I
C. Postale. ¦ P.sce ognl mercoledi - 27 QttphrejqjA
!''"<),.- if ¦'!'-'.'/ .• M^.iwfink.
Izhala:
vsako sredo zlutral
!'ttne za celo leto IS L.
i  polleta    8 >
.  tetrtleta  4 *
I", invzemstvo celo
leto lir 40.
*ri  naročila  brez  do-
pc-'lanc   naročnine   ie
ne tnoremo ozirati.
Odgovornl urednik:
Polde Kemncrle.
^f^9^V^^wB^^J^^^^^F   /^^PjW ^m^^rn ^E
S/. 64
V Gorki, i  sredo 27. oktobra 1926.       ut
0 /A.
''''¦fraiilaru'tu vismti ¦<
c.v wrclcmuUt. <>iilas. s-
ni'unulu po uogovo.u
m Si piurajo v nafin!.
I.:.-; izdaio konsorcl
¦¦t.UiilSKE STRAlh-
'tis" Katulii.kc iii>s*urne
tifrici. i'iva Piazzuia
Hew 18.
i.'pruva   m  uredniitvi'
ulica Momeli štev. 5,
-    iprcj Scuole).
Tcki. int. stev. 308.
čBoj kletvini. \
Mnogo je vprašanj, v kuterih nu
kakor ne soglašamo z gonpodi, ki
sedaj določujejo usodo naše de/.e:
le. Kdor je le površno zasledoval
zgodbo našega lista v zadnjih lelih,
se je o tern krezdvomno prepričal.
Priznaii pa moramo odkritosrčno,
da je sedanja vlada izdala Iudi
ukrepe, s kalerimi se popolnoma
strinjamo in kafcrih udejstvitev je
v polnem skladu tudi z misim miš:
Ijenjem in čustvovanjem. Eden ta:
kih vkrepov je boj proti kletvini,
katerega je sedanja vlada zapocela
z v.so resnostju.
Ne bomo se spuščali v presojo
razmev, ki vladajo glede kletvine
v italijanskem dehi driave. Say je
splošno znano, kako se grdo in
brezbožno preklinja med pripros
stim iialijanskim ljudstvom. In ne-
dostoina rezvada se je pa zhisii po
vojni zajela pogubno širiti tudi wed
nami. Če človek hod! po naši lepi
deželi, zlasti ob nedeljah zvecer,
ko so duhovi ie nekoliko razbur:
jeni, sliši kletvine, nad katerimi se
mora zgra/.ati. Robatost, surovosi
in veotesimost, ki govore iz gofovih
kletvin, so tako nizkotne, da jih z
nobeno besedo ne moremo zadosU
no obsoditi.
Nočemo delati pridige in iudi ne
mislimo podčrtavati grešnosti, ki
navadno tiči v takih razbrzdanih
kletvicah. Poudariti hočemo samo
dvoje:
Kletvina izpričuje neolikano in
surovo naravo. Če pogledale v
vsakdanje življenje, vidite takoj,
kako je naša trditev resnična. Kdaj
človek koine? So gotove surovine,
ki koine jo tudi pri navadnem dnev:
nem delu, tods takih ni veliko med
nami. Večji del preklinjanja se sliši
v časih, ko ljudje brez dela in ze
precej razg.eti posedajo po zaduht
lib gostilnah. Ob takih prilikah do:
biš vinsih številne dvužbc faniov in
tudi moi, ki skoro tekmujejo, kdo
se bo krepkeje pridusil. In kar je
najogabn'jjse: so ljudje, ki po vsaki
drugi, treij; besedi mom jo izutfiti
kleivico. Dostojnega človeka ob:
haja kar zona, ko sliši tako druž:
bo. Z grozo se vprašuje, odkod to:
lika surovost in duševna zanikr:
nost. Bodi prav odkrito povedano:
z nobeno drugo stvurjo človek ne
razgali tako hitro vse revščine svo:
je osebnosti kot z bsdsstim preklir-
njevunjem.
Drugo: Kleivine, ki se vedno bolj
vdomačujejo po naši pokvajini, nu
so našega izvora. Toda radi tega
si ne smemo nieesar domišljati.
Očividno ni žlahinost nahe iwrave
vzrok, da smo med nami knlikor
toliko zavorili razširjanje tega zla.
Hitrost, s kaiero se la bolezen so
daj med nami širi, govori čisto dnu
gače. Toda bodi kakorkoli. mi se
moramo zavedati, da s prevzema*
njem drug.^rodnih kleivic izpricw
jemo dmevno manjvrednost. ki
nam nikukov ne more biti v ponos.
Vse miü'j stremljcnje !!rc zu tern,
da chranimo svoj narodni znošaj
čisl in samosvoj. Na vseh poljih
našega zitja in bitjn skits'amo, —
kljub težavam — to sveto delo
udejsiviti. Ali naj ravno v tern
vprašanju omagamo in podležeinu?
Žalostnejšega spričevala bi si pač
ne morali dati! Otresimo se zote-
te nečedne navlake, ki zusiruplja
plemenitost srea in kvari naš na:
rodni značaj!
Kai se codi po sveta?
V Jut^oslaviji <?re zadnjc dni prav
/arcs. Ncmara so ti dnevi, ki jih
pravlrar do/ivlja jugoslovanska po-
litikii z'-iodovinskega pomena. Zna*
mtnja kaxo.jo, da bodo Slovcnci,
Srbi in Hrvatje prav kmalu pozva*
ni, da skupno in v slogi vladajo
skupni narodni dom.
Prerokbe zore.
i Ta lepi naslov Finž^arjevega ko*
va se zdi, da velja tudi za zadnje
dnevc. Že ko se jc stari Nikolaj
Pašič v Cavtatu mudil so vsi pros
rokovaii, da bo Uzunovičeva vlada
zlctcla. Posebno odkar je Uzunovic
ubiral lastna pota brez Pašiča je
bilo več kot tfotovo, da ne bo sivi
radikalni vodja dolgo molčal. Ni«
kolo Pašiča so v Belgradu njegovi
pristaši prav slovesno sprcjcmali,
da bi vsemu svetu dokazali, kakšno
?.aslombo ima v svojih vrstah in da
je üovorieenje o trek strujah med
radikali le prazna marnja.
Tako je tudi bilo. Uzunovič je
/e par dni po Pašieevem prihodu
podal ostavko. Vse je že mislilo,
da bo dozorela že tudi druga pre«
rokba o skupni vladi vseh treh
bratov.
Ko je padla vlada, so začela zb
vahna po;!ajanja med strankami.
Najprej je bilo mnenje, da bo Ra*
dieeva stranka šla iz vlade. Toda
taka domneva se ni mogla urcsni-
eiti, ker so radikali brez hrvatske
seljačkc stranke preslabi. Zavezni^
štvo obch strank ukazuje politiena
nuja. V samih radikalnih vrstah pa
nima skoraj nihec izmed voditeljev
vseh poslancev za sabo. Zategadelj
bi se znalo dogoditi, da bi preka«
njeni Radič pri kakem ölasovanju
polovil par radikalnih glasov zase.
Pašie je tu uvidel in je dal migljaj,
naj se vržejo oči na kako drujjo
resno stranko, ki bi vlado utrdila.
Tako je prišlo do po.t<ajanj s slo*
vensko ljudsko stranko za vstop v
vlