm zatopljen v brezdelno sanjarjenje. Tako namreč so si Krislusa Se pred nedavnim časom predstavljali v Indiji.
Protestantski Stanley Jones jc pred kratkim napisal knjigo: Kristus pri okrogli mizi. Misijonar piše. da se je vsedel Kristus s pristaši vseh ver skupaj, da se porazgovorl o verskih potrebah Indije Rezultat teh razgovorov je bil sledeči: Organizirano krščanstvo, v katerem je pomešan cezarev in Kristusov duh. je le ena vrsta religije. Po mnenju lega protestanta niso bistveni sistemi, .kakor je krščanstvo, hinduizem, budizem idi islam, ampak le podobnost ali nepodobnost s Kristusom. Dogme so nekaj postranskega... K taki okrogli mizi se seveda katoličani ne moremo vsesti. Krščanstvo je religija z značajem absolutne resnico. Ravno tako tudi Cerkev, ki je od Kristusa ustanovljena.
Stanley Jones tudi pravi, dn se z Indci ne moremo vsesti k okrogli mizi, ako ne vzamemo kršfanetva ret»no. >Nftjve6jn nevarnost nam ne preti od protikrščnnetvn. ampak od slabega krščanstva. Tudi v Imlcu je treba da zremo svojega brala. , Večkrat uiu o teh stvareh znbrnnjujemo dostop k okrogli mizi. ki mu je dana ml Boga in narave. Ako misijonarji in z« ped ni kristjani Indcem kažejo le neko napihnjeno nadrejenost, pokažejo, dn eo nekr5fnn*ki. Zalo lollku lndeev pravi, da Krt- i Rt ima poznajo in ljubijo, misijonov in cerkve pa nočejo.«
Protestantski misijonar oči vidno govori tukaj
Nove Mussollmjeve grožnie
London, 1<S. nov. ž. »Daily Express prinaša j članek Benita Mussolinija, v katerem se bavi z, nemirnim stanjem v Evropi. Omenja krivičnost ver-saillske mirovne pogodbe. Mussolini zagovarja zmanjšanje oboroževanja ler pravi: Ako se ves svet okrog Italije oborožuje, se mora italijanski narod oburoževali. Želimo mir. imamo pa svelo dolžnost, da branimo našo nacionalno integriteto in kulturo. Gorje tisieinu, ki bi se upal dotakniti našo narodne časi i in uas zaplesti v spor za ohranitev naše nacionalne enakosti. Ako tak konllikl mora priti, bomo vse storili, da ne izidemo i/, te borbe kot premaganci.'
Milan, 18. novembra, kk. Po drugih demisi-jah v fašističnem korporacijskem svetu je sedaj odslopil tudi glavni tajnik zveze fašističnih sindikatov umetnikov, časnikarjev in prostih poklicev Cesare de Bernardis.
Angleži se ludi Arabcem nočejo zameriti
London. 18. novembra. AA. Tekom snočne debate o palestinskem vprašanju je po;lt<ijnik zn kolonije Drumond Shiels izjavil, da bo vlada garantirala posojilo v višini 2 in pol milijona funtov Sterlingov za Palestino. Namen tega posojila je. da se preskrbi potrebna zemlja arabskim kmetovalcem, ki so ostnli zaradi naseljevanja Židov brez zemlje. Vlada upa, da bo lahko naselila v Palestini 10.000 družili.
Ministrski predsednik je dejal. du naj bodo Židi prepričani, du bo vlada storila vse, d« gospodarski dvigne Pulcsti«K>. Izrekel jc nadalje visoko priznanje za delo. ki <o gn izvršili Židi v korist celokupne dežele.
Za Zed. države indije
London, 18. nov. AA. Danes je indijska konferenca nadaljevala splošno razpravo o indijskem ustavnem problemu. Med drugim je govoril tudi glavar plemena Sanglij, ki je zahteval, naj konferenca vpošleva ludi interese manjših držav. Dele-gal Brllske Indije sir Hubert Carr je naglasil, da je zvezna vlada najbolj pripravna za Indijo. Polkovnik Gidnev je zahteval, naj se Indiji takoj prizna popolna pokiajinska avtonomija.
iz lastnih skušenj in navaja primere nekaterih ovangeljskih sekt. Saj pripoveduje Jones tudi o nekem indskem študentu, ki se je vrnil domov iz Anglije in izjavil: Mislim, da bi v Angliji postal kristjan, če bi me osebno malo bolj ljubili, zato pa mojo dušo nekoliko manj...
Ali niso tudi to koristne misli ob priliki sedanje londonske konference pri okrogli mizi.
Razčiščenje v Romuniji
Bukarešt, 18. nov. kk. Nn današnji seji poslanske zbornice so podali voditelji političnih strank i svoje izjave na kraljevi apel za sodelovanje v parlamentu. Ducn je v imenu liberalne stranke prečital izjavo, da je njegova stranka sklenila vrniti se v oarlamenl. Spričo težavnegn notranjega in zunanjepolitičnega položaja pa se bo borila za razpust parlamenta in razpis novih volilev. V imenu liberalnih rnzkolnikov je nagloSul njen voditelj Jurij Brntinnu, da bo njegova stranka samo kontrolirala delovanje vlade in da ni pripravljena, dalje trpeti n.iene slabosti in ji odpuščali napake, ki so spravile deželo v današnji položaj. Ministrski predsednik Mironescu je potem izjavil v imenu vlade, da jemlje izjave na znanje.
Ministrska kriza v A bani ji
Atene. 18. nov. ž. Iz Tirane poročajo, du je v Albaniji izbruhnila ministrska kriza. Mandat za sestavo vlade jc dobil bivši ministrski predsednik Mahmiid Konjiča, ki namerava razpustiti zbornico in razpisati nove volitve.
Kralj Husein umrl
London, 18. nov. kk. Danes je v starosti 75 let umrl kralj Iledžasa Husein v svojem angleškem eksilu na oteku Cipru. Smatral se je za direktnega potomca Mohameda. Pred vojno je bil imenovan za emirja Meke in pokrovilelja svetih krajev. Kljub temu pa je bil zelo moderno orientiran in je izdajal laslne časopise in jih tudi sam tiskal in urejeval.
Iz francoskega parlamenta
Pariz, 18. nov. kk. V poslanski zbornici se je začela danes debata o petletnem načrtu. Radikali so slavili predlog za odgodilev, katerega je Tardieu odklonil. V debati je socialni demokrat Hedouce utemeljeval mnogo širši predlog socialnih demokratov, po katerem naj bi se izvedla velika operacija, kl naj bi se opirala na eskompt Youngovih obligacij, ki naj bi dokazala ludi miroljubno solidar-nost Francije z drugimi državami. Potem je bila debala preložena n« pojutrišnji dan Nato je bil odklonjen predlog socialno-demokratskega pnslnnca Chauffela, ki je zahteval, da se odpuslijo nadomestni rezervlsli 1. 1928. Tardieu je zahteval zaupnico. zn katero je glasovalo 348 poslancev, proti pn 248 poslancev.
Telefon v Vatikanu
Rim. 18. novembra, kk. Papež je danes slovesno blagoslovil novo telefonsko centralo v vali-1 inski palači, ki so jo darovale ameriške družbe. Napravo je snm osebno blagoe'ovil iu stavil v obrat s tcin, da je vključil električno siru jo. Prvi teler neki razgovor je imel papež s svoiini državnim tajnikom Pacellijcm.
moram, (la skušnjo stopiti v direktne sliko t jugoslov. izvoznimi trgovci z živili. S tem .je v zvezi korak celovške trgu. .-ke zbornice, ki išče zvez /, Ljubljano. Njej bo baje sledila tudi grnšku trgovska zbornica.
Vse lo bi kazalo, da začenja dobivali gospo« darska organizacija vzhodnoevropskih agrarnih držav povsem konkretno obliko, in da se že kažejo prvi razveseljivi rezultati.
Kaj pravi „Re'chspastu
Dunaj, 18. nov. AA. ^Reichspost": govori f rezultatu belgrajske agrarne konference in pravi da se je lam pravzaprav uslanovil karlel Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Poljske za prodajo žitnih pridelkov. List meni, da je največja dolžnost Avs.rije, da v interesu svojo zunanje trgovino takisto ustvari organ za znn nio trgovino, kar bo tudi v interesu avstrijskih kmetov in celotnega gospodarstva. Avstrija se bo morala kol kupec žita pobrigali, da si zagotovi od držav, v katerih kupuje žilo. čimveč koristi za avstrijsko industrijo. Naloga novega parlamenta, ki se zdaj sestane, bo, da čim prej uredi zas'ran ustanovitve urada |Hi vzorcu belfirajskega izvoznega urada.
Babarsfta pro**a dovršena
Sušak. 18. nov ž. Proga Bnknr.postuja--Bnknr-pristanišče je dogrojenn. Potrebnih je še le nekaj pragov. Gradi se provizorni quni v dolgosti 180 in. zakar je potreben kredii 1,400.000 Din.
