PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plafiana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 22 (6000)
TRST, sreda 27. januarja 1965
DANES SE ZAČNE MIMOHOD OB KRSTI VELIKEGA ANGLEŠKEGA DRŽAVNIKA
Nadaljujejo se priprave za pogreb Churchilla Johnson se bo verjetno udeležil pogreba
Tudi de Gaulle napovedal svoj prihod v London - Delo parlamenta prekinjeno do ponedeljka
LONDON, 26. — Nadaljujejo se priprave za pogreb Winstona Churchilla, ki bo v soboto zjutraj. V Westminstru so ponoči pripravili katafalk, na katerega so nocoj postavili krsto s Churchillovim truplom, že nocoj so se mnogi postavili v vrsto pred vrata, da bi bili prvi, ki se bo-u- mogl* Pokloniti pred Churchillovim truplom. Na vseh javnih poslopjih in na številnih Privatnih poslopjih so razobešale žalne zastave. V izložbah številnih trgovin in veleblagovnic so velike slike Churchilla, sopi cvetja in zastave. V spodnji zbornici je bila danes kratka seja, na kateri je predsednik zbornice prebral seznam brzojavk, ki so jih dobili od parlamentov številnih drugih držav. Delo parlamenta se bo nadaljevalo prihodnji teden.
2e v soboto bo policija popolno-i?.a , izolirala pokopališče v vasi JSladon, kjer bo strogo privaten P°f.reb Churchilla. Od prihoda , r° Pogreba na majhnem pokopališču bo ves avtomobilski pro-Jnet v vasi prepovedan. Noben fo-tograf, radijski kronist ali celevi-zijski operater ne bo imel dosto-, ara(*i tega se bo oddaja po televiziji in po radiu končala, ko do krsta s Churchillovim truplom Prispela na postajo VVaterloo. Vlak, na katerem bo krsta, bo vlekla po-®®ona lokomotiva, ki so jo leta i»45, ko je bila zgrajena, krstili s Churchillovim imenom.
Davi so v podjetju za dražbe »Christie« prodali štiri skupine knjig, med katerimi je nekaj prvih 12c*aj Churchillovih del. Prvo izdajo knjige «Sir Randolph Churchill«
(biografija njegovega očeta), ki je Izšla v dveh zvezkih leta 1906, so prodali za deset šterlingov (približno 17.500 lir). Prvo izdajo šestih knjig ((Zgodovine druge svetovne vojne«, ki je izšla med leti 1948 fn 1954, so prodali za 43 šterlingov (približno 75.000 lir).
,V Parizu so danes v uradnih krogih sporočili, da bo general de Gaulle odpotoval v petek v London, da se udeleži Churchillovega pogreba. Iz Washingtona javljajo, da je predsednik Johnson zapustil danes bolnišnico skupno s svojo ženo, ki je bila tudi v bolnišnici zaradi prehlada. Ni še znano, ali PO Johnson odšel v London, da se udeleži Churchillovega pogreba.
Domneva pa se, da se bo pogreba Udeležil.
rri i • v	•
Audi včeraj demonstracije v Sajgonu
SAJGON, 26. — V Sajgonu so podaljšali za en mesec obsedno rtanje. Zadevni zakon določa, da bodo vse saboterje, ki jih bodo zalotili pri dejanjih, takoj ustrelili.
V	predmestju Sajgona Gia Dinh so bile danes nove demonstracije proti vladi, pri katerih so sodelovali študentje in budisti. Policaji so demonstrante razganjali b solzilnim plinom ter so aretirali okoli 70 budističnih menihov in nun ter ji,h odpeljali na policijsko poveljstvo. V budističnem zavodu v Sajgonu pa pet budističnih predstavnikov nadaljuje stavko iz protesta proti sedanji vladi.
V	Ha Trangu se je danes 17-Jetno dekle polilo s petrolejem in se zažgalo. Pustila je listek, v katerem pravi, da Je napravila samomor iz protesta proti sedanji vladi.
Predsednik južnovietnamske republike je objavil danes zakonski dekret, ki določa način za sklicanje narodnega kongresa. 21. marca bodo izvolili 145 članov skupščine. Zakon določa, da ne morejo biti kandidati za narodni kongres tisti, «ki so neposredno ali posredno delali za komuniste ali nevtrali-ste«.
Danes so javili, da je v teku ofenziva vladnih čet proti Vietkon-gu na področju Tan Hiep, 50 km od prestolnice.
Kakor poročajo iz Seula, Je juž-nokorejska skupščina odobrila sklep vlade, da pošlje v Južni Vietnam dva tisoč vojakov. Opozicija je izjavila, da nasprotuje temu sklepu. Iz Bogote pa javljajo, da je ameriška vlada včeraj zahtevala od Kolumbije, naj pošlje simbolično delegacijo kolumbijskih čet v Južni Vietnam. Podobno zahtevo je ameriška vlada postavila tudi drugim trem južnoameriškim vit« dam. Ni znan še odgovor kolumbijske vlade.
raznih amandmajev in predlogov, ne potrošnje. Družbeni načrt pred- interesa na osnovi polne enako-in sicer 30 na načrt in 23 za načrt- videva liitrejše večanje realnih o- pravnosti in spoštovanja nacionalne ukrepe, kar je edinstven primer sebnih dohodkov od produktivnosti ne suverenosti	B. B.


DANES
Ves svet je še pod vtisom smrti ^elikega britanskega državnika •zinstona Churchilla, o katerem objavlja dolge življenjepise, ki zajemajo hkrati najvažnejše in tudi usodne zgodovinske dogodke zadnjega pol stoletja, pri ka-terih je igral odločilno vlogo. Po-Rreb Bo izredno slovesen in ob udeležbi skoro vseh voditeljev držav ne glede na njih blokovsko razdeljenost.
Najzanimivejša poročila pa pri-bajajo tokrat iz Sirije. Sloj fi-nacnikov, trgovcev, industrijcev *n zemljiških posestnikov se je ze dolgo upiral vladi stranke “aas, ki je v odgovor nacionalizirala 3. t. m. 112 podjetij, na “ar so prizadeti proglasili stavbo in organizirali demonstracije 8 Pomočjo muslimanskih duhovnikov. Nato je vlada odredila aretacijo 22 veletrgovcev ob zaplembi vsega njihovega imetja; postavljeni so bili pred sodišče, ki Je včeraj izreklo osem smrtnih obsodb. Najnemirnejše predmestje Damaska so obkolili s tanki, tako da je prišlo med demon-utrantl in vojsko tudi do strelja-bJa, med katerim je bilo več •nrtvih, policija pa je aretirala Ječ muslimanskih duhovnikov. Vlada je odkrila tudi vohunsko birežo v prid Izraelu in aretirala ‘3 oseb.
V Južnem Vietnamu pa so se Vecra.j nadal.jevale demonstracije budistov in študentov proti ZDA 'n Huongovi vladi. Kot pred dve-b?a letoma, prihajajo sedaj poro-®J*a ne samo o aretacijah budistov, stavki in gladovnih stavbah, temveč tudi o tem, da se Je včeraj neko 17-Ietno dekle po-b*o s petrolejem in se sežgalo *z protesta proti sedanji vladi
Z zanimanjem spremlja svet tu-ti obisk indonezijskega zunanjega ministra Subandria v Pekin-KU in njegove razgovore s pred-Sednikom vlade Cuenlajem in z zunanjim ministrom Cen Jljem. Cuenlaj je izjavil na nekem zborovanju — v zvezi z izstopom Indonezije iz OZN — da je «treba Proučiti možnost ustanovitve novo organizacije Združenih narodov, ki naj bi imela revolucionar-J* značaj, tako da bi mogli nadete probleme postaviti nasproti problemom že obstoječe OZN, da b* narodi imeli možnost primerjanja«. Toda Subandrio, ki je tu-ui "ovoril na omenjenem zborovanju, se tej izjavi ni pridružil, indonezijski predsednik Sukamo Pa je istočasno v pismu predsed-biku japonske vlade napisal, da T* vami in z vsemi vašimi prijatelji potrebujemo Združene narode kot kolektivno organizacijo Varnosti«. Videti je torej, da Indonezija nikakor nima namena Pomagati pri ustanavljanju nove Pjednarodne organizacije v srni-*Iu kitajskih želja, kot so neka-teri opazovalci napovedovali, ko *? poročali, da obstaja o tem “itajsko-indonezijski tajni dogovor.
Iranski ministrski predsednik, Ju ga je pred dnevi neki atentator ranil, je sinoči umrl.
Gospodarski načrt Jugoslavije za leto 1965
Brilej se bo udeležil zasedanja SEV v Pragi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Zvezni in gospodarski svet zvezne skupščine sta danes po večdnevnih razpravah v posameznih odborih skupščine sprejela družbeni načrt zakona o go-spodarsko-načrtnih ukrepih v letu 1965. Na ta dva zakonska predloga so poslanci člani posameznih odborov predložili nič manj kot 53
v dosedanji parlamentarni praksi Jugoslavije.
Zvezni izvršni svet je sprejel vse amandmaje in predloge, ki težijo za tem, da se bolj jasno formulirajo posamezne postavke predvsem politike udeležbe splošne potrošnje v razdelitvi in vskladitvi blagovnih in denarnih skladov, gospodarskih odnosov z inozemstvom, istočasno pa je v skladu s sprejeto politiko zmanjšanja investicij zavrnil vse predloge za povečanje investicij med drugim predlog za povečanje sredstev za hitrejšo gradnjo železniških prog Beograd-Bar in Zadar-Knin. Osnovna smotra sprejetega družbenega načrta so nadaljnji razvoj in izpopolnitev gospodarskega sistema in stabilizacija gospodarskih gibanj. Tema dvema nalogama so podrejeni vsi ukrepi kreditne politike tn razdelitve nacionalnega dohodka, katerih namen je zmanjšanje investicij in povečanje oseb-
dela in postavljanje večjih sred štev na razpolago delovnim organizacijam. Poleg že sprejetih ukrepov za stabilizacijo gospodarskih gibanj bodo v kratkem podvzeti novi ukrepi, ki bodo zagotovili pravilnejše odnose med cenami na domačem tržišču in cenami na domačem in inozemskem tržišču, večje rezerve in večje varčevanje s proračunskimi sredstvi.
Na zasedanju Sveta za gospodarsko pomoč — SEV —, ki se bo pričelo 28. t. m. v glavnem mestu Češkoslovaške je dopotovala danes v Prago jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član zveznega izvršnega sveta dr. Jože Brilej. Jugoslovanska delegacija se bo udeležila zasedanja na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan med SEV in Jugoslavijo 17. septembra lani v Moskvi. Ta sporazum predvideva sodelovanje Jugoslavije v SEV v vseh vprašanjih obojestranskega
Važen
trgovinski sporazum med SZ in Ciprom
NIKOZIJA, 26 — Ciper je sklenil s Sovjetsko zvezo nov važen trgovinski sporazum. Novi sporazum, ki bo veljal tri leta, določa dvakrat tolikšno trgovinsko izmenjavo kakor prejšnji sporazum. Vsaka od obeh pogodbenic bo izvažala za nad 3 milijone in pol šterlingov vrednosti vlaga. Ciper bo prodajal Sovjetski zvezi južno sadje, sadne sokove, likerje, rozine in kože. Sovjetska zveza bo prodajala Cipru bencin, cement, stroje, les, sladkor in žito.
S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Pri deželnem načrtovanju bodo upoštevali tudi potrebe Slovencev
Velika večina svetovalcev je odobrila dodatni spreminjevalni predlog k členu 9 zakonskega osnutka o organih deželnega načrtovanja ob histeričnem nasprotovanju desnice ■ Govor dr. Šiskoviča
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila zelo pomembna, saj je pokazala, da stvar demokracije polagoma napreduje, da se počasi a vztrajno kruši in ruši zid šovinizma in malenkostnega nacionalizma ter da so desničarske sile vedno bolj osamljene v svojem nazadnjaštvu. Pokazala je tudi, da so liberalci dokončno izdali ideale, ki so	—'
jih vodili za časa Risorgimenta,
ter da tolmačijo le še najbolj plesnive usedline narodnostne nestrpnosti določene omejene plasti tržaškega prebivalstva.
Zato se šopirijo ie še s prehodnimi uspehi, ki jih doživljajo zaradi začasnih težav gospodarstva in se lahko postavljajo, skupno s fašisti, samo še kot zastavonoše lažnega patriotizma. Ta njih klavrna vloga se je pokazala, ko so včeraj skupaj z misovci zapustili sejno dvorano, ko je deželni svet razpravljal o spreminjevalnem zak. predlogu svetovalcev UPI v korist slovenski manjšini.
iiiiiiiiiiiHiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiimiiiiMMiiiiiiniiiiMMin
Proučevanje petletnega gospodarskega načrta pred zaključkom
Že danes ali jutri bo vlada odobrila načrt Zasedanje glavnega sveta KD bo 7. februarja
Po razgovoru Piccionija in Rumorja z Morom so zasedanje odložili «zaradi posebnih obveznosti vlade» - Dodatna finančna sredstva v višini 173 milijard za dokončanje ljudskih in cenenih stanovanj ter bolnišnic
RIM, 26 — Ministrski svet je nadaljeval danes proučevanje osnutka programa za gospodarski razvoj v petletju 1965-69; v ta namen je dopoldne porabil štiri ure in četrt, na večerni seji pa tri ure in pol. Ministrski svet se ponovno sestane jutri dopoldne, da bi nadaljeval s proučevanjem tega načrta. Domnevajo, da se bo to proučevanje zaključilo že jutri, najkasneje pa v četrtek dopoldne.
Na današnji seji so proučili postavke, ki zadevajo šport, prireditve, prevoz (železnice, letalstvo, pristanišča) in politiko za razvoj juga.
Na predlog ministra za javna
dela Mancinija je ministrski svet odobril dodatna finančna sredstva (20 milijard) za finansiranje že začetih del na področju ljudskega in ekonomskega gradbeništva, ker so se med tem povišale cene gradbenega materiala in delovne sile; nato Je odobril zakonski osnutek, s katerim se Blagajna za razvoj juga pooblašča, da izda nadaljnje tri milijarde lir za pomoč tistim občinam, ki so v hudi finančni stiski in ne morejo dokončati občinskih javnih del (vodovodnih napeljav in kanalizacije), ki jih je nezadostno finansiralo ministrstvo za javna dela; zakonski osnutek s katerim se spremi-
nja in dopolnjuje zakon št. 589 od 3. avgusta 1949, ki zadeva graditev novih bolnišnic in izpopolnitev, razširitev in spremenitev že obstoječih na podlagi programa, ki ga pripravi vsako leto ministrstvo za javna dela, sporazumno z ministrstvi za zdravstvo, za notranje zadeve, za zaklad in z Blagajno za razvoj juga. V ta namen so določili vsoto 130 milijard lir, ki jih bodo porabili letos in prihodnje leto tako, da bo država prispevala občinam, pokrajinam, javnim skrbstvenim in dobrodelnim ustanovam in njihovim konzorcijem del stroškov za izvršitev teh del.
Ministrski svet je odobril hkrati med drugim tudi zakonski o-snutek, ki izboljšuje kariero in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiinniiiiiiiiiHHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiMiiiimiiiitfniiiiiiiiuiiiiiHl
NOVE DEMONSTRACIJE KONSERVATIVNIH ELEMENTOV V SIRIJI
Ostri ukrepi sirske vlade proti organizatorjem upora
Napovedane so nadaljnje nacionalizacije - Osem smrtnih obsodb - Aretirana skupina izraelskih vohunov
DAMASK, 26. — Izredno vojaško sodišče v Damasku je izreklo danes smrtno obsodbo proti osmim osebam. Obtožene so bile hujskanja na nerede in na stavke med nedeljskimi neredi v Siriji. Drugih 20 oseb je sodišče oprostilo. Obsojenci so obtoženi tudi, da so pripravili na-------------
črt za izvedbo vojaškega upora,
s pomočjo katerega bi «zrušili revolucijo od 8. marca 1963 in znova postavili na oblast reakcionarne zarotnike«. Obtoženi so tudi, da so bili povezani s tujimi agenti.
Predsednik sirskega predsedniškega sveta general Hafez je go-
__ • 1 J „ „ „n „ itali lram »ViAemfo.
četek gibanja so dali v mošejah. V petek, 22. januarja, nadaljuje list, so se vse Informacije, ki so prihajale v Bejrut ujemale o naslednjem: pridigarji v mošejah so v svojih molitvah obsodili stranko Baas kot ((sovražnico boga ln vere«. Naslednjega dne so bili štirje veliki ulemi, ki so imeli ostre govore v mošejah, pozvani v politič-
voril danes na velikem zborova- ni urad. Ko so prišli v urad, so
nju, na katerem je obsodil »tiste, ki izkoriščajo vero in mošeje za oviranje ukrepov o nacionalizaciji«. Obtožil je tudi člane organizacije »muslimanskih bratov* in pripomnil, da ne bo zanje nobenega usmiljenja več, ter da bodo kaznovani. Dalje je izjavil, da bodo zaprti kapitalisti ostali v zaporu, »dokler ne bodo zopet prinesli v Sirijo kapltalov, ki so jih tajno spravili v tujino*. Hafez je napovedal tudi nove ukrepe o nacionalizaciji.
Danes je več tisoč delavcev in kmetov manifestiralo za vlado. Vzklikali so proti reakcionarjem.
Libanonski časopisi, ki so poslali svoje dopisnike v Sirijo, poročajo o razvoju dogodkov. List «L’Orient» piše, da so vse trgovine zaprte. Tudi lekarne so napol zaprte. List nadaljuje: «To splošno stavkovno gibanje je pripravila buržoazija iz Damaska. Za buržoazijo je treba razumeti konservativce, predstavnike finance, industrijce, velike in majhne trgovce, velike in majhne zemljiške lastnike. Da stre to gibanje, je vlada 3. januarja odredila nacionalizacijo 112 industrijskih in trgovskih podjetij. Zaradi tega je buržoazija v Damasku odgovorila s splošno stavko. Znak za za-
--—- -   *•«	v umu, ou
opazili, da predstojnik urada kadi, ter so ga zaradi tega ostro napadli, ker kot musliman ne bi smel kaditi v mesecu ramadana.
V nedeljo, 24. januarja so imani v mošejah napovedali «sveto vojno« proti stranki Baas. Docent za muslimansko pravo na univerzi v Damasku šejk Amin El Masri je slovesno Izobčil basistično vlado in jo obtožil, da je ateistični režim. Kot odgovor Je vlada odredila aretacijo 27 ulem. Takoj zatem so trgovci v Damasku zaprli svoje trgovine. Policija je aretirala vse trgovce, toda stavki so se pridružili tudi številni muslimanski študentje. S posebnim zakonom Je vlada odredila zaplembo vsega premičnega ln nepremičnega imetja 22 veletrgovcev, katere je obtožila, da hujskajo na nerede ln na stavke, Postavili so jih pred posebno vojaško sodišče, ki je Izreklo osem smrtnih obsodb. Hkrati je vlada sprejela ukrepe v korist delavcev ln kmetov. Odredila je Izplačilo po. sebnih nagrad, ki naj se črpajo iz dobičkov podjetij. S posebnim zakonom je vlada znižala najemnine za 25 do 30 odstotkov ter je zajamčila vsem nameščencem v trgovinah, katerih lastniki stavkajo, da bodo redno dobili plačo. Tisti,
ki bi želeli odpreti trgovine svojih gospodarjev, so za to pooblaščeni in lahko upravljajo trgovine v imenu vlade.
Središče neredov Je mestni predel Mtdane, kjer so demonstranti postavili barikade. Včeraj so v tem delu mesta razglasili policijsko uro. Prišlo je do več spopadov med demonstranti ln policijo.
Bagdadski radio le nocoj javil, da se je stanje v Siriji poslabšalo. Radio je poročal, da so v Siriji v teku spopadi med prebivalstvom in basistično milico. Predmestje Midane v Damasku so obkolili s tanki. Med streljanjem Je bilo več mrtvih. Aretirali so več imamov.
V Damasku so danes aretirali 73 oseb, med katerimi 17 žensk z obtožbo, da pripadajo izraelski vo-hunski mreži, ki so Jo pred dnevi odkrili v Damasku. Vohunsko mrežo je vodil Izraelec Elie Cohen, ki je prišel v Sirijo lz Argentine pod iažnim imenom.
Potres v Slav. Brodu
BEOGRAD, 26. — Prebivalce Slavonskega Broda in okolnlh vasi je danes ob 12.57 vznemiril močan potresni sunek, ki ga je spremljalo podtalno grmenje. Potres, katerega središče je bilo na področju Diljgore, po dosedanjih informacijah ni povzročil materialne škode in žrtev.
Danes dopoldne na železniški progi Niš-Leskovac na železniški postaji Boljevac je tovorni vlak štev. 169, ki Je prihajal Iz Leskovca, trčil v zadnje vagone tovornega vlaka štev. 141, ki Je stal na železniški postaji. Ljudskih žrtev ni bilo, precejšnja pa je materialna škoda, ker sta dva vagona in več tirov na železniški postaji popolnoma uničena. Za nesrečo je kriv mladi neizkušeni kretničar.
prejemke za inženirje, ki se nameravajo prijaviti za državno službo.
Po seji ministrskega sveta je minister za prevoz in civilno letalstvo Jervolino dejal novinarjem med drugim, ua petletni načrt predvideva na področju prevoza investicijo v višini 4.280 milijard, in sicer: 2.230 milijard za avtoceste in drugo cestno omrežje; 1.400 milijard za železniški prevoz: 200 milijard az podzemske železnice ln mestni prevoz; 260 milijard za pristaniške naprave; 140 milijard za letališča in 50 milijard za rečno plovbo. Minister je dodal, da so v prejšnjem petletju 1959-63 izdali v ta namen le 1.730 milijard.
Minister za proračun Pieraccini Je izjavil novinarjem, da so proučili dosedaj že tri četrtine načrta in da sedaj ostane še kmetijstvo, nekatere plati politike javnih del, javne finance in zaključni del, ki zadeva finansiranje načrta. O tem so razpravljali že na začetku, tako da ostane sedaj le še koordinacija tega zaključnega dela načrta z zaključki, ki so jih dosegli v dosedanji razpravi.
V	poslanski zbornici se je predsednik vlade Moro poklonil spominu pokojnega velikega angleškega državnika Winstona Churchilla, nato pa so bile na dnevnem redu interpelacije in vprašanja poslancev pretežno krajevnega značaja; med vprašanji splošnega značaja Je omeniti interpelacijo in dve vprašanji o nezadostni zaščiti mladoletnih, ki so zaposleni na področju gradbeniške dejavnosti; k temu je državni podtajnik ministrstva za delo in socialno skrbstvo Calvi pripomnil, da so že pripravili osnutek, ki izpopolnjuje zakon št. 653 od 26. aprila 1964 o zaščiti žena in doraščajoče mladine na delu, hkrati pa so poostrili nadzorno službo.
V	senatu se je podpredsednik Zelioll Lanzlnl poklonil spominu Winstona Churchilla, nato pa se je začela razprava o uzakonitvi vladnega odloka, ki podaljšuje določila o fiskalizaci.il obveznih socialnih dajatev delodajalcev in delavcev (država prevzame nase nekatere oblike teh dajatev). Senatorji so ta osnutek odobrili s precejšnjo večino.
Po razgovoru, ki sta ga imela predsednik glavnega sveta KD Plc-cioni in tajnik KD Rumor s predsednikom vlade Morom, so odložili zasedanje glavnega sveta KD, ki bi moralo biti 28. t. m., na ponedeljek 1. februarja «zaradi posebnih obveznosti vlade«.
Predsednik skupine socialističnih senatorjev Tolloy je napovedal, da bo imel v soboto tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil vrsto zakonskih ukrepov, ki Jih bodo socialistični senatorji predložili parlamentu; med temi ukrepi Je tudi zakonski osnutek, s katerim se zahteva, naj vlada predloži vsako leto poročilo o stanju Javne uprave, ln osnutek, ki načenja vprašanje finansiranja političnih strank.
kih s prvim tajnikom ameriškega poslaništva v Moskvi Kerstom, ki pa je že novembra zapustil Moskvo. Preko Kersta je sovjetski državljan stopil v stik tudi s Stol--zem.
Deželni svet je namreč ves dan razpravljal o posameznih členih zakonskega osnutka o organih in postopkih deželnega načrtovanja ter zavrnil dejansko vse spremljevalne predloge opozicije. Skoraj pred koncem seje, ko je tekla razprava o devetem členu zakonskega osnutka, so po odobritvi člena samega z običajno večino vsi svetovalci, razen misovca in liberalca, ki sta iz protesta zapustila dvorano, odobrili naslednji dodatek k besedilu tega člena: «V vseh primerih, ko se bo razpravljalo o vprašanjih, ki r,e tičejo slovenske skupnosti, bodo povabili na seje odbora osebo, ki bo strokovnjak na tem specifičnem področju«.
Pri tem gre namreč za stalen posvetovalni odbor ža deželno načrtovanje, ki se ustanovi pri predsedstvu deželnega odbora in za katerega pravi deveti člen. da bo lahko njegov predsednik sproti vabil na seje strokovnjake za posamezne predmete, ki bodo v razpravi. Omenjeno besedilo, ki je tako razburilo desnico, je bilo torej sprejeto kot dopolnilo k 9 členu in pri tem Je očitno, da gre za zelo važno načelno pridobitev, zlasti če ponovno poudarimo, da je bil to praktično edini sprejeti spreminjevalni predlog opozicije, kar dokazujejo naslednja dejstva.
V svojem poročilu o zakonskem osnutku o organih in postopkih deželnega načrtovanja je poročevalec večine Mizzau med drugim tudi dejal, da niso mogli vključiti predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja kot stalnega člana posvetovalnega odbora za načrtovanje, pač pa da se bodo posvetovali z njim, ko pojde za specifična vprašanja, o katerih se lahko Izreče kot izvedenec. To je bila pač izjava, vključena v obrazložitev zakonskega osnutka ne pa v zakonski osnutek sam.
Zaradi tega sta svetovalca Šema In Jarc (KPI) predložila nas-1 cev spion ne zanimalo ter aa no-
stvo, kakor tudi za razvoj kulture, jezika, vseh vrst šol, vseh obstoječih slovenskih ustanov, bo poklicana na sestanek načrtovalnih organov oseba, ki bo izvedenec na specifičnem področju ln ki Jo bodo predlagali trije slovenski svetovalci, izvoljeni v deželni svet.«
Predlog je na kratko orisal sv«, tovalec šema, ki je rekel, da gre za resno etično vprašanje, ki se ga je treba lotiti. Načrtovanje se tiče tudi mnogo vprašanj narodnostne manjšine in upati je, da se ta vprašanja ne bodo nikoli obravnavala v nasprotju z demokratičnimi načeli in duhom. Zato predlag ijo komunisti, da se o vseh vprašanjih, ki se tičejo manjšine, vpraša za svet izvedenec. Imenovanje pripada deželnemu odboru, toda predlog o njem, naj da demokratično deželni svet.
V razpravi je prvi spregovoril socialist Pittoni. Rekel je, da se mora deželni svet zadržati na tem vprašanju z vso pažnjo. Rekel je, da se strinja s Šemo, da se je treba vedno posvetovati s slovenskimi strokonjakl o vseh plateh načrtovanja, ko bodo prizadeti interesi narodnostne manjšine. Zato je tudi svetovalec Mizzau, poročevalec o zakonskem osnutku za večino, izjavil, da se je treba posvetovati s Slovenskim gospodarskim združenjem, ko pojde za slovenska vpre.anja. Pri tem pa je Pittoni dejal, da se ne strinja s tem, da bi predlagali izvedence samo trije slovenski svetovalci (mislil je Siškoviča, Jarca in Sker-ka), katerim se ne morejo priznati te izključne juridične pristojnosti.
Spreminjevalni predlog je seveda razburil desnico, saj je dregnil v pravo sršenovo gnezdo. Mi-sovec Gefter-Wondrich je rekel, da nima s stvarjo nobenega o-pravka, saj teče razprava o gospodarskem načrtovanju. Sprejetje tega predloga bi zato pomenilo nedopustno diskriminacijo in razlikovanje ki ga je treba odločno zavrniti.
Liberalec Morpurgo pa je ironično dejal, da kaze, not da bi gospodarsso načrtovanje Slovfen-
NEW YORK, 26. — Kitajska je kupila od Kanade drugih 27 milijonov bušljev pšenice. Od avgusta 1963, ko je bil sklenjen sporazum, je Kanada prodala Kitajski 104,5 milijona bušljev pšenice. Kitajska vlada se je obvezala, da bo kupita do julija 1966 v Kanadi najmanj 112 milijonov bušljev pšenice in največ 186 milijonov korcev.
Ameriški diplomat izgnan iz Moskve
MOSKVA, 26. — Sovjetska vlada Je danes zahtevala, naj ameriški diplomat Richard Stolz zapusti Moskvo kot nezaželena oseba. V noti, ki jo Je zunarijt minister Gro-miko izročil političnemu svetovalcu ameriškega poslaništva, je rečeno, da je Stolz vohunil v korist ZDA. Nota sporoča tudi, da je var. nostna služba aretirala decembra 1964 nekega sovjetskega državljana zaradi vohunstva skupno s pred-savniki tujih informacijskih služb. Med preiskavo se je ugotovilo, da Je bil ta sovjetski državljan v sti-
lednji dodatni spreminjevalni predlog: «V vseh primerih, v katerih pojde za vprašanja, ki se tičejo slovenske skupnosti, za zgodovinske značilnosti krajev, za značilnosti krajine, za umetniško boga-
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllll
Plaz zasul štiri smučarje
ISERE, 26. — Danes popoldne se je v bližini Chamonixa utrgal plaz, ki je zajel skupino smučarjev. Vsa prizadevanja reševalnih skupin ja bila zaman. Štirje smučarji so zgubili življenje. Več drugih smučarjev se je z lastnimi sredstvi rešilo še pred prihodom reševalnih skupin. Davi je zgubila življenje
Ali Man sur umrl
TEHERAN, 26. — Iranski ministrski predsednik Ali Mansur je nocoj ob 20.42 umrl. Kakor je znano, je bil Mansur ranjen v četrtek, ko je neki mladenič izstrelil pred parlamentom proti I tudi neka ženska, ki jo je na tem njemu dva strela iz samokresa. | področju pokopal plaz.
................. i m ..imiiiiiiiiiiiiramuillll..
Japonska prepričuje Sukarna naj prekliče umik iz OZN
Peking se zavzema za ustanovitev nove organizacije združenih narodov, ki naj hi bila utež proti sedanji
DJAKARTA, 26. — Sinoči je prišel v Djakarto japonski liberalni poslanec Košo Isaka, ki se bo sestal s predsednikom Sukarnom in z drugimi Indonezijskimi osebnostmi ter se razgovarjal v zvezi z umikom Indonezije iz OZN. Baje je Isaka prinesel osebno pismo japonskega ministrskega predsednika za Sukama.
Davi je zunanje ministrstvo objavilo pismo, ki ga je Sukamo poslal kot odgovor predsedniku japonske vlade Satu, kateri Je v začetku meseca pisal Sukarnu v zvezi z umikom Indonezije iz OZN. V pismu pravi Sukamo med drugim: »Zagotavljam vam, da z vami in z vsemi vašimi prijatelji mi potrebujemo Združene narode kot kolektivno organizacijo varnosti. Sklenili smo umakniti se, zato da vse njene člane opozorimo na nujnost vprašanja reorganizacije OZN, da se prilagodi sedanjim zahtevam. Mnenja smo, da je naša odločitev katalizator teh nujnih sprememb. Ce ne bi do njih prišlo, bo OZN kmalu doživela svoje poslabšanje in svojo propast.
V Pekingu je kitajski zunanji minister maršal Cen Ji na zborovanju, katerega se je udeležil tudi indonezijski zunanji minister Subandrio, izjavil, da je potrebno »proučiti možnost ustanovitve nove organizacije združenih narodov, ki naj ima revolucionarni značaj, tako da bi mogli načete probleme postaviti nasproti problemom že obstoječe OZN, da bi narodi imeli možnost primerjanja«. Cen Ji je ostro kritiziral OZN in trdil, da ta, kakor je sedaj organizirana, «ni skupna last vseh držav sveta, kakor bi morala biti. temveč je pod nadzorstvom ZDA, pod nadzorstvom nekaterih velikih držav«.
«Da ne bi kompromitirali njene prihodnosti, Je nadaljeval Cen Ji, mora OZN popraviti svoje napake in v ta namen jo je treba reorganizirati« Dalje je izjavil, da, če bodo ((britanski in ameriški imperialisti vsilili vojno indonezijske-
mu ljudstvu, ne bo kitajsko ljudstvo brezbrižno, temveč mu bo pomagalo v svoji pravični borbi proti Maleziji«.
že včeraj je predsednik kitajske vlade Cuenlaj napovedal možnost nove svetovne organizacije-Dejal Je, da so dežele, v katerih živi dobra četrtina svetovnega prebivalstva, izven OZN «nekatere od držav, ki so se vključile v OZN, pa so orodje ZDA«. V takšnih okoliščinah bi lahko ustanovili novo organizacijo združenih narodov, ki bi bila revolucionarna ln bi tekmovala s sedanjo svetovno organizacijo.
Cuenlaj Je dalje dejal, da bo odločitev Indonezije, da izstopi iz OZN, ((orišla v zgodovinske anale«.
Cuenlaj je govoril na banketu na čast indonezijskemu zunanjemu ministru Subandriu. Ta je v odgovoru dejal, da je treba Indonezijsko odločitev o izstopu iz OZN razumeti kot namen Indonezije, da se okrepijo protikolonlallstlčne, napredne ln revolucionarne sile. Pozval Je «vrste novih sil v razvoju« in napredne ter revolucionarne sile na vsem svetu, naj se združijo j namenom, da bi dokončno zakopali imperializem ln neokolonializem«,
V LJUBLJANI IN POSTOJNI
4. mednarodni kongres jamarjev
BEOGRAD, 26. — Za mednarodni kongres speleologov, ki bo od 12. do 25. septembra v Ljubljani in v Postojni, se je doslej prijavilo nad 500 jamarjev iz 27 držav. Po dosedanjih podatkih se bo kongresa udeležilo največ zastopnikov iz Italije, Sovjetske zveze, Anglije in ZDA. Med kongresom bo v Ljubljani odprta tudi razstava o znamenitostih kraških področij.
če manjšina neke posebne pravice in ugodnosti, kar je diskriminacije v ssbdo Italijanov in dvoumnost in česar ne bodo liberalci nikoli dopustili.
Svetovalec Slovenske skupnosti Skerk je dejal, da se načrtovan,« kot gospodarska celota res tiče Slovencev, da pa je treba upoštevati tudi druge njegove plati: urbanistično, socia.no in kulturno. Pri tem ne gre za nobene diskriminacije, marveč za obveznosti, sprejete s č.enom 3 deželnega statuta, da se ohrani narodnostni .n socialni značaj slovenske manjšine. Zato je ta zahteva popolnoma upravičena. Načrtovanje se tiče vseh in torej tudi Slovencev, za katere ni važna te kulturna plat, marveč tudi gospodarska m urbanistična. Ko se širi na pr. industrija, se vedno razlaščajo zemljišča, ki so last Slovencev Dr. Skerk pa je dejal, da se ne strinja s predlogom, da bi predlagali izvedence trije slovenski svetovalci.
Zatem je imel dr. Siškovič u-mirjen, tehten, a hkrati odločen govor. Dr. Siškovič je med drugim dejal:
Tudi jaz se strinjam z dodatnim spreminjevainim predlogom. Kes je, če bi gledali na stvar z abstraktnega stališča, bi lahko dejali, da je predlog odvečen, kajti naravno bi oilo, aa bi morala deželni svet in odbor vsakikrat u-poštevati vprašanja Slovencev, kadar bi nastajala in se načenjala. Ker pa nismo praktično v teh pogojih — dovolj je, da se spomnimo na razpravo v juliju — je treba v zakonskem osnutku še posebno navesti specifična vprašanja slovenske skupnosti. Ce je to tako, ni naša krivda. Iti moramo na delo. da poskusimo rešiti te probleme.
V	diskusiji v juliju smo prišli do sklepa, da se je treba nekoliko časa ustaviti na razpotju, da ie stvari s časom razčistijo. Toaa od takrat je minilo ze šest mesecev in je treoa začeti reševati vprašanja praktično. Poglejmo, kaj lahko storimo in če bo mogoče pojdimo še naprej, po sku,,ni poti. Vprašanja manjšine m mogoče omejiji samo na jezik in kulturo Slovencev. Seveda, ko gre za gdspodarsko načrtovanje, se postavlja vprašanje obstoja slovenske manjšine Tu bo kdo dejal, da se ni treba spuščati v podrobnosti. Res je v poročilu večine o zakonskem osnutku omenjeno na pr. slovensko gospodarsko združenje, toda tega ni v zakonu.
Prav je, da se pokliče predstavnik omenjenega združenja k posvetovanju, toda .vprašanje je širše. Združenje ima gospodarski značaj in kot tako ne more vsebovati vseh interesov državljanov slovenske narodnosti, kajti njihova vprašanja so, kot pravi tudi spreminjevalni predlog, krajevno-zgodovinska, kulturna, jezikovna, šolska ter se tičejo ustanov, gospodarskih in socialnih združenj.
V	samem poročilu večine je govora o naši deželni skupnosti, bo. gati s kulturnimi, političnimi, sindikalnimi pobudami jn kipenji, ki jih je treba upoštevati pri ustvarjanju struktur načrtovalnih organov. Poleg tega se govori tudi o širokem pogledu, ki ga bo moral imeti deželni načrt na razna vprašanja, da bo vseboval socialno-kulturne, gospodarske, urbanistič. ne in teritorialne plati. Poročilo gre še dalje in nakazuje tri glavne značilnosti načrtovanja; to je gpsDodarsko, kulturno in urbanistično.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9, najnižja 4.3, ob 19. uri 7; zračni tlak 1C09.8 stanoviten, vlaga 49 odst., veter severovzhodnik 7 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Dane«, SREDA, 27 januarja .
Janez
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03. Dolžina dineva 9.30. Luna , vzide ob 3.27 in zatone ob 12,44 Jutri, ČETRTEK, 2*. januarja
Peter
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Zaključek razprave o osnutku organov deželnega načrtovanja
V začetku seje so bita na vrsti vprašanja in interpelacije
(Nadaljevanje s 1. straniJ
na demokristjanov in socialdemokratov skupno z glasovi nekaterih posameznih svetovalcev odobrila vse omenjene člene z besedilom, ki ga je predlagala večina razen malih izjem in dodatka, o katerem smo obširno pisali.
Odbor je sprejel glede člena 5 le spreminjevalni predlog socialdemokrata Bertolija, ki se je tikal le nekega jezikovnega odtenka (.Bertoli je pripadnik večine ter profesor po poklicu),. ter delno spreminjevalni predlog liberalcev, da se zniža število članov odbora deželnega centra za načrtovanje od 20 na 16. Glede 8. člena pa je sprejel predlog komunistov, da se člani posvetovalnega odbora za načrtovanje imenujejo 60 dni po objavi tega zakona in
ne 90, kot določa besedilo večine. To pa so tudi vse sprejete spremembe, čeprav je bilo na primer samo glede člena 7, ki govori o posvetovalnem svetu, kar 8 ’ spre-minjevalnih predlogov.
Prvo uro jutranjega dela seje so posvetili vprašanjem in interpelacijam svetovalcev, med' katerimi so bile tudi nekatere važne za naše področje, kot na primer interpelacija komunista Pacca o premestitvi skoraj vseh delavcev iz ladjedelnice Sv. Roka v Tržaški arzenal in obrate CRDA. Važna je bila tudi interpelacija socialista Mora glede novih omejevalnih določb pri izseljevanju delavcev v Švico.
Danes se bo deželni svet zopet sestal na seji.
iiiiiniiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREDLOGI DEŽELNIH TAJNIŠTEV DELAVSKE ZBORNICE CCIL IN FILLEA
Z nujnimi gradnjami socialnega značaja rešiti kritični položaj v gradbeništvu
Pregledati je treba gradnjo nekaterih najvažnejših javnih del ■ Zaleti je treba z gradnjo vsaj 10.000 stanovanj
Od tu je treba začeti, da se razumejo potrebe in zahteve nacionalne manjšine v dven njenih plateh: X. manjšine kot dopolnilnega dela političnih gospodarskih in socialnih problemov vsega prebivalstva, ki se uresničujejo v različnih gospodarskih in političnih kategorijah v deželi tudi z različnimi interesi ter 2. manjšine kot enote «ase glede nekaterih političnih, gospodarskih, kulturnih, z eno besedo nacionalnih plati.
Seveda priznavajo vsi obstoj manjšine, čeprav jo skušajo nekateri asimilirati, drugi pa pospeševati njen razvoj vse, kar je v njej pozitivnega tudi za italijansko družbo, ne da bi jo skušali »in-strumentalizirati«. Manjšini je treba omogočiti, da izrazi svoje posebne potrebe v okviru dežele in dialektike italijanske države. Morda bo kdo dejal da ni posebnih gospodarskih vprašanj za Slovence, toda spomnimo se le na Na-diške doline, ki so med najbolj zaostalimi področji, na slovenske občine v tržaški okolici in v okolici Gorice, ki imajo vse svoje posebne potrebe in zahteve. Dostikrat nas niso poslušali glede tega, ker so se bali dregniti v sršenje gnezdo nazadnjaških sil.
Tu ne gre za nobene privilegije ali ločevanje med Italijani in Slovenci. Biti hočemo italijanski državljani, za katere morajo veljati ustava, deželni statut in mednarodno sprejete obveznosti. Ze samo dejstvo, da je manjšina manjšina, pomeni, da je na slabšem nasproti večini in da jo je treba zato zaščititi. Ravno to pa hočemo doseči — z našim spreminjevalnim predlogom, pa čeprav se njegova oblika lahko tudi drugače formulira. Važno je, da se Slovenci pritegnejo k reševanju njihovih vprašanj ter da se začne proučevati slovenska stvarnost.
Za dr. šiškovičem je spregovoril poročevalec večine dr. Mizzau, ki je dejal, da zavrača vse domneve, da bi večina gledala na vprašanja manjšine s stališča diskriminacije.
Rejce 1 je, da kažejo demokristjani občutljivost za vprašanja, ki se tičejo Slovencev. Ze v razpravljanju v komisiji, je dejal dr. Mizzau, je bilo na podlagi navedbe dr. Škrka govora o Slovenskem gospodarskem združenju in tudi v samem poročilu je bilo rečeno, da ne gre samo za gospodarska marveč tudi za urbanistična Ih''Kulturna vpra-
tenja.	.no :‘j•
«Kar se mene tiče,» je dejal dr.
Mizzau, «nimam nič proti formulaciji, ki bi spopolnila člen 9 zakonskega osnutka«. Dr. Mizzau je zatem priporočil besedilo dodatka, ki smo ga omenili v začetku in ki ga je predsednik Berzanti kasneje predložil v imenu odbora deželnemu svetu v odobritev. Svetovalec JKFI Bacicchl, poročevalec za manjšino, je dejal, da se v glavnem strinja s tem besedilom, da pa bi bilo prav, če bi dodali, da bi morali zadevni strokovnjaki pripadati slovenski etnični skupini. Zatem je spregovoril še dr. Berzanti, ki je tudi dejal, da se strinja s priporočilom dr. Mizzaua.
Tedaj je začel misovec Morelli kričati in protestirati ter rekel, da pomeni to hudo diskriminacijo v škodo Italijanov, češ da se Slovenci sprejemajo predstavniki delavcev CIŠNAL pa ne, pri čemer je mislil na predlog svojega kolege Bosehija, katerega predlog po vključitvi predstavnikov fašističnega sindikata v stalno posvetovalno komisijo, je deželni svet še prej zavrnil. Ves zaripel v obraz je vstal tudi liberalec Morpurgo in zakričal: »To je sramota! Bomo videli, kaj bodo k temu rekli tržaški de-mpkristjanski kolegi!« Pri tem sta oba zapustila dvorano.
Na včerajšnji seji, ki je zasedala zjutraj in popoldne, so razpravljali o 10 členih omenjenega zakonskega osnutka, in sicer od 3. do vključno 12. Pred 13. členom so se ustavili, ker ga niso mogli odobriti, saj predvideva finančne izdatke, ki jih sedaj pomanjkanje proračuna ne dopušča.
Kot smo dejali, je običajna veči-
mtiHiiiiiMiiiiiriuMiiniiiiiiiiiiHiihiimiiiMiiiiMiiiiiTKrtmuiiiimiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiimiHHiiiiiiiiiimimiiiimiiiNimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiiiiiimii
ZAKLJUČENA TATINSKA ODISEJAD« DVEH MALOPRIDNEŽEV
Skupaj ali ločeno sta kradla po barih, gostilnah in avtomobilih
Med drugim imata na vesti kar tri od štirih prijavljenih vlomov v znani bar «Flavia» na Trgu Cagni
V SOBOTO ZAČETEK V DVORANI OBC. SVETA
Minister Pierracini v Trst na gospodarsko konferenco?
Konferenco bo odprl župan dr. Franzil, glavno poročilo pa bo imel prof. Forle
V-soboto, 30. .januarja ob 9.30 se bo v dvorani tržaškega občinskega sveta i začela napovedana konferenca o gospodarstvu Trsta, ki jo organizirajo tukajšnji gospodarski In občinski krogi. Konferenco bo odprl župan dr. Franzil, ki bo orisal pomen in okvir nove pobude. Sledila bo osrednja točka konference, in sicer predavanje profesorja Fran-cesca Forteja, ki poučuje finančne vede in finančno pravo na turin-ski univerzi ter je obenem gospodarski svetnik pri sestavljanju petletnega gospodarskega načrta na ministrstvu za proračun. Osrednjo vlado bo na konferenci po vsej verjetnosti predstavljal sam minister za proračun Pieraccini; za primer, da bi bil minister zadržan, pa so napovedali prihod podtajnika g. G. Carona. Konferenca, na
Na seji deželnega tajništva Delavske zbornice CGIL in deželnega odbora sindikata delavcev lesne in gradbene industrije FILLEA so razpravljali o sedanjem položaju v gradbeništvu in so ugotovili, da sta zdaj dva pereča problema, ki ju je treba nujno rešiti. Gre namreč za občutno znižanje števila delovne sile v gradbeništvu in sorodnih dejavnostih in za mrtvilo, ki je nastalo v gradnji ljudskih stanovanj, šol in bolnišnic.
Za rešitev prvega problema bo tieba najprej sklicati v deželnem okviru sestanek vseh sil, ki delujejo na tem sektorju, da bi pogledali, kako je z gradnjo nekaterih javnih del (VII. pomol, krožna železniška proga, avto cesti Trst-Benetke in Palmanova-Videm, dvojni železniški tir na progi Trst-Benetke in vsa druga javna dela, za katera so že na razpolago sredstva, a jih niso še začeli), zlasti 'glede na krizo, ki je zadela ts(-jsektorr	.-i
Sindikalne organizacije CGIL so mnenja, da je proti krizi špekulativne industrije treba podpreti in okrepiti gradnjo ljudskih stanovanj in javna dela z državnim prispevkom, da se odpravi hudo mrtvilo, ki je zajelo to dejavnost, zaradi česar so prizadeti delavci spričo brezposelnosti, ki jo le delno blaži dopolnilna blagajna.
Deželna uprava mora posredovati pri vseh javnih upravah in ustanovah, da se bodo izkoristila sredstva, ki so že na razpolago, za začetek javnih del. Erav tako mora dežela poskrbeti v svojem proračunu za nujne gradnje socialnega značaja (šole, bolnišnice itd.). Deželna uprava priznava, da je potrebno zgraditi 20.000 stanovanj v petih letih, potrebnih pa jih bo še ve{, vendar pa je treba nujno poskrbeti za začetek gradnje vsaj 10.000 stanovanj.
Dežela bi morala poskrbeti za ustanovitev deželne jinančne ustanove za ljudske gradnje, ki naj bi imela močna pooblastila ne samo glede gospodarske plati, ampak tudi glede direktiv.
Ta ustanova bi morala imeti za svoje smernice:
1.	Pridobivanje gradbenih zemljišč na podlagi zakona 167, neposredno ali posredno po občinah;
2.	v pričakovanju deželnega urbanističnega načrta bi lahko lokacijo določili na podlagi predlogov pokrajinskih odborov GESCAL.
Tehnično izvedbo deželnega načrta za ljudske gradnje bi lahko poverili ustanovi IACP, da bi lahko izkoristili njeno organizacijsko strukturo, toda pod pogojem, da
teh podatkov je razvidno, da so v tržaških železarskih obratih proizvedli 16.578 ton surovega železa in 5.060 ton valjanih proizvodov. V vsem letu je proizvodnja surovega železa dosegla 174.630 ton, kar pomeni, da se je v primerjavi s proizvodnjo iz leta 1963, ko je dosegla 163.988 ton, dvignila za 6,5 odstotka.
V obeh čistilnicah (Esso in To-tal) so v lanskem decembru predelali 133.415 ton surovega petroleja, tako da je predelava v vsem letu 1964 dosegla 1,576.471 ton, ali 4,6 odst. več kakor v prejšnjem letu (1,507,422 ton).
Proizvodnja jute, jutinih vreč in prediva pa je v lanskem decembru dosegla 3.517 ton stotov, tako da je proizvodnja v vsem letu znašala 41.192 stotov. Leta 1963 so proizvedli 46.128 stotov tega blaga, to pa pomeni, da je proizvodnja v lanskem letu nazadovala za 10,7 odsto. . , .	, ,
kateri bodo lahko sodelovali vsi tisti, ki bodo pravočasno predložili pismeno svoja dopolnila ali kritične pripombe, se bo zaključila v nedeljo 31. januarja.
Jutri sestanek paritetne komisije
Paritetna komisija za določitev norm za uresničenje deželnega statuta se bo sestala jutri ob 16. uri v uradu za dežele vladnega predsedstva v Rimu. Na tem zasedanju bodo končali razpravo o vprašanjih, ki so jih načeli na zadnjem zasedanju v Trstu v začetku meseca, to je o deželni imovini in o kontroli deželne uprave nad krajevnimi ustanovami. Kar se tiče imovine, bi morali jutri odobriti dokončno besedilo zakonskega osnutka, ki ga bodo predložili v odobritev vladi. Nato naj bi pripravili osnutek zakona o nadzorstvu nad krajevnimi ustanovami.
Včeraj je objavila novinarska a-genci.ja «Italia» vest, v kateri omenja, da je vlada odobrila tri odloke, ki se tičejo uveljavitve norm za uresničenje deželnega statuta glede deželnih financ, glede pristojnosti deželnega vladnega komisariata in pristojnosti državnega pravobranilstva v deželi. O vsem tem smo že mnogo pisali, toda agencija navaja v svoji vesti nekatere podrobnosti o teh odlokih.
Tiskovna konferenca Sindikata slov. šole
Sindikat slovenske šole bo priredil tiskovno konferenco o šolskih ..zadevah, ki bo v petek 29. januarja t.l. ob 17.80 na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8-1.
bi bilo sodelovanje IACP samo tehničnega značaja. Nadzorstvo nad načrti in nad njihovo izvedbo pa si mora pridržati dežela, dokler ne bo z novim zakonom prišlo do demokratične ureditve te zadeve.'
1 ismo s tako vsebino, ki so ga sestavili na omenjenem sestanku,
So včeraj izročili deželnemu ' odborniku za javna dela dr. Masut-tu sindikalni predstavniki CGIL Mario Criscenti iz Trsta, Silvano Milocco iz Vidma in Elo Sfiligoj iz Gobice, ki so dr. Masuttu tudi ustno prikazali sedanje kritično stanje delavcev, ki so zaposleni v gradbeni industriji.
Proizvodnja v decembru
Tržaška trgovinska zbornica je včeraj objavila običajni pregled o razvoju gospodarskega življenja v piestu v .preteklem decembru. Iz
PO ODOBRITVI POLITIČNIH SPORAZUMOV
V Nabrežini so v teku razgovori za sestavo obžinskega odbora
SS je za župana občine določila Draga Legišo . Razgovori na pokrajini za sestavo pokrajinskega upravnega programa - Različna mnenja glede župana v Zgoniku
Sporazum z vodstvom ladjedelnice Sv. Justa
Sindikalni predstavniki so po pogajanjih z vodstvom ladjedelnice Sv. Justa dosegli v okviru podjetja sporazum glede ureditve vprašanj, zaradi katerih še traja spor v vsedržavnem okviru. Tako so dosegli 13 odst., poviška plače, znižanje delovnega urnika za eno uro, in sicer od 46 na 45 ur, ter priznanje sindikalnih pravic.
Dr. France Bernik o Slovenski matici
Slovenska matica je v preteklem letu slavila svojo 100-letnico in gotovo je Slovenski klub zelo prav napravil, da je temu pomembnemu jubileju posvetil enega svojih torkovih večerov. Povabil je za to priložnost kot predavatelja dr. Franceta Bernika, ki je tajnik Slovenske matice.
Ustanavljanje «matic» v prejšnjem stoletju je bilo splošen pojav; mnoge so bile ustanovljene že pred slovensko. Tako so jo imeli prej Srbi (v Novem Sadu), Cehi, Luži-ški Srbi, Rusini. Nastanek Slovenske matice pada v dobo, ko na področju slovenske književnosti že igrata važno vlogo Levstik in Stritar, ko se že javljata Jurčič in Gregorčič. Res pa je, da v prvih začetkih SM ni nič duha mladoslovencev, saj gre pobuda za ustanovitev predvsem od BleiiveiSa in Tomana. (Za Trst pa je zanimivo in pomembno, da je med 40 podpisniki prošnje za ustanovitev SM šest Tržačanov, ali vsaj ljudi, ki so živeli in delovali v Trstu, čeprav niso bili v Trstu rojeni, in sicer: Cegnar, Černe, Kalister, Kozler, Napret in Sorč). Nekoliko so se začele stvari spreminjati ob Bleivoeisovi smrti, največji vzpon pa je SM doživela pod Franom Levcem, ki mu je uspelo združiti kar največ kulturnih delavcev okrog ustanove. Levec je reformiral Letopis MS, ki je iz navadnega zbornika postal eminentno znanstveno glasilo.
Tik pred vojno pa je SM celo doživela razpust, potem ko je avstrijska oblast zaplenila roman Maslja-Podlimbarslcega Gospodin Franjo. L. 1917 je bil razpust preklican. Po vojni se je tudi za SM začela nova doba. Z ustanovitvijo univerze še je založniško delovanje diferenciralo, zlasti pa se je to zgodilo še l. 1938 po ustanovitvi SAZU. V vseh teh letih je izšlo pri SM znatno število originalnih leposlovnih in znanstvenih del ter prevodov najbolj znamenitih svetovnih avtorjev.
Po drugi svetovni vojni se je po letih životarjenja pričel vzpon SM
l.	1950, ko je postal predsednik a-kademik prof. Anton Melik. Matica je v tem času spet izdala veliko število pomembnih knjig. Pri S M sta izšli tudi po ena knjiga Borisa Pahorja in Alojza Rebule.
, Današnji načrti SM so izredno o-' betajoči in upati je, da jih bo SM izpolnila.
Občinstvo, ki je napolnilo Gregorčičevo dvorano, je vidno zadovoljno s ploskanjem izrazilo svojo hvaležnost predavatelju.
Včeraj so se na vabilo Draga Legiše (ki ga je SS določila za župana občine) pričeli v Nabrežini razgovori za sestavo občinskega odbora devinsko-nabrežinske občine, v katerem bodo sodelovali neposredno svetovalci SS, KD in PSDI, medtem ko ga bosta svetovalca PSI podpirala od zunaj, Prvi osnutek je bil sestavljen že med pogajanji med strankami. Predvideni bodoči predsednik pokrajine Sa-vona pa je povabil ostale partnerje na razgovore, ki bodo danes. Tudi v tej zvezi gre za konkretno sestavo pokrajinskega upravnega programa, ki bo sestavni del sporazuma med štirimi strankami.
Poročali smo že, da sta KD in PSI odobrili politični sporazum za sestavo odborov levega centra v tržaški pokrajini in devinsko-nabrežinskl občini. V četrtek se bo sestalo vodstvo PSDI, ki bo nadaljevalo razpravo, ki ,io je pri-
V našem dnevniku smo 19. t. m. poročali o uspešni nočni akciji agentov letečega oddelka policije, ki so prejšnjo noč zasačili in seveda tudi prijeli dva tatova. Agenti so se tedaj morali precej truditi, ker sta 23-letni pek Umberto Principe iz Ul. Boito 7 in njegov pajdaš 19-letni Silvano B. s Stare Istrske ceste zbežala, čim sta zagledala patruljo. Tatiča so agenti ulovili v bikini Ul. Laurana, še prej pa sta zlikovca odvrgla predmete, ki sta jih malo pTej pokradla iz avtomobilov. S tem sta mislila, da bosta zavedla agente, vendar jima zvijača ni uspela.
Oba malopridneža so pospremili na kvesturo na zaslišanle. In to zaslišanje se Je nadaljevalo več dni, ker sta imela tatiča polno malho grehov. Tako je prišlo na dan, da sta Silvano in Principe začela svojo tatinsko dejavnost že v oktobru lanskega leta. Večkrat sta se podajala na tatinske podvige v družbi 19-letnega Franca M. iz Ul. Marco Polo. Dostikrat pa je Principe kar sam odhajal ponoči po ulicah in s silo odpiral vrata avtomobilov. Silvano in Principe sta imela posebno tehniko. Nekoč sta našla lopato In ugotovila, da je to orodje zelo pripravno za odpiranje avtomobilskih deflektorjev. Večkrat je bil plen malenkosten, večkrat pa Bta pokradla transistorje in drugo,
Od štirih tatvin v baru Flavia na Trgu Cagni, sta principe in Silvano izvršila kar tri in s tem skoraj spravila na boben lastnika bara Lutmanna, ki bi se moral preseliti na komisariat pri Sv. Savi, če bi se vrsta tatvin v njegovem baru nadaljevala. Pri zadnji tatvini v baru »Flavia« sta tatiča skoraj spravila v nesrečo celotno cigansko družino Hudorovich, ki se je utaborila v bližini Trga Cagni. Iz bara sta Principe in Silvano odnesla vse polno stvari, ker pa nista mogla odnesti vsega domov, sta v nekem grmu skrila «pane-ton« in polno škatlo papirnatih vrečk sladoleda.
Naslednje jutro so Hudoroviche-ve otroci našli vse te dobrote, ki so zanje padle kot z neba. Si moremo misliti veselje otrok, ki so se tistega dne najedli slaščic in sla. doleda. Agenti s komisariata pri Sv. Savi so zvedeli za otroško »pojedino« in člani družine Hudorovich so se morali pošteno truditi, da so agente prepričali, da so dobrote otroci našli.
Potem se je Silvano premislil in ni hotel več v družbo s Principom. Sam Je izvršil tatvino v trgovini Zandegiacomo v Pasaži Prot. ti. Potem se je trojica podala na tatinski podvig v uradne prostore «Carbonafte» v Ul. Flavia, od koder so odnesli samo en jopič, 10. okto-
vsekakor pa je bila škoda na avtu bra lani in potem še enkrat 27. ok-vedno precejšnja.	tobra je Principe kradel v gostilni
Čendak. Ko je prišel drugi, je na dvorišču našel železen drog in s pomočjo tega razbil žabico na vratih kleti. Ko je bil v kleti, je zagledal še .ena vrata ter jih s pomočjo droga odprl. Tako je prišel v notranjost skladišča neke trgovine z jestvinami, od koder je odnesel zaboj s sto konzervami mesa »Simmenthal«. Ker je treba pojedino tudi zaliti, je Principe v gostilniški kantini pobral približno dvajset steklenic vina in vse skupaj prinesel na dvorišče. Vsega pa ni mogel odnesti, zato se je odločil, da bo najprej odnesel konzerve. "■Prišel je domov, odložil zaboj in se potem vrnil, da bi vzel še vino. Toda med potjo se je premislil. Zdelo se mu je preveč nevarno, če bi se vračal na kraj tatvine. Naslednje jutro je bila seveda gostilničarka zelo presenečena, ko je zagledala steklenice vina sredi dvorišča.
Spisek je precej dolg In tudi zapisnik, kj so ga sestavili agenti letečega oddelka policije, ko so končali z zasliševanjem, je kar zajeten. Principa in Silvana, ki sta oba še nekaznovana, so prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami ter združenja v kriminalne namene. Oba zlikovca so seveda aretirali in ju pospremili v korone.jske zapore, kjer bosta čakala na obsodbo. Pod isto obtožbo so prijavili tudi Franca M., katerega pa so pustili na začasni svobodi.
čelo že v ponedeljek. PSDI namreč sprejema sporazum z »mešanimi občutki«, saj po njenem mnenju po eni plati krepi levi center na določenem področju, po drugi pa dopušča,- da se PSI še nadalje v Miljah in Dolini veže s komunisti-.
Slovenska skupnost je sklenila, da nadaljuje razgovore za sestavo tudi pokrajinskega upravnega programa in programa devinsko-nabrežinske občine. V nedeljo bodo sklicali zbor svetovalcev, kandidatov in zaupnikov, ki bodo dokončno sklepali in odločali o globalni odobritvi vseh dokumentov, ki se nanašajo na sestavo pokrajinskega in občinskega odbora.
Na osnovi teh vesti lahko torej pričakujemo, da bo verjetno prihodnji teden sporazum dokončno ratificiran in tudi javno objavljen in da bo prišlo do sklicanja pokrajinskega sveta in sveta devinsko-nabrežinske občine, še vedno pa je nerešeno vprašanje občinskega odbora in župana v zgoni-ški občini, kjer .je bil v veljavi stari večinski sistem in kjer je obstajala volilna koalicija med KPI in PSI, ki ima pretežno število Izvoljenih svetovalcev. Dogovorili so se že o sestavi programa občinske uprave, medtem ko obstajajo še različna mnenja glede župana in odbornikov.
Nova podražitev telečjega mesa
Pokrajinski odbor za cene je na svoji seji 25. t. m. sklenil uskladiti najvišje cene za prodajo telečjega mesa na drobno v skladu s povišanjem cen pri proizvajalcih. S takojšnjim učinkom so določili naslednje nove najvišje cene za sveže telečje meso: meso za ragu 1000 lir kg, prsi ali hrbet 1180 lir kg, zarebrnice in ledvična pečenka 1920 lir kg, pleče brez kosti 2020 lir kg, stegno brez kosti 2440 lir kg, zrezki 2720 lir kg.
S Jutri bo 20-letnica smrti Zeffe-riua Pisonija v nacističnem taborišču v Dachauu. Ob 11. uri bo delegacija tržaške federacije KPI položila venec k plošči v spominskem parku, ob 20. uri pa bo v kulturnem krožku «Pisoni» komemoracija sekcije Pratolongo, na kateri bo govoril Vittorio Poceccai.
C Občina obvešča, da 30. t. m. zapade rok za vlaganje prošenj za udeležbo pri natečaju za podelitev dveh štipendij po 400.000 lir vsaka, ki sta bili ustanovljeni s fondi tržaške hranilnice z namenom, da se jih podeli mladim someščanom, ki se posebno posvečajo upodabljajoči umetnosti in glasbi.
Podrobnejše Informacije se do-I bljo na oddelku za Javno vzgojo v
Sestanek dežel, združenja trgovinskih zbornic
Včeraj popoldne se je sestal odgovorni organ deželnega združenja trgovinskih zbornic. Prisotni so bili predsedniki, in glavni tajnik), treh pokrajinskih zbornic. Proučili so osnutek' šfatuta o deželnih-združenjih, ki ga je pripravilo ministrstvo za industrijo in trgovino. Sledila je tudi diskusija o možnostih tehničnega sodelovanja na industrijskem področju med deželo Furlanija-Julijska krajina ter Slovenijo in Hrvatsko. Govorili so tudi o potrebi večjega pristopanja krajevnih operaterjev v treh pokrajinah h konzorciju za trgovino z. 'bananami, ki se je u-stanovil v Trstu.
Končno so predstavniki treh zbornic ocenili možnost sodelovanja deželnega obrtništva na specializiranih velesejmih v Muen-chnu, Firencah in seveda tudi na velesejmu v Trstu.
II. nadstropju občinske palače na Trgu Unita 4, soba 97.
Avtomobilske miši
Predvčerajšnjim zjutraj, torej pri belem dnevu, so neznani tatovi s silo odprli levi deflektor avta »Giulia TI GS» TS 66347, ki ga je 31-letni Luigi Fichera iz Ul.
Pisoni 2 pustil v bližini svoje a-gencije za razdeljevanje časopisov v Ul. Geppa. Ko je nekaj ur kasneje Fichera sedel za volan svojega avta, da bi se odpeljal, je zapazil, da je iz notranjosti avtomobila izginil stereofonski magnetofon »Philips., deset plošč lahke glasbe in volneni plašč. Fichera se je zglasil na komisariatu na Trgu Dalmazia, kjer je tatvino prijavil. Povedal je, da je utrpel
170.000 lir škode.	poslanstvo iz Bolgarije.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu,,,
IZ TRŽAŠKIH SODNIII DVORAN
Potrjena obsodba šoferja zaradi nenamernega uboja
Z avtom, je v nočnih urah podrl delavca na cesli, ko je popravljal vodovodno napravo
Najavljen prihod romunske gosp. delegacije
Za prve dni prihodnjega meseca je najavljen prihod v Italijo posebnega gospodarskega odposlanstva iz Romunije. Romunski gostje, ki jih bo vodil novi romunski minister za trgovino in industrijo Petri, si bodo ogledali industrijske naprave v številnih italijanskih industrijskih središčih, ter se ustavili tudi v Trstu. Obisk romunskih strokovnjakov spada v okvir splošnega načrta o vzpostavitvi tesnejših gospodarskih stikov z državami iz vzhodne Evrope. Novembra lanskega leta je obiskalo Italijo in tudi Trst podobno gospodarsko od-
Slovensko gledališče v Trstu
BO NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA ponovilo
v nedeljo, 31. januarja ob 16. url v Kulturnem domu
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
PRIMOŽ KOZAK
DIALOGI
IGOR TORKAR
ŠTUDENTSKA SOBA BERNARDEK
SAŠA VUGA
Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Cene: L 600.—, 300.—
Razstava Baldana
v galeriji «Alcione»
Vodstvo bara «Alcione. v pasaži Penice drži besedo: ko je pred časom v svojih omejenih prostorih začelo prirejati umetnostne razstave, je bilo rečeno, da bo dalo mesta domačim slikarjem, pa tudi pomembnejšim imenom iz sosedstva. In tako je sedaj — po Koprčanu Zvestu Apolloniu na vrsti Mario Baldan, ki je doma iz Mester pri Benetkah. Je to še mlad umetnik, ki pa je že bil v Trstu. Pred dvema letoma je razstavljal v občinski galeriji. Toda seznam njegovih dosedanjih u metniških gostovanj je zelo obse žen; razstavljal je v vseh po membnejših krajih naše nove de žele, pa tudi v Rimu, Milanu, Fi renčali in celo v Celovcu, na Dunaju in v Duesseldorfu. Sedaj pa se pripravlja na razstavo v Ljubljani in v Zagrebu.
V Trstu — konkretno v baru "Alcione. — je Baldan razstavil devet izbranih del, ki tvorijo dokaj zaokroženo celoto. Razstava, ki je bila odprta sinoči, bo na vpogled občinstvu do 12. februarja.
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR«
priredi 30. januarja 1965 na stadionu «Prvi maj«
6. LILA PLES
na katerem boste doživeli
«N0Č V BENETRAH»
Otvoritev plesa ob 21. uri. Vstop samo z numeriranimi vabili. Rezerviranje miz in vabila so na razpolago v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 od ponedeljka dalje od 18. do 19. ure. V četrtek in petek bodo vabila na razpolago tudi v društvenih prostorih. Ul. Mon-tecchi 6/IV, od 19. do 21. ure.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja t. 1. ob 20.30 nastopil v
KULTURNEM DOMU
KOROŠKI
OKTET
Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni Kulturnega doma v ponedeljek od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom.
Parter: 400 Ur . Balkon: 300 lir
Gledališča
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 26. januarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 12 oseb.
UMRLI SO: 55-letna Albina Codri, 78-letna Ersilia Tarabocchia vd. Homa, 68Jetna Giudltta Totolo vd. Liussi, 70-letna Caterina Samec, 76-letnl Antonio Stemberger, 72-letnl Pietro Tamburini, 55-Ietni Urpberto Marchesi, 62-letni Cario Ferluga, 67-letni Egidio De Gregorič, 65-letni I-sidoro Bertos, 75-lejna Odetta Alfie-ri vd. Peirincig, 56-letna Giovanna Brnele por. Di Lillo.
pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Antonini, zastopnika zasebne stranke Kostoris in Longo) se je moral zagovarjati včeraj 23-letni Franco Lazzari, ki je točno pred dvema letoma nenamerno ubil tedaj 57-letnega Virgi-lia Vascotta iz Ul. Baiamonti 29. Obtožnica je dolžila Lazzarija, da se je peljal s svojim avtom fiat 1100-103 po Ul. Crispi navzdol s preveliko hitrostjo, ki je bila neprimerna zaradi poledenelega cestišča. Zaradi zaviranja je avto zdrsnil na asfaltu ter podrl na tla Vascotta.
Nesreča se je pripetila okoli 23.30 zvečer. Lazzari je prihajal iz Ul. Pindemonte ter je bil namenjen v središče mesta. Sam je pozneje Izjavil, da se je peljal v tretji prestavi in sicer s hitrostjo 30 do 35 km na uro. Sodniki niso pozneje upoštevali te izjave, ker so menili, da bi se morai Lazzari spričo nevarnih pogojev ceste peljati z nižjo prestavo.
V bližini poslopja št. 49 je nenadoma prišlo do nesreče. Na desni strani ulice je bila parkirana vrsta avtomobilov, kar je seveda prisililo Lazzarija, da se je peljal bolj po sredini ceste. Nekaj metrov od zadnjega avta v smeri vožnje so delavci podjetja Sereni izkopali na levi strani ceste globok jarek, ki je bil dolg 4 m in širok 1,7 m. Delali so ponoči, ker so popravljali neko vodovodno napravo. Ob začetku in na koncu jarka so posta-
vili predpisani kozi z rdečimi lučmi ter razsvetlili delovno mesto s posebno svetilko.
Ko je Lazzari opazil oviro, Je nenadoma zavrl avto. Zaradi poledice in blata pa je vozilo zdrknilo na levo stran, zadelo ob delavca Guerrina Glavino, ki Je padel v jarek, a se na srečo ni poškodoval. Neki drug delavec pa se je rešil, ker je odškočil na pločnik. Avto je nadaljeval svojo pot po levi strani ceste ter podrl na tla Vascotta in spodnjo kozo. Lazzari je naložil ponesrečenca v svoj avto ter ga odpeljal v splošno bolnišnico, kjer pa je nesrečnež po nekaj urah umrl zaradi zloma na zatil-niku.
Tržaško kazensko sodišče je Laz-zariju sodilo v decembru leta 1963. Spoznalo ga je za krivega nenamernega umora ter ga obsodilo na 4 mesece zapora. Poleg tega bi moral plačati zastopniku pokojnikove vdove, Marie Cociancich, 50.000 lir ter še 90.000 lir zastopniku dveh hčera. O odškodnini pa bi razpravljali na pristojnem civilnem sodišču. Vendar je sodišče priznalo vdovi pravico do predujma v znesku pol milijona lir.
Lazzari se je pritožil proti tej razsodbi, trdeč, da bi ga morali sodniki oprostiti, ker dejanja ni zagrešil, ali pa vsaj zato, ker se je ravnal po sili razmer.
Obtoženec je prisostvoval obravnavi pred prizivnim sodiščem, ki pa ni sprejelo njegove teze, temveč je potrdilo prvotno razsodbo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (25. 1. - 31. 1.)
AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj); Alla Basillca, Ul. S. Glusto 1; Busolint, Ul. P. Revol-tella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2: Manzoni, Ul. Settefontane 2. Služba lekarn od 13. do 16. ure Al!'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (25. 1. — 31. 1.)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busoli«!, Ul P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
VERDI
V	četrtek 28. t.m. zapade rok za pridobitev novih abonmajev za drugi del operne sezone v gledališču Verdi, kii se bo začel 4. februarja z gala predstavo Verdijeve opere «Ples v maskah«. Sledile bodo opere: Ros-sellini — »Pogled z mosta« (nova za Trst), Musorgsky — «Boris Godunov« Puccini — «Dekltica z divjega zapa-da», Verdi — «La Traviata« in Wag. iker — «Lohengrin», s katero se bo žaključila sezona 28. marca.
Na prizadevanje ((Šolskega turizma« je ravnateljstvo gledališča Verdi pripravljeno dati skupinam študentov, ki bi se želeli abonirati na »loggio-ne» pri večernih predstavah, posebne olajšave Informacije daje krajevni sedež «Šolskega turizma« v Ulici Teatro Romano do 28. t.m.
TEATRO STABII.E
V	pripravi je «Romagnola« Luigl-ja Sguarzine.
Nazionale 14.30 «11 grande sentiero« Technlcolor. Richard VVidmark, Car. roli Baker, Karl Malden,
Arcobaleno 16.00 «Un pistolero senza onore« Policijski film.
Excelsior 16.00 «Un giorno di terro-re» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Feulce 16.00 «5 per la gloria« Tech-nicolor. Raf Vallone, Stevvart Gran-ger.
Grattacielo 16.00 «Agente Coplan — missione spionaggio« Vlrna Lisi.
Alabarda 61.00 »La 'sfida vlene da Bangkog« Colorscope. M. Hold. Zadnji dan.
Filodrammatlco 16.00 «Mondo balor-do» Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Sedottl e bldonati« F. Franchi, C. Ingrassia.
Cristailo 16.30 »Mondo nudo« Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitoi 16.30 «Scandalo in socleti« J. Franclscos.
Garibaldi 16.30 «Sfida alFO.K. Cor-ral« B. Lancaster, K. Douglas,
Impero 16.00 »La pupa« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Venelo 16.00 «Le vocl bian-che» Paolo Ferrari, Anouk Aimee. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Ultimatum alla vita« Franca Bettoia, Andrea Checchi. — Prepovedano mladini pod 16. letom
Astra 16.00 «1 soliti ignotl«,
Astoria 16.30 «11 sorpasso« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Mare matto« Gina Lollobrigida, Jean Paul Belmondo.
Ideale 16.00 «Prima llnea chiama co-mando« Wally Čampo.
Skedenj 16.00 «1 senza paura«.
KIISO PROSEK-KO[MTOVED
predvaja danes, 27. t.m. z začetkom ob 19.30 dramatični film:
LA DONNA SCIMMIA
(ŽENSKA OPICA)
Igrata: ANNIE GIRARDOT in UGO TOGNAZZI ___________Prepovedan vstop mladini pod 14. letom!
predvaja danes, 27. t. m. ob 18. uri film:
La storia del generale Custer
(Zgodba generala Custerja)
Igrajo:
ANTONY QUINN, ERROL FLINN in OLIVIA DE HAVILLAND
Gospodarstvo socialističnih dežel
Delikatne naloge
v okviru SEV
Po 15 letih svojega obstoja SEV pristopa k reševanju bistvenih vprašanj kakšne bodo poti sodelovanja to razvoja in osnovna načela
Tempi
Dejansko šele danes, po 15. letih svojega obstoja, pristopa Svet za vzajemno gospodarsko pomoč socialističnih dežel k reševanju bistvenih vprašanj glede na gospodarske odnose med deželami, njegovimi članicami. Spričo tega se leta 1965 v resnici lahko smatra za najpomembnejše v njegovi ne ravno kratki zgodovini. Z njim se začenja obdobje, v katerem bo najnovejša faza te organizacije označena s popolno vskladitvijo dolgoročnih načrtov razvoja nacionalnih gospodarstev in sporazumov o dolgoletnih čvr-*tih in natančno določenih gospodarskih odnosih.
SEV je že pustil daleč za sabo “embrionalne zveze« med njegovimi člani, izražene v bilateralnih trgovinskih sporazumih leto dni. S temi se namreč ni moglo globlje poseči v osnovna gospodarska vprašanja, čeprav se je nanje skušalo posredno vplivati z določeno politiko v medsebojni izmenjavi dobrin. Takisto so se že preživele tudi administra-tivne oblike dvostranskega plačevanja, s katerimi so se omejevala gospodarstva posameznih dežel glede izkoriščanja sredstev, ki so bila ustvarjena z izvozom ali u-vozom. z ustanovitvijo Mednarodne banke za gospodarsko sodelovanje, ki je 1. januarja letos ®'avila prvo obletnico svojega obsoja, so bile ustvarjene možno-sti zg uvedbo večstranskih obračunov in — v okvirih poslovanja banke — za svobodnejše razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi za nakup in prodajo ne samo v eni, temveč v vseh deželah-članicah.
V tem obdobju so bili storjeni tudi pomembni koraki v pogledu specializacije proizvodnje, kar naj bi predstavljalo prvi ukrep v zvezi z delitvijo dela med posameznimi nacionalnimi gospodarstvi. Po uradnih podatkih, je danes v priporočilu za specializacijo zajeta malone polovica skupne Proizvodnje opreme za kemično industrijo, zatem skoraj tri četrtine proizvodnje opreme za industrijo nafte in 85 odstotkov opre-nte za železarne. Organi SEV so ~~ kot je bilo objavljeno pred kratkim — tudi izdelali priporočila, sprejeta in odobrena od de-zel-člantc, za specializacijo okrog 1500 proizvodov strojegradnje.
Sodelovanje med gospodarstvi,
gospodarstev v načrtovanju ter izpolnjevanju programa proizvodnje in razvoja ekonomike, obenem pa doseganje najvišje stopnje v tehnologiji in produktivnosti. Vsako gospodarstvo, je bilo rečeno, ima pravico razvijati one panoge, ki ima zanje najboljše pogoje, pa je spričo tega docela napačno pojmovanje, da bi se iz nekega centra moralo določati, kaj b; katera od dežel najbolj morala razvijati. Edino načelo, ki bi se ga sleherna dežela tako v svojem lastnem kot tudi v interesu celotne socialistične skupnosti morala držati, bi se nanašalo na ostvarjanje kar najbolj ekonomične proizvodnje, takšne torej, ki bj bila konkurenčna na svetovnem tržišču in sprejemljiva za vse. Brez takšne orientacije, se namreč ne bi bilo moč vključiti v mednarodno delitev dela, a brez tega je tudi sleherno nacionalno načrtovanje samo kratkovidno.
Zanimivo je — s stališča dajanja pomoči bolj razvitih dežel manj razvitim — mnenje, izraženo v pogledu graditve velikih industrijskih objektov. Ce obstaja želja, da se takšni objekti grade s skupnimi sredstvi članic SEV — je rečeno — potem se to mora predvsem opirati na element ekonomičnosti in zadovoljevanja potreb vseh dežel, ki bi v takih načrtih izgradnje bile udeležene.
Na teh načelih ter ob vsestranskem proučevanju možnosti in potreb za daljšo dobo, se danes odvija proces vsklajevanja razvojnih načrtov nacionalnih gospodarstev socialističnih dežel, članic SEV. V tem smislu je tudi že prišlo do sporazumov med nekaterimi deželami za naslednje obdobje petih let. Njihovo "osnovo predstavlja obojestranska želja, da bi se našla rešitev, ki bi zagotovila-' najboljše rezultate. Odr prto"pi' ostajA vjiVhšanjle, ftakšha bo praktična pot v pogledu iskanja rešitve za enega od ključnih problemov, za nadaljnje in še bolj naglo razvijanje zaostalih gospodarstev. Prav to pa od omenjene vskladitve pričakujejo dežele, ki brez podpore in pomoči bolj razvitih, se pač ne bodo mogle izkopati iz podedovane zaostalosti.
M. MAROVC
so se do danes v časovnem po-
8'edu dokaj različno razvijala, pa tako lahko doseči. S tem v zv®zi so se bili porajali številni Problemi in trenja. Vendar je zadnji čas nastopilo spremenjeno vzdušje tudi v tem pogledu, pri-oemer se — ob upoštevanju po treb in možnosti vsake posamez-ne dežele-članice — lažje uresničuje tudi samo sodelovanje. Se haprej pa obstajajo tisti proble-Ph' kj se porajajo na osnovi podedovanih razlik v pogledu gospodarske razvitosti.
Najlepše je to dokazal korak, ki še vedno traja. Govora je o Padaljnjem vključevanju v mednarodno delitev dela in o napo-r'h, da bi se dosegla vskladitev Programa razvoja v naslednjih Petih letih, kakor tudi, da bi se -Pa tej osnovi razvila medseboj-Pa specializacija ter sodelovanje gospodarstev. Izkušnje v tem po-Siedu niso bile najboljše, ker so Poizkusi, storjeni nekaj let prej, Pokazali tendenco podrejevanja razvoja nacionalnih gospodarstev °Pim, ki so med njimi bila najbolj razvita.
Toda to pot se je k vskladitvi Pačrtov razvoja pristopilo na do-Cela drugačnih osnovah in, bolj kot se čas odmika, postajajo tudi PPanja čedalje večja. Organi SEV 'P vodstva posameznih nacionalni gospodarstev, so povsem za-Popadli razlike glede možnosti razvoja in pa potrebo po okrepili določenih gospodarskih panog. Spričo tega se je k odkrivanju ®tičnih točk med posameznimi na-cionalnimi gospodarstvi pristopi-i s polnim razumevanjem specifičnosti tako glede na stopnjo, ki ie bila dosežena v njihovem posameznem razvoju, kot tudi upoštevajoč razlike med samimi gospodarskimi sistemi. Odločeno je kilo, naj bi se delo potrpežljivo odvijalo v komisijah v okviru Celotne organizacije ter v meša-P'h komisijah, ki so jih ustanovile posamezne dežele med sabo za °Pe panoge ali področja, kjer obdajajo skupni interesi ter objektivni pogoji za sodelovanje.
Govoreč o pomenu in zaplete-Posti tega, so najvišji funkcionarji SEV pred kratkim poudarili, da morajo osnovna načela, ki naj ki se nanje opirala vskladitev načrtov, biti naslednja:	samostoj-
P°st in odgovornost nacionalnih
O onečejanju obalnih voda
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Ernesto Treccani v Torbandena
Ze bežen pogled, v izložbeno okno galerije Torbandena zadostuje, da spoznamo, kakšen ugled uživa Ernesto Treccani, ki tam razstavlja akvarele, risbe in tri velika olja. Vrsta knjig o njem, ki se je pričela leta 1946 in končuje z obsežno monografijo izpred dvema letoma to jasno izpričuje. Treccani se je rodil leta 1920 v Milanu, kjer je doštudiral strojegradnjo. Toda že zelo mlad je pričel urejevati mesečnik eCorrente«, okoli katerega so se zbirali mladi, uradnemu noue-čentizmu nasprotni slikarji, kot Guttuso, Birolli, Sassu, Migne-co in drugi. Nato ga po vojni najdemo med soustanovitelji realističnega gibanja in uredniki njihovega glasila «Realismo», ki ga je izdajal Raffaelle De Grada. Prvič je povabljen na beneški bienale leta 1950 in nato še 52. in 56., ko razstavlja v dveh njemu podeljenih dvoranah: v eni risbe, v drugi pa slike.
Je to torej dosleden pobornik oblikovnega slikanja, ki pa verjetno hoče dokazati v zadnji dobi, potem ko je izčrpno obdelal socialno tematiko v velikih oljih, da se dajo umetniški učinki abstraktne in informalne struje enako dobro doseči v figurativnem slikanju, ako gledamo naravo prav od blizu. To dobro ponazoruje olje «Bujni vrt«, v katerem med razne in odlično podane odtenke zelenih madežev
vnaša nadvse pretehtano slikovite oranžne in rdeče poudarke ter samo za dlan veliko krpo modrega neba. Ako se v tem olju Treccani na široko barvno izživlja, pa vpliva zelena skladnost olja «Velika živa meja» kot mogočni orgeljski akord. Nasprotno pa je olje «Marjetice» nekam bolj dekorativno učinkujoče.
Kljub temu mojstrstvu pa se ne moremo otresti občutka, da je tovrstno dokazovanje že nekakšno popuščanje pritisku in-formalnim strujam. Morda ravno zato se je Treccani v zadnji dobi zatekel v akvarel, ki mu dopušča čisto pesniško poustvarjanje najenostavnejših pogledov prirode. Vojščak novo-realizma se v njih ponižuje v pohlevnega spokornika, ko podaja skromno lepoto večnostnih utripov pa naj kroži njegov pogled v daljino kot v listih «Sier-ra d'Alaraz» in «Grič«, ali pa v bližino kot v vOvseni njivi« ter «Zivi meji«.
Med temi in akvareli posameznih cvetlic pa klijeta cvetlici dveh ženskih teles, ki se dvigata komaj zaznavno kot jutranja meglica nad studencem in nas bogato poplačata za razočaranje nad ubornostjo propadajoče ženske golote n 20 risbah, ki pa vise na srečo v skritem kotu galerije.
MILKO BAMBIČ
V nedeljo in ponedeljek bodo med nami
"§3? -	-'C' C Hi
V nedeljo in ponedeljek bomo imeli v gosteh Koroški oktet. V nedeljo bodo nastopili v Gorici,
ponedeljek pa v tržaškem Kulturnem domu
..................................................................................................................iHiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiini....mm
ZELO DRZEN NAČRT S HUMANIM IN POLITIČNIM OZADJEM
VHong Kongu zrastejo nebotičniki v štirih mesecih
ze
Ljudje živijo dobesedno na strehah - Pet 20-nad-stropnih nebotičnikov sprejme za mestece ljudi - Deset-tisoči brezdomcev - Naglo naraščanje prebivalstva
RIM, 26. — Pri ministrstvu za zdravstvo se je v drugič sestal odbor prve sekcije višjega zdravstvenega sveta, ki so ga razširili z drugimi svetniki in ustreznimi funkcionarji ministrstva, da bi proučili poročilo ministra Mariottija o onečejanju obalnih voda. Odbor je predvsem proučil zbrane podatke in še italijansko ter tujo zakonodajo glede tega problema pa tudi številne dokumente italijanskih ter tujih ustanov, ki so se ukvarjale in se ukvarjajo s tem problemom.
Na tem sestanku so bila nato predložena tri poročila. V prvem, splošnem poročilu je bilo govora o italijanski in tuji zakonodaji glede tega problema ter o sedanjem stanju italijanske zakonodaje v tej zadevi. Glede tega so bile nakazane tudi nekatere rešitve v smislu zakonske ureditve tega problema. V drugem poročilu se je obravnaval problem onečejanja obalnih voda tako z gledišča nesnage, ki prihaja s kopnega, to se pravi iz kanalizacije in iz industrijskih obratov, kot tudi one-čevanje voda na samem morju zaradi nesnage, ki prihaja iz velikih ladij ali pri čiščenju velikih ladijskih cistern, pa tudi zaradi odlaganja radioaktivnih tvarin. Ko so bile obdelane negativne posledice tovrstnega onečejanja voda z zdravstvenega vidika, so bile prikazane tudi nekatere rešitve, katerih namen je, preprečevati nadaljnje onečejanje vode. V tretjem poročilu pa je bil obdelan problem onečejanja tako imenovanih notranjih voda, to se pravi rek in jezer s strupenimi izcedki, kovinskimi strupi, organskimi snovmi, barvili in drugimi podobnimi izmečki, ki po navadi pri-
HONG KONG, januarja. — Po uradnih podatkih je v Hong Kongu, v tem ogromnem mravljišču, na desettisoče ljudi, ki stanujejo in živijo dobesedno na strehah. Seveda so tei strehe terasaste, In to siromašnim ljudem dmogoča, da si na njih iz desk in stare pločevine zbijejo nekakšne domove, bivališča, ki so značilna tudi po tem, da je razpetega okrog njih zelo veliko pisanega perila, ki jih krije pred nezaželenimi pogledi ljudi iz sosednih hiš ali iz podobnih domov na sosednih strehah. Toda če živi na desettisoče prebivalcev Hong Konga na strehah, jih prav gotovo dvajsetkrat več živi na čolnih ali pa na obronkih hribov, ki obdajajo mesto in to v podobnih »domovih«, zbitih iz desk, stare pločevine, pa tudi iz zemlje, ki pa so postavljeni v re-brih drug nad drugim, tako da pridejo njih stanovalci vanje le po prepletenih stopnicah ali stezah, po katerih se morajo naporno vzpenjati.
Ti zasilni domovi, ki jih je na tisoče in tisoče, pa so vedno v nevarnosti, kajti kaj lahko pride v enem domu do požara, ki se v najkrajšem času razširi na sosedne, zgornje in spodnje in v uri dveh je celo naselje v plamenih ali celo že v pepelu. V kolikor pa ne pride do požara, so taka naselja v stalni nevarnosti pred velikanskimi nalivi, ki so tod pogosti in v kolikor vodovje ne odnese kar celih naselij, celih kolonij teh «domov», včasih zemeljski usad odnese s sabo celo naselje.
Velikansko mravljišče, ki ga na zemljevidu zasledimo pod imenom Hong Kong, šteje kake štiri milijone prebivalcev. Nekateri trdijo, da živi v Hong Kongu veliko več ljudi, kajti kdo bi mogel tu izvesti ljudsko štetje. Toda ni važno, koliko Jih točno živi, gotovo pa je, da dobi to mesto vsako leto nad sto tisoč novih meščanov ;amo v prirodnem prirastku, to se pravi v presežku rojstev nad smrtmi. K tem pa je treba dodati še to, da dobiva Hong Kong vedno novih in novih prebivalcev tudi z begunci, ki jih sicer v zadnjem času ni več toliko kot pred leti, ki pa še vedno prihajajo. Vse to pa nujno vedno bolj slabša stanovanjsko vpra-
šanje Hong Konga, ki je strnjen na komaj 900 kvadratnih kilometrov površine.
Toda če se nekomu od onih desettisočev, ki žive sedaj v teh zasilnih stanovanjih in ki jih mirne duše lahko uvrstimo med brezdomce, posreči, da ga vpišejo v seznam tistih, ki pridejo v poštev za «načrt preselitve«, sme ta srečnež upati, da bo že v samih štirih mesecih zapustil svoj sedanji «dom» na strehi neke palače ali na obronku hriba in da se bo vselil v enega izmed nebotičnikov, za katerega so začeli kopati temelje v trenutku, ko so njega vpisali v seznam ((izbrancev«. Da, v samih štirih mesecih bo že dobil stanovanje, kajti v Hong Kongu se izvaja eden najbolj ambicioznih programov stanovanjske gradnje na svetu.
Nikakega dvoma ni, da ima ta načrt svoj humani smisel in cilj, vendar pa tudi svoj politično-pro-pagandni poudarek, kajti izvajanje tega načrta ne zagotavlja ((izbrancem« streho nad glavo, pač pa kolonialni upravi zagotavlja tudi določeno stabilnost v tem delu sveta, točneje na tem tako izpostavljenem področju, ki je po mnenju strokovnjakov zelo — vnetljivo. Sicer pa pustimo ob stran politične aspekte tega stanovanjskega programa, kajti o tem bi se dalo veliko pisati, vendar bi se stanje s tem ne spremenilo in se raje ustavimo pri sistemu gradnje, ki vsekakor zasluži pozornost.
Gre namreč za naglico gradnje, za ekonomičnost gradnje in dosledno s tem tudi za razmeroma kratko dobo amortizacije novih stanovanjskih zgradb. Samo za gradnjo stanovanj za te brezdomce odnosno stanovalce zasilnih «domov» so doslej v Hong Kongu porabili 56 milijonov ameriških dolarjev, torej obilnih 35 milijard lir, in od leta 1955, ko se je «načrt preseljevanja« v nova stanovanja začel, so v 28-nadstropne nebotičnike preselili že skoraj 600 tisoč prebivalcev Hong Konga. Približno prav toliko stanovanj pa nameravajo zgraditi v prihodnjih petih letih, to se pravi, da se bo že tako nagla gradnja stanovanj še pospešila, kajti če so doslej za to, da bi oskrbeli s stanovanjem 600.000 prebivalcev, potrebovali deset let.
bodo sedaj za prav toliko ljudi oskrbeli stanovanja v samih petih letih.
V čem pa je bistvo te nagle in cenene gradnje? Odgovor je
razmerolria enostaven: predvsem gradijo tukaj tako imenovane «tipske» 20-nadstropne nebotični-
NASA pripravlja satelit
(z antenama od 300 metrov)
za odkrivanje signalov
Znani
pevec
Nat King Cole ne bo več pel
ke, ki jih strnejo v naselja. ^EeVsatelita, bosta'sestav;
WASHINGTON, 26. — Ameriška ustanova za vesolje NASA bo izstrelila umetni satelit, ki bo o-premi jen z dvema 300 m dolgim^ antenama, da bi ugotovila, oa kod radijski signali, ki prihajajo iz vesolja. Velikanski anteni, ki bosta pričvrščeni na obeh straneh
Vsak nebotičnik more v svoje stotine stanovanj sprejeti okoli 2.800 ljudi, pritličja pa so izkoriščena za trgovine, restavracije, delavnice, šole, ambulante in druge služnosti, ki so potrebne stanovalcem posameznih nebotičnikov, odnosno naselij. Po navadi pet takšnih nebotičnikov tvori že zaključeno naselje, nekakšno majhno mestece od 12.0Q0 prebivalcev. Imamo pa v Hong Kongu tudi večja naselja in že prava mesta novih nebotičnikov z 80.000 prebivalci.
K temu je treba dodati, da se nikoli ne začne graditi en sam nebotičnik, ena sama zgradba, pač pa se začne hkrati graditi več nebotičnikov, tako da se do
ljali več «X», tako da bodo .njuni kraki dejansko zasegli tisto področje vesolja, od koder prihajajo tajinstveni signali z nizko frekvenco, ki jih radijske postaje na Zemlji pogosto ne morejo ujeti zaradi vmešavanja neštetih radijskih postaj, ki oddajajo na višjih frekvencah.
Umetni satelit z dvema velikanskima antenama bodo Američani pognali zelo visoko, na višino kakih 6.000 km, in to skozi nekakšen «hodnik», ki bo obkrožal vso Zemljo in v katerega bo prepovedano izstreljevati druge u-metne satelite, da bi ne zadeli ob njegove dolge antene.
Ameriški umetni satelit, ki bo zaradi svojih izrednih anten ((zasegal« 600 m širok pas, bo imel nalogo, prebiti ((bariero visokih frekvenc«, ki onemogoča ujemanje signalov, ki prihajajo iz vesolja.
Sedaj tudi močne radioastro-
skrajne mere izkoristi vsa možna nomske naprave s težavo ujemajo
....	.	I	,	r.nlr.TAnno	cič>or
hajajo iz tovarn.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečen
dan iza one, ki se ukvarjajo s spekulativnimi posli. Uveljavljajte svojo avtoriteto zmerno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste splošno priznanje za inteligentno opravljeno delo. Izredno zadoščenje z nekim prijateljstvom.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) O-, hranite mirno kri, kljub nasprotovanjem, ki jih morate premagati. V čustvenem pogledu sprejmite neko dokončno odločitev.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi mogli premagati neko nasprotovanje, se v prvi vrsti oprite na lastne moči. Zadoščenje za one, ki ljubijo presenečenja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo zapleten položaj, ki bo od vas zahteval precejšnje samoodpovedi. Ne
HOROSKOP
dovolite, da bi kdo vplival na vas.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ob priliki nekega srečanja, si boste zagotovili učinkovito pomoč. Dobre možnosti za uveljavitev nekega čustvenega načrta.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Spoprimite se s svojimi tekmeci, ne da bi zgubili svojo hladnokrvnost. Dobro razumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nepredvideni dogodki utegnejo obstoječo napetost še povečati. Z ne-
kim plemenitim dejanjem boste o srečill več ljudi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dosledno branite gospodarske prednosti, ki ste si jih težko priborili. Danes ne boste deležni nikakršnega zadoščenja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove perspektive za bodoče načrte. Manjše razočaranje vas bo pripravilo do tega, da se boste ponovno ogreli za neki že opuščeni načrt.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z naporom doseženi uspehi so najzanesljivejši. Rešiti boste morali nekaj zasebnih vprašanj.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker bi utegnili to kasneje objokovati. Pristanite tudi na kompromise, vendar se ogibajte neresnosti.
mehanizacija, pa tudi tako imenovani sestavni elementi, ki so vnaprej izdelani, so eden izmed odločilnih činiteljev nagle gradnje. Da pa so mogli z razmeroma manjšimi sredstvi postaviti toliko stanovanjskih nebotičnikov, kot smo omenili že prej, se to razlaga tudi z dejstvom, da so tu zelo nizke mezde gradbenih delavcev.
Pa še nekaj morajo upoštevati arhitekti in urbanisti, ki delajo pri tem ogromnem programu. Upoštevati namreč morajo psihološke momente kitajskih rodbinskih zvez. Te zveze so namreč izredno močne. Se več, arhitekti in še bolj ljudje, ki odločajo, komu bo vsako novo stanovanje šlo, morajo upoštevati tudi tesne zveze med sosedi posameznih «kolonij» in «naselij», tako da bodo bivše sosedfe «s streh« ali pa z obronkov hribov naselili v isto nadstropje novega nebotičnika, ali vsaj v nebotičnik.
Kljub tako naglemu tempu gradnje pa je problem hongkon-ških brezdomcev še daleč od tega, da bi ga rešili, kajti že prej smo rekli, da dobi to velikansko mravljišče najmanj sto tisoč novih meščanov na leto v tako imenovanem prirodnem prirast ku in tudi če bi se dotok beguncev, ki se je resnično zmanjšal, popolnoma ustavil, se Število prebivalstva veča tudi na račun podaljšanja povprečne življenjske dobe. Iz tega sledi, da se bodo na obronkih okoliških hribov ter na strehah hiš še vedno širila cela naselja iz desk in pločevine, ki so značilna tudi po tem, da so tako rekoč «okrašena» z najbolj pisanim perilom zelo živih barv. Njih prebivalci pa bodo še dolga leta poželjivo gledali na nove x nebotičnike, v katere se bodo vselili drugi, bolj srečni prebivalci Hong Konga.
N. V1TOROVIC
signale z nizko frekvenco in sicer pod 20 megacigli, ki prihajajo iz izvenzemeljskih virov. Signali izpod 10 megaciklov, ki prihajajo na Zemljo s Sonca, Jupitra ali pa iz drugih galaksij, so sicer sprejemljivi, se torej dajo ujeti, ni pa mogoče jih poslušati.
Seveda je ta ameriški načrt za izstrelitev umetnega satelita z dve-
Astronomy Explorer» — tako namreč imenujejo umetni satelit — izstrelili v letu 1967.. kakor so Izjavili v krogih NASA. r Ko j zatem pa nameravajo 1 izstreliti še drugi umetni satelit. Tega pa po krožni poti, ki bo v odnosu s krožno potjo prejšnjega satelita, dala Zemlji nekakšen »pas za poslušanje«. Vse to bo omogočilo stalno prisluškovanje oddajam odnosno signalom, ki prihajajo iz kozmosa. Izstrelitev teh dveh «anten sveta« v vesolje bo imela namen, odkriti izvore signalov in morda celo njihov pomen v odnosu na sestavo vesolja in zakone, ki v njem vladajo.
Akcija za pomoč otrokom Josephine Baker
MILAN, 26. — Pobuda, ki jo je dal Dino Davini iz Brescie za zbiranje sredstev za 11 otrok, ki jih vzdržuje in vzgaja Josephine Baker, je naletela na sodelovanje celega niza umetniških združenj Milana, Rima, Genove, Brescie, Padove in Turina. Ta združenja so prevzela nalogo, zbirati slike, ki jih bodo ponudili posamezni slikarji, da bi jih razstavili na veliki kolektivni razstavi, ki bo od 18. aprila do 11. julija nekje v Franciji. Nato bodo vse te slike prodali in izkupiček dodelili Jo-sephini Baker za njenih 11 otrok. V Milanu sta se že odzvala Lucio Fontana in Renato Taccani, ki sta
ma antenama po 300 metrov šele	U1
v pripravi in bodo prvi «Radio | ponudila nekaj svojih del.
SANTA MONICA, 26. — Sloviti ameriški črnski pevec Nat «King» Cole je bil včeraj operiran v tukajšnji bolnišnici «St. John«, kamor so ga pripeljali 8. decembra minulega leta. Ko je glasnik bolnišnice odgovarjal novinarjem, je med drugim rekel: »Nat King Cole se je podvrgel operaciji, pri kateri so mu kirurgi izločili vso levo stran pljuč, ki jo je rak tako rekoč popolnoma razdejal. Danes lahko potrdimo govorico, da je pevec prišel v našo bolnišnico prav na osnovi diagnoze, da je njegovo levo stran pljuč zajel rak«.
Isti giasnik bolnišnice je izjavil, da je operacija popolnoma u-spela in da je pacientovo stanje ((zadovoljivo, kolikor pač more v takšnih primerih biti zadovoljivo«. Pevec je po izjavi iste o-sebe dobro zdržal operacijo in ko se je prebudil iz narkoze, se je njegovo zdravstveno stanje pokazalo kot dobro. Samo ob sebi pa se razume, da bo okrevanje zelo dolgo in nekaj časa bo moral pacient preživeti pod tako imenovanim »šotorom s kisikom«.
Kirurgi so se za operacijo odločili preteklo soboto zvečer, ko so specialisti ugotovili, da zdravljenje s «kobaltovo bombo« ni prineslo nobenega izboljšanja, pa čeprav so bolna področja pljuč ((bombardirali« več kot mesec dni in to zelo intenzivno. Zdravljenje z obsevanjem s kobaltovo bombo« je le ublažilo proces razširjanja rakastega obolenja, vendar pa ni raka ustavilo. Zato so se zdravniki-specialisti odločili za o-perativni poseg, da bi s tem preprečili, da bi se bolezen razširila tudi na drugo stran pljuč.
Kljub vsemu temu, torej kljub operaciji in dosedanjemu obsevanju s «kobaltovo bombo« pa po izjavi glasnika bolnišnice «St. John« je kaj malo upanja, da se bolezen ne bo ali še ni razširila na ostali organizem črnskega pevca in tako je prognoza za daljšo dobo dokaj tvegana.
Prijatelji in sorodniki ameriškega črnskega pevca zatrjujejo, da
je Nat King Cole odšel v operacijsko dvorano popolnoma miren, vendar pa da se je zavedel resnosti svojega zdravstvenega stanja in da je bil celo pripravljen na najhujše. Tudi v najboljšem primeru, torej tudi v primeru, če bi se zdravstveno stanje pevca stabiliziralo, je njegova kariera kot pevca končana, kajti nemogoče si je zamisliti, da bi si mogel tudi po klinični ozdravitvi, v kolikor bi do te sploh prišlo, mogel privoščiti pevske nastope.
Glasnik bolnišnice «St. John« je izjavil, da je «pnevnotomija popolnoma uspela«, vendar je na preciznejša vprašanja novinarjev moral priznati, da so zdravniki v začetku mislili, da bodo pevcu odstranili le tisti del levega krila pljuč, ki ga je zajelo rakasto obolenje. Ko pa so prsni koš odprli, so ugotovili, da je bila vsa leva stran pljuč načeta. Specialist' za rakasta obolenja je k temu dodal, da če bi se bil Nat King Cole pravočasno podvrgel operaciji, bi bila možnost njegove ozdravitve večja, v tem ko je sedaj kaj malo upanja, da bi popolnoma okreval, kajti «zelo verjetno je, da ga bo bolezen ponovno prizadela«.
SREDA, 27. JANUARJA 1965
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Radio za šole; 11.55 Ju-ke box; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Ansambel Carlo Pacchiori; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Slov. skladatelji 20. stoletja; 19.00 Harmonikar Dom Frontiere; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; v odmoru: Nov pesniški rod: «Bruna Pertot«; 21.45 Orkester; 22.15 Romantične melodije; 23.00 Črnske duhovne pesmi.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.40	Cilea: ((Adriana Lecouvreur«, III. dejanje; 14.05 Kitarist Bruno Tonazzi; 14.25 Poje Hilde Mauri,
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Orkester Paul Ceston; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Lahka glasba; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Jug. narodni plesi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Harmonikar Albert Bossen; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Shaw;
22.40	Griegova Lirična suita.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Čajkovski in Tedesco; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola;
11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Schubertova sonata štev. 1; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Sopranistka M. V. Romano; 17.25 Verdi; 18.00 Literarna oddaja; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.30 Bellinijeva «Norma».
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.45 Izbrani motivi; 15.35 Mozartove skladbe; 16.00 Rapsodija; 1638 Najnovejše plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni program; 18.35 Ital. politična gibanja; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba in pesmi brez besed; 21.50 Pesniki na ploščah; 22.10 Večerna glasba.
III.	program
18.30	Sodobna zgodovina; 18.45 Bachove skladbe; 19.00 Italijanski zgodovinski roman: 19.30 Vsa-kovečemi koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Hindemithova komorna glasba; 21.30 Brucknerjeva simfonija »Die Nullte«; 22.15 Shakespeare v Italiii.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Ciganske narodne pesmi; 9.25 Nekaj
poskočnih; 9.45 Domači glasbeni umetniki; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Kme-
tijski nasveti; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Tenorske arije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lepotica s Pokljuke; 14.35 Mladi pevci pri nas in po svetu; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba z novega sveta; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Brahms: Ljubezenski valčki; 20.20 Ansambel Weekend; 20.40 Massenet:	»Thais«; 22.10
Nočni akordi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	F.evnik; 19.15 Simf. koncert; 20.00 Športne vesti; 20.15 V parlamentu; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Pevske družine; 22.55 Življenje Van Gogha; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik: 21.15 P. Gavault: »La piccola cioccolataia«; 22.55 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
17.40 Tlk-tak, pravljica za najmlajše; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 S kamero po Aziji; 19.15 Ljubica Majič — Bizantinski koncert; 19.45 Cikcak;
20.00	Dnevnik; 20.30 Beseda in čas; 20.40 Iščemo naslov — zabavna oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik.
— i —
27. januarja 1965
PO SKLEPU VODSTVA TOVARNE
Danes protestna stavka v SAFOG proti skrčenju delovnega urnika
Nad polovica delavcev naj bi delala po 24 ur tedensko ■ Dele-gadja delavcev k prefektu, županu in predsedniku pokrujine
Hotel se je izogniti avtu pa je podrl žensko
Ravnateljstvo tovarne SAFOG v Gorici Je včeraj obvestilo notranjo komisijo tega podjetja in vse prizadete delavce, da bodo od jutri, četrtka, dalje skrajšali delovni urnik v oddelku za montažo in vzdrževanje na 24 ur tedensko za vse delavce tega oddelka. Ta ukrep bo prizadel nad 200 delavcev ali nad polovico vseh delavcev, ki so zaposleni pri tem podjetju. Pri tem ukrepu se opravičujejo z nadaljnjo poostritvijo proizvodne krize.
Včeraj ob 12.30 je imel pokrajinski tajnik CGIL Bergomas pred vhodom v tovarno zborovanje, na katerem Je delavcem govoril o položaju in o krizi na splošno. Za danes pa je FIOM-CGIL proglasila splošno protestno stavko v SAFOG, in sicer od 11. do 14. ure. Predvideno je tudi, da bo šla delavska delegacija do prefekta, Uc goriškega župana dr. Gallarottija ln do predsednika pokrajine dr. Chientarollija s predlogom, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi vodstvo tovarne ne izvedlo tega ponovnega skrčenja delovnega umika, ki bi hudo prizadel delavce in njihove družine.
Danes, 27. januarja bo v klubu «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje o temi
«Sto let
kulturnega poslanstva Slovenske Matice*
Predaval bo njen tajnik dr France Bernik iz Ljubljane, v Ker slavi Slovenska Matica, ena izmed najvažnejših slovenskih kulturnih ustanov, svojo stoletnico, vabi klub k polnoštevilni udeležbi.
Ob tej priliki bo v klubu tudi razstava publikacij in knjig Slovenske Matice.
Včeraj dopoldne okrog 11.30 se Je peljal 37-letni Walter Calligaris, doma iz Romansa, Ul. Latina 4, po Ulici Cadorna v smeri proti Ulici Diaz v Gorici.
V isto smer se Je peljal za njim na mopedu 31-letni Luciano Planetu iz Ločnika, Ul. Maroncelli. Na odcepku Ul. Petrarca Je hotel avtomobilist zaviti na levo v to ulico. Mopedist, ki je to opazil, je
skušal zaviti na desni mimo njega dalje proti Ul. Diaz. Ker pa je imel premalo prostora za kreta-nje, je s svojim vozilom zadel ob pločnik pritisnil na zavore in izgubil pri tem ravnotežje ter s komolcem zadel ob 57-letno Ido Marega por. Moretti iz Gorice, Ul. Brass 6. Ženo so odpeljali z avtom Zelenega križa v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi udarca na levem ramenu, s prognozo okrevanja v petih dneh.
Zapisnik o nezgodi je napravila vestna policija iz Gorice.
Blago proste cone za mesec januar
Trgovinska zbornica sporoča, da se je pričelo razdeljevanje Jestvin proste cone potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, ki jih bodo vključili v mesec januar. Potrošniki dobijo 3.5 kg sladkorja na odrezek 23 o-sebne živilske nakaznice po največ 190 lir kg ter 500 gramov surove kave na odrezek št. 24. Vsak potrošnik dobi nadalje pri svojem običajnem trgovcu po dva litra o-lja. Količine bo mogoče dvigniti do 27. februarja. Začasno pa so ukinili razdeljevanje masla.
Tatvina denarja v Števerjanu
Karabinjerji iz Steverjana še vedno vodijo preiskavo, da bi ugotovili, kdo je prejšnji popoldan vdrl v stanovanje Josipa Perina, oskrbnika baronice Tacco, ter mu iz omare odnesel 80.000 lir.
Ugotovili so, da je nekdo pristavil k oknu lestev, razbil šipo ter šel naravnosti k omari, kot da bi vedel, kje oskrbnik hrani denar. Tatvina je bila izvršena med 17.
in 23. uro, ko je bil Perin odsoten.
............................................................mnuinnoiii
VČERAJ NA SESTANKU V TRŽIČU
Gospodarstveniki in sindikalisti zahtevajo takojšnje ukrepe proti krizi na Goriškem
Sprejete resolucije bodo delegacije izročile predstavnikom pokrajinske in deželne uprave
Včeraj popoldne ob 15.30 se Je nadaljevala na sedežu Zveze lndu-strijcev v Tržiču razprava o gospodarskem položaju v tem okraju, ki so je začeli že pretekli četrtek. Tudi te druge razprave so se udeležili župani vseh občin trži-škega področja, dalje predstavniki industrijcev, trgovcev, obrtnikov in treh sindikalnih organizaij CGIL, CISL in UIL.
Pri debati so ponovno zahtevali, da mora ostati terminal naftovoda na področju Tržiča in da bo treba sprejeti tudi vse potrebne ukrepe do izgradnje protosinhotro-na na področju pri Doberdobu. Zaključili so sestavo in odobritev posebne resolucije, ki jo bodo tri delegacije ponesle prefektu dr. Princivalleju, predsedniku pokrajine dr. Chientarolliju in predsedniku deželnega odbora Berzantiju.
V resoluciji se odločno opozarjajo vsi pristojni predstavniki oblasti na hudo gospodarsko krizo tržiške-
•IIIIHMIIIIIlillltllllllllllllltllllltllllltlilinilllllllllllllUIIMIIIIIIIIIIIIHHIIIUIIIIIHIMIIIIIIIIIIIItMlllllllllltlMIIf
OB DANAŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
r m .... ............- ...... P l	.111.1 ...IM...-..
Članek župana dr. Callarottija o izvajanju zakonu ŠL 167
Župan pravi med drugim, da bo občina upoštevala vrtnarsko donosna področja, da se ohranijo vrtovi in zelene površine
Ob danaSrtji seji občinskega sveta v Gorici, ki bo ob 21. uri, je župan dr. Gallarotti poslal tisku članek, v katerem obravnava glav-
nifikacijo nezdravih mestnih predelov, prav tako zavrača uporabo prostih zazidalnih površin v mestu. V prvem primeru zakon ne sluzi
na vprašanja, ki se pojavljajo v i bonifikaciji, v drugem primeru pa
zvezi z izvajanjem zakona 167. V uvodu pravi, 'da je občinski svet izrekel skoraj soglasno stališče o koristnosti /zakona. Nastale pa so najrazličnejše interpretacije, ki jih župan v svojem članku tudi analizira.
Tako je zavrnil ttseverno alterna-tivos, ker je ta del mesta vetroven in mrzel in nima vseh tistih objektov, ki so osnovne važnosti za razvoj. Ce bo industrijska cona v južnem delu, tedaj ni mogoče zgraditi stanovanj v severnem, ker bi se promet v mestnem središču nujno povečal.
Zaradi obstoja vojaških služnosti. meje in drugih omejitev, je najboljša izbira tista, ki jo je nakazal arhitekt Piccinato v svojem perspektivnem razvoju Gorice.
Zupan zavrača nadalje predlog, naj se zakon 167 uporabi za bo-
ne bi imeli organičnega mestnega razvoja, ker bi bila področja za ljudske gradnje nujno premajhna. Tudi zvišanje gostote prebivalstva na hektar občinska uprava ne sprejema, ker hoče ostati pri dosedanjem povprečju 130 enot.
Ob koncu se spoprijema z vprašanjem prizadetih meščanov, katerim bodo okrnili pravico po razpolaganja z njihovo zemljo, ter pristavlja, da bo občinska uprava upoštevala tista področja, ki so v vrtnarskem pogledu visoko donosna. V zvezi z njimi bodo spremenili svojo dosedanjo odločitev, da bi ohranili manjše vrtove in zelene površine. Za vse ostale primere pa se bodo posluiili poštenega in uvidevnega pogovarianja med občino in lastniki, brž ko bo to potrebno.
ga področja in na potrebo, da se napravi odločen poseg v korist goriškega gospodarstva na splošno ter brez nadaljnjih odlašanj, da bi se tako izognili še nadaljnjemu poslabšanju položaja. V tem smislu bi bilo treba sprejeti ukrepe za takojšnjo sanacijo gospodarstva in ustvariti osnovo za načrten razvoj gospodarstva, kot je želja in namen proizvodnih sil in kar omogoča tudi pripravljenost delavstva v tem smislu.
Zborovanje so zaključili z obvezo, da bodo v kratkem proglasili dveurni protest za podkrepitev v resoluciji navedenih zahtev. O tem se bodo pozneje še podrobneje sporazumeli.
je bila škoda povzročena, kje, na kateri parceli itd..
Nenadna slabost moža v Štandrežu
Prejšnjo noč nekaj po polnoči je v Štandrežu obšla slabost 36-letnega Giuseppa Abramija. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer je dežurnemu policaju izjavil, da je padel na cesti.
Obrazci za odškodnino kmetovalcem na Krasu
Na županstvu v Doberdobu imajo obrazce za tiste kmetovalce, ki nameravajo vložiti odškodninsko prošnjo, za razdejanje, ki so Jih vojaški oddelki povzročili na travnikih, pregradah, njivah, vinogradih itd. Obrazec je potreben zaradi tega, ker mora prosilec izpolniti vse podrazdelke, da bo komisija mogla točno vedeti, kdaj
VERDI. 17.00: «Le tentazioni delta notte«, dokumentarni film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 16.30: «La strana voglia di una vedova«, D. Darrieux in D. Carrol. Cmobeli francoski film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00: «11 laccio rosso«, H. Drache in H. Collins; črnobeli film E. Wallaceja; mla dini pod 14. letom vstop prepo vedan; zadnja predstava ob 22.30
VITTORIA. 17.15: «Anonima pecca to«, G. Hamilton in M. MacCam-bridg; ameriški črnobeli film; zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE, 16.30: «Le cinque vit-time deirassassino«, J. Fuchsber-ger in H. Heinz Drache; črnobeli film E. Wallaceja; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
V nedeljo, 31. Januarja gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
B	«■Koroški
akademski oktet»
iz Ljubljane, ki bo nastopil z bogatim programom, pripravljenim za turnejo ansambla po zahodni Evropi.
Koncert bo ob 17. uri. Rezervacija vstopnio v uradu SPZ, Ascolijeva ul. 1 v Gorici.
Sedeži po 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaški sedeži 200 lir, dijaška stojišča 100.
Smrt ugledne gostilničarke
Včeraj zjutraj Je v goriški civilni bolnišnici umrla 59-letna Ernesta Semolič, poročena Mozetič, ki so jo v vasi kakor tudi v Sovod-njah poznali, ker Je vodila ob mostu čez Sočo gostilno, last grofa Bianchija. Zapustila Je moža, dva otroka in tri vnuke. Prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje.
Po kratki bolezni je v civilni bol. nišnici v Gorici umrla
Ernesta Semolič
por. Mosetti
stara 59 let
Pogreb bo danes ob 15.30 v Rubijah.
Žalostno vest sporočajo:	mož,
otroci, nevesta, vnuki ter ostalo sorodstvo.
Gorica, Rubije, 27. januarja 1965.
Pogrebno društvo Preschern,
Gradiška, tel. 91-55,
V KOŠARKARSKI TEKMI ZA POKAL PETIH DRŽAV
Italijani v izrednem dnevu premagali Jugoslavijo 99:87
V prvem polčasu gostje v vodstvu 42:38
MILAN, 26. — Manj kot 4000 gledalcev se je nocoj zbralo v športni palači, da bi prisostvovali košarkarski tekmi za pokal petih držav med Italijo in Jugoslavijo. V novinarskih ložah Je bilo 18 ju-goslovanskih dopisnikov in 12 novinarjev iz Francije in Belgije. Prvo petorko Italijanov so sestavljali Pellanera, Lombardi, Vittori, Via-nello in Mašini, medtem ko so Ju-
goslavijo predstavljali Korači, Rajkovič, Kovačič, Daneu in Nikolič.
2e po uvodnih potezah se je videlo, da so Italijani v izrednem dnevu in da se želijo oddolžiti za poraz s Francijo. Vittori, Vianello in Lombardi so brez težav prihajali do koša in ga z lahkoto večkrat pretresli. Jugoslovani se zaradi goste obrambe na cono niso takoj znašli. Zaradi tega so se, posebno z Daneuom, posluževali strelov iz daljave. Uspeh ni izostal, pa čeprav so vigrani Italijani kmalu prevzeli vodstvo z 8:3. Nepričakovano pa se je Korač razživel in po 6 minutah igre je bilo stanje izenačeno 11:11. Gostje so večkrat pokazali navdušujočo odbojko, s katero so tudi prišli v vodstvo. Tri minute pred koncem prvega polčasa pa so se morali ponovno zadovoljiti z neodločenim stanjem 34:34. Daneu in Korač sta zopet začela diktirati tempo in organizirati napade. Jugoslovani so se tako znašli v vodstvu, vendar je bila ta prednost po zaslugi točnih in učinko-
IMIIII|iMiHi|||||||||||||al||,|||||||l|llin|f,|||llim,„||||
PRIJATELJSKA KOŠARKA
Nocoj ob 21. v Gorici Jugoslavija-Goriziana
Nocoj se bodo jugoslovanski košarkarji na poti v domovino ustavili v Gorici, kjer se bodo spoprijeli v prijateljski tekmi z Gorizia-no. Tekma, za katero menimo, da bo zelo zanimiva in napeta, bo ob 21. uri v telovadnici UGG.
vitih italijanskih reprezentantov, med katerimi so se najbolj izkazali Vittori, Lombardi in Mašini, zelo majhna. Prvi polčas se je zaključil 42:38 v korist Jugoslavije.
V drugem delu igre so Jugoslovani nekoliko odpovedali, medtem ko so se Italijani, spodbujeni od občinstva, razigrali in množično navalili na koš tekmecev, ki je mo. ral večkrat kloniti. Žoge so z vseh strani in tudi z vseh daljav padale v koš, pri čemer je precejšnja doza sreče pomagala Italijanom, da so prednost, posebno proti koncu, iz minute do minute večali. Jugoslovani so sicer odgovarjali z akcijami polnimi fantazije in originalnostmi, vendar jim sreča ni bila mila Ko se jih je lotila še živčnost, so se nekoliko zmedli z nevarnostjo, da bi Italijani kmalu dosegli cilj 100 košev. Končni žvižg sodni-kov pa je to preprečil, kot je preprečil Jugoslovanom, ki so šli v napad, da bi zmanjšali razliko.
Postavi:
ITALIJA: Cescutti, Pellanera (2), Lombardi (18), Zuccheri, Bertini (6), Vittori (33), Vianello (22), Gat-ti, Mašini (12), Bufalini (6), Co-smelli, Flaborea.
JUGOSLAVIJA: Potočnik, Korač (21), Rajkovič (18), Kovačič (13) Djerdja (3), Ražnjatovič (4), Daneu (21), Skansi (2), Ajzelt, Cvetkovič (1), Pavlovič, Nikolič (4).
Sodnik:	MACHO (Avstrija) in
Pythoud (Švica).
Izključeni zaradi petih prekrškov: Djerdja (Jugoslavija), Rajkovič (Jugoslavija) in Vittori (Italija).
NOGOMET
iiiuiiiiiimiiiimiiiiitmiiimfifmtiiitiiiiiiriiiitHtimiiHiiiiiiMMiiiiimiiniiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiifituiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI TEDEN SMUČARSKIH SKOKOV
V SL Moritzu Nemec
HEINI IHLE najboljši
Aimoni vodi v lestvici - Jugoslovan Zajc na desetem mestu
ST. MORITZ, 26. — V drugem nastopu skakalcev v švicarskem tednu smučarskih skokov je zmaga pripadla zahodnemu Nemcu Heiniju Ihleju, ki je s 75,50 in 77 m izboljšal rekord skakalnice. Prejšnji rekord Je s 75 m pripadal Italijanu Giacomu Aimoniju, ki se je danes uvrstil na tretje mesto za Norvežanom Yggesethom.
Po drugem nastopu vodi v lestvi- ------
ci Italijan Aimoni pred Norvežanom Yggesethom in Fincem Ukko-nenom, medtem ko je jugoslovanski skakalec Ludvik Zajc na desetem mestu.
Izid današnjega tekmovanja v St. Moritzu Je naslednji:
1.	HEINI IHLE (Nem.) 233,7 točke (75,50 in 77 m)
2.	Thorbjoern Yggeseth (Norv.) 225 (73,50 in 75)
3.	Giacomo Aimoni (Italija) 233,4 (73,50 in 75)
4.	Nilo Zandanel (It.) 217,4 (71 in 71)
5.	Bruno De Zordo (It.) 215,5 (70 in 72)
6.	Johan Flytoer, (Norv.) 214,7 (72 in 70,5)
7.	Dino De Zordo (It.) 213,8 (71,5 in 71)
8.	Hans Olav Soerensen (Norv.) 212,9 (70,5 in 72)
9.	Heinrich Ohlmeyer (Nem.) 211,6 (71 in 71)
10.	Ohero Oroendahlwn (Fin.) 211,5 (69 in 72) itd.
LESTVICA
1.	AIMONI (It.)
2.	Yggeseth (Norv.)
3.	Ukkonen (Fin.)
4.	Llytoer (Norv.)
5.	Zandanel (It.)
6.	Sjoeberg (Šved.)
7.	Soerensen (Norv.)
8.	Bruno De Zordo (It.) 424,2
9.	Ihle (Nem.)	420,8
10.	Zajc (Jug.)	419,1
447,3 točke 431,7
431.6
430.7 430 427,5
424.8
itd.
KOŠARKA
GENOVA, 26. — Vodstvo Samp-dorie, ki se je zbralo na izredni seji, je sklenilo odstaviti trenerja Ocvvirka. Vodstvo se mu je zahvalilo za njegovo delo v preteklosti. Trenerske posle so začasno poverili Giuseppe Baldiniju.
* * *
TEL AVIV, 26. — V prijateljski nogometni tekmi je Holandska premagala Izrael 1:0 (1:0).
* * *
LONDON, 26. — Vsi igralci bodo med nogometnimi tekmami v soboto, ko bo pogreb Winstona Churchilla, nosili na rokavih žalni trak. Pred začetkom tekem bo enominutni molk v čast preminulega državnika, zastave klubov pa bodo izobešene na pol droga.
SMUČANJE
Leifner in Bonlicn med profesionalci
SEEFELD, 26. — Svetovni prvak v alpski kombinaciji Nemec Lud-wig Leitner je sklenil prestopiti med profesionalce. Predsednik mednarodne zveze profesionalnih smučarjev (IPSRA) Friedl Pfeiffer je izjavil, da je Leitner to sklenil v nedeljo po končanem tekmovanju Hahnenkamm v Kitzbuehlu.
Nemški smučar se bo tako udeležil svetovnega prvenstva za profesionalce, ki bo v soboto in v nedeljo v Seefeldu v Avstriji. Prejšnjo nedeljo je tudi Francoz Fran-cois Bonlieu sklenil prestopiti med profesionalne smučarje.
ATLETIKA
MELBOURNE, 26. — Avstralskemu atletu Ronu Clarku se ni posrečilo izboljšati rekorda v teku na 6 milj, ki je s časom 27’17”6 v njegovih rokah. Clarke je zaključil tek za en krog pred drugimi, vendar s časom 27’39"9, kar je za 22”3 slabše od rekorda.
Avstralec se je že pred začet-kotn poskusa zavedal, da zaradi močnega vetra ne bo mogel izboljšati rekorda. Clarke je tekel na travnati progi.
SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBI'
Včeraj vel nezgod med poskusnimi vožnjami
Ruattijeva posadka najhilrcjša Kanadčan Emcry ne bo tekmoval?
ST. MORITZ, 26. — Italijanska posadka s krmarjem Ruattijem je bila na današnjem treningu za svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu, ki bo v soboto in v nedelj n v St. Moritzu, najhitrejša. Italijani so v prvi vožnji zabeležili čas 1’19”75, katerega ni mogla nobena posadka niti izenačiti. Za Italijani je bila najboljša kanadska posadka z Emeryjem, medtem ko so
bili v drugi vožnji najboljši Nemci.
Zaradi številnih nezgod, ki so se pripetile med današnjimi treningi na ovinku «Shamrock/>, so morali prireditelji svetovnega prvenstva prekiniti poskusne vožnje. Med treningom so nekatere posadke, ki jih je vrglo s proge, tako poškodovale ledeno steno, da so jo morali prireditelji na novo preurediti.
Danes, se Je nezgoda pripetila tudi kanadski posadki, ki ji načeluje Emery. Tekmovalec se je poškodoval po roki, vendar je zdravniški pregled ugotovil, da ni nobenega zloma in da zato ni nič resnega. Emery pa noče več slišati o tekmovanju. «Imam oteklo roko« je izjavil, »zaradi česar ne morem stisniti volana. Sem kirurg in zato ne bom tvegal, da bi se stanje še poslabšalo.« Emery je torej namenjen odstopiti. Ce bo to držalo se bo videlo v prihodnjih dneh.
Do prekinitve poskusnih voženj, so zabeležili naslednje čase: ITALIJA 3 (Rinaldo Ruatti . Leonardo Cavallini - Serglo Nocelini -Enrico De Lorenzo) 1’19”75 KANADA 1 (Emery - Presley-Ha. mer - Young) 1T9”78 NEMČIJA 1 (Woermann . Ostler-Gerg - Braun) 1T9”97 ZDA 2 1’20”04 ŠVICA 2 i’20”12
AVTOMOBILIZEM
V	soboto se bo sestal prireditveni odbor košarkarskih turnirjev za trofejo Grada sv. Justa in za Spomladanski pokal. Tajništvo odbora si je že zagotovilo udeležbo petork ljubljanske Olimpije, poljske Slask iz Wroclava, Fonte Le-vissime iz Cantuja in Simmenthala iz Milana.
V	teh dneh Je prišlo do izmenjave pisem med prireditvenim odborom in vodstvom kluba Moskva, ki je prvak sovjetske armade.
Jim Clark pilot leta
RIM, 26. — Osemnajst najbolj znanih evropskih in ameriških novinarjev, na katere se je z anketnim listom obrnilo uredništvo revije «Motor», Je priznalo angleškemu pilotu Jimu Clarku naslov najboljšega avtomobilista 1964. leta. Novinarji so mnenja, da Je bil Clark najbolj reprezentativen
pilot predvsem, ker je znal, kljub temu, da njegovo vozilo ni bilo vedno med najboljšimi in najhitrejšimi, osvojiti zmage na številnih dirkah.
Na drugem mestu je Američan Dan Gurney, na tretjem svetovni prvak John Surtees, na četrtem bivši svetovni prvak Graham Hill, na petem pa Italijan Lorenzo Ban-dini
Žirijo, ki je izbrala Clarka za najboljšega pilota leta, so sestavljali predstavniki glavnih specializiranih revij in dnevnikov Velike Britanije, Nemčije, Franclje, Belgije, ZDA, Holandske in Avstrije.
Jim Clark
ŠAH
MOSKVA, 26. — Viktor Korčnoj si je danes osvojil naslov šahovskega prvaka Sovjetske zveze.
FRANCE BEVK
BB
30.
MLINI ŽIVLJENJA
.i:šiKH!iiilM!!!iIt!ilti!!::6::!lii::!i!!!!H!H!iiii![!l!!!H!H:::i!!SiH!S:!iti:!!!ili::
Bili sta si kot sorodnici v nesreči. Franca Je z razboljenim srcem poslušala žensko, ki je obtoževala vojno in ji nemo pritrjevala. Ko sta se slednjič poslovili, sta si bili kot dobri prijateljici.
Franca je vso pot z muko zadrževala Jok. A ko Je stopila v domačo izbo, so Jo nenadoma polile solze.
«0, nikoli več ga ne bom videla!« je zaječala.
Plečar je ni tolažil. Ni verjel, da bi sina nikoli več ne videl, vendar ga je obšla taka tegoba, da Je bil tudi sam potreben tolažbe. Stopil je do okna, krotil solze in ves na-mrščen gledal v sivino deževnega dne.
Vojna z Italijo, ki so Jo že nekaj časa napovedovali, je slednjič prišla. Ljudi ni več plašila le v domišljiji in sanjah, bila jr tu. Zamišljeni in tihi so hodili po svojem delu. Saj je vojna divjala že celo leto, vsi so jo čutili, a bila je daleč nekje, za devetimi gorami. Zdaj pa je nenadoma grozila, da se bo kot železna toča usula nad njihove domove. Pogorišča, razvaline, mrtveci in ranjenci, vse grozote, o katerih so dotlej brali le v
časnikih. Zapuščeni domovi, beg na tuje, v črno negotovost.
Dolina je čez noč oživela. Vlak je prihajal za vlakom. Skozi okna se je razlegalo petje vojakov. Po cesti so se razpotegnile kolone vozov s pratežem in strelivom. In topovi. Konji so prhali, vozniki so vpili. Nekateri so se ustavili le za kako uro, da so si skuhali obed, nato so odrinili dalje. Prihajali so novi. Prenočili so kar ob cesti, a jih je vzela že prva zarja.
Vojna pošast je počasi, previdno tipala predse in iztegovala šape. Iz daljave so zagrmeli topovi. Prišli so prvi begunci. Nekateri posamič, peš, s culami. Drugi na vozovih, navrhanih s prtljago. Vsi bedni, solznih oči. Eni so šli dalje, drugi so se potaknili po hišah, kjerkoli so našli sočutja in prostora...
Plečar je nekega dne omotvozil Dimko in jo po strmini odpeljal v Potok. In z njim vsi tisti iz Smrečja, ki so jim že pred tedni popisali živino. Plečar ni jokal za kravo, saj mu je ena še ostala, še za to bo težko nakosil dovolj krme, ker Je bil sam moški pri hiši. In vendar se mu je milo storilo, ko se je ločil od živali.
Ni hotel v gostilno, kamor so ga vabili, da bi se ne srečal s Ferjanom. Kakor da ne ve, kaj bi, je obstal ob mostu, čez katerega je šla pot v Robidnico.
2e je hotel stopiti v breg, ko je onkraj potoka zagledal naložen voz. Izprežena kobila je stresala z glavo in zobala iz vreče. Ob nji Je stal nedorasel fant in za kratek čas pokal z bičem. Ob vozu je čepela ženska belega obraza, z njo dve na pol dorasli dekleti.
Begunci, je pomislil Plečar. Bil bi že odšel, če bi ga ženska tako napeto ne opazovala. Slednjič mu je pomahala z roko, kakor da ga pozdravlja. V hipu jo je spoznal. Vroč val mu je šel po telesu.
Stopil Je čez most in malce v zadregi obstal pred Terezo, s katero Je bil nekoč v oklicih. Poslej Je ni nikoli več srečal, le slišal je o nji. Omožila se je s posestnikom, ki Je imel poleg zemlje tudi trgovinico na robu trga. V njenem pogledu m
bilo niti najrahlejšega očitanja, gledala ga je mimo, brez vsake skrite misli.
Segla sta si v roko. Plečar rahlo pridržano, a Tereza prostodušno, kakor da pozdravlja starega znanca. Predstavila mu je hčeri in sina, ki je nehal pokati z bičem.
«Naj starejši je v vojni,« je rekla. «Ne vem, če je še živ. Nič več ne piše. Begunci smo,« je dostavila. «Domov sem pribežala.«
«Kaj smo doživeli!« je vzdihnil Plečar in s pogledom ošinil voz. «S tem ne boš mogla v Robidnico. Saj skoraj ni poti.«
«Bomo že našli nosače,« je rekla Tereza. «Fant se bo z vozom vrnil k očetu. Ostal je doma, da nam vojaki vsega ne raznesejo. Ce bo sila, pride za nami.«
«Da bi le ne bilo take sile!« je menil Plečar. »Bojim se, da nas vse čaka isto.«
«Tega nikomur ne privoščim,« je rekla Tereza.
Nato sta se molče gledala. Zdelo se je, da vsak zase obujata spomine.
«Kako se ti godi?« je vprašal Plečar, da je pretrgal molk.
Tega bi mu ne bilo treba vprašati. Po vsem videzu ni trpela pomanjkanja in tudi delo je ni zlomilo.
«Ne morem se pritoževati, če bi ne bilo vojne,« mu je odgovorila. «Pa tudi to bo minilo.«
«Mislim da,» je rekel Plečar.
«In ti?« je Tereza uprla vanj vprašujoči pogled.
«Kakor je hotelo življenje,« Je Plečar pomencal. «Dve ženi sem pokopal.«
«Slišala sem,« je rekla Tereza.
Zopet Jima je zmanjkalo besed. Stala sta in se gledala z rahlim nasmeškom na ustnicah. Kakšno bi bilo moje življenje, če bi se midva vzela? je pomislil Plečar. Morda je bilo isto v mislih tudi Terezi, ko je Lamberta kot izgaranega revčka gledala pred seboj.
Naglo sta se poslovila. Plečar se Je počasi dvigal v breg,
kakor da se mu spomini z vso težo obešajo na pete.
Vojaško poveljstvo je zgnalo iz bližnjih in daljnih vasi vse može in fante, ki so še ostali doma. Bili so preplašen) kot čreda ovc. Nihče ni vedel, kam gre ne zakaj. Le to so jim naročili, da naj za nekaj dni hrane vzamejo s seboj. Ob vznožju Krna so jim naložili na pleča granate manjšega kalibra in šrapnele, da so jih nesli na pobočje gore. Italijani so srdito napadali. Avstrijski topničarji niso imeli niti mul niti vzpenjače, da bi Jim donašali ali dovažali streliva. Na voljo so jim bili le človeški hrbti.
Nosači so v dolgi vrsti stopali v strmi, skalnati breg. Trenutki, ki jih še dolgo niso pozabili in jim je Krn kot gora groze živel v spominu. Spremljali so jih vojaki.
Med njimi sta bila tudi Plečar in Gmajnar. Ta je tiho preklinjal trenutek, ko Je pustil delo za Slemenom. Ne samo on, ampak tudi drugi drvarji, ko jim je lesni trgovec znižal mezde. Ta dan se je tiščal Plečarja, kakor da pri njem išče moralne opore. Poslednji čas si nista bila več kot dva risa. Kadar sta se srečala, sta se pozdravila, dasi je Gmajnar tudi po hčerini možitvi le enkrat samkrat mimogrede stopil k Piečarju. Ni rad pozabljal, a še manj odpuščal.
Spočetka je bilo vse mirno, narava Je spokojno dihala. Le iz daljave so zdaj pa zdaj udarili streli pušk in strojnic. A to se je zdelo daleč nekje za obronki. Zaradi tega se ni nihče vznemirjal.
A ko je kolona pustila za hrbtom z nizkim grmičjem poraslo pobočje in zavila na stezo med golo skalovje, so se nenadoma oglasili topovi. Nosači so bili na golem svetu kot na dlani. Granate so tulil« in z ostrim pokom udarjale v breg. V zraku so se razpokovali šrapneli. Kolona se je vznemirila in se zbegana ozirala.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCHI 8 II. TELEFON 93 808 ln 94-6:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l il Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesena 800 Ht---------------------------------------vnanrei- ftotrt
letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965	_ Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374	- za TO Anrr 7^1	c,!,: , Tl
telefon 22-207, tekoči račun pn Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur oeseda - Oalas^ tržaške to TL Ir I »i'
naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletš PubbltclU Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst	8 lr a-Ke 115 ionSKe Pokrajine