Kdat se povrne trošarina
oelgrad, 18. nov. AA. Ker so sc poiavl'i primeri, da so nekatere osebe prosile povračila trošarine, plačane za predmete porabljene in oddane v promet, če so se ti predmeti pokvarili, je ministrstvo za finance objavilo tole pojasni o:
Po § 32 zakona o državni t ošarini in 65 ter 73 trošaiinskega pravilnika se plačana d.žavial.o-šarina na predmete, ki so bili porabljeni, more povrniti samo tedaj, če so predmeti izvoženi ▼ inozemstvo ali pa ako e bila trošarina p aiana o priliki prijave pro zvodnje in se e predmet, za k te-rega ie bila plačana, pokvaril, v dobi proizvodnje ali pred oddajo v promet. Po tforn em se plačana trošarina za predmete, ki so bili ie dani v premet, ne more povrniti in morajo direkcije vse take zahteve odbiti kot po zakonu neutemeljene.
Vinska razstava v Amsterdamu
Belgrad, 18 nov. AA. Nrknadne prijave za jugoslovansko razstavo vina in sadja v Amsterdamu od 13. do 22. decembra t. 1 V zvezi s prejšnjimi obvestili o razstavi viua in sadja v Amsterdamu se sporoča interesentom, da je privilegirana delniška družba zn izvoz iz kraljevine Jugoslavije prevzela nase stroške prevoza vzorcev, ki sc pošljejo na to razstavo. Razstavljulci naj jih pošljejo ali s pošfo ali z železnico, kakršen je pač obseg vzorca. Vse pošiljke je treba naslovili z označbo »Špedicija N. V. Blaauvhoenuleem en Vrieseveem, Amsterdama na jugoslovansko trgovsko zbornico v Amsterdamu. V francoščini in nemščini naj se označi, da gre za razstavljalne predmete Razstavljale! naj eporoče Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu spisek poslanih vzorcev in cene ter eventualno potrdilo o vnaprej plačanem prevozu.
Belgrud, 18. nov m. Privilegirana delniška družba za izvoz razglaša, da je pripravljena podpirati razslavljalce na amsterdamski razstavi, ki bo od 13. do 22. decembra. Družba je pripravljena plačati prevozne stioške razstavljenih predmetov v Amsterdamu.
tteftfra'she vesti
Belgrad, 18 nov. AA. Vrhovni zakonodajni svet ie nadaljeval svoja posvetovanja pod predsed-nišlvom g. Ivana Hribarja, ker je bil predsednik Mihajlo Ivanovič odsoten. Na današnji seji so kon-č.Tli razpravo o gradbenem zakonu. Na kraju seje sla bili izvoljeni dve sekciji: prva za proučevanje zakonskega predloga o gledališčih in o umetniških šolah, druga pa za proučevanje zakonskega predloga o geoloških institutih in zakonskega predloga o knjižnicah.
Belgrad, 18. nov. AA. Industrijske organizacije v naši državi so predložile minisiru za finance, za trgovino in industrijo, za gozdove in rudnike ler za promet prošnjo, v kateri prosijo, da se uvoz koksa omeji le na potrebe industrije, s člmur bi se zaščitila rudarska, gozdarska in plinarska podjetja.
Belgrad. 18. nov. m. Finančno ministrstvo jo izdalo naredbo, po kateri se sme iz zasebnih vinskih skladišč prodali naenkrat najmanj 50 litrov vina.
Belgrad, 18. nov. AA. Minister za promet e odobril polovično vo no vsem članom obrtniš' ih društev, udeležencem 9. korg esa obitnške z.i ra-ge dne 25. t. m. v Belg adu. Popust vel a cd 20. do 26. t. m. in sicer za vse vake razen ек ргеза.
Belgrad, 18. nov. AA. Na podlagi § 59 zakona o pobijan u nalezljivih bolezni je minister za socijalno politiko in na'odno zdravje predpisal pravilnik o cepi enju proli steklini.
Belgrad, 18. nov. m. Kmetij ko miristrstvo jo pripravilo korčni načrt za likvidacijo ag ar ih cd-nošajev v naši državi. Nač. t pride pred minlst.sko komisijo.
Sušak, 18. nov. ž. Popravila na Karag orgu« se vrše zelo naglo. Pričakuje se, da bodo do božiča gotova.
Drobne vesti
Rim, 18. nov. kk. Prihodnji teden pričakujejo napovedani prihod turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi be.in v Rimu-
Budimpešta, 18. nov. kk. V političnih krofih se govori da bo zuunnji minister Ludvik Valko najbrže odslopil še tekom tega ledna. Kol njegov naslednik se Imenuje šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu, grof Aleksander Khuen-Ileder-vary.
Nevvj ork, 18. nov. kk. Na kamulski žitni bar/A v VVinnipegu so danes cene pSenicc znatno padle ob ogromnih likvidacijah. Deceniberska pšnica je padla na ceno 54 75 centov za bušelj, kar pomeni 8% mani. kakor je bila zaključita noiacija v uone-deliek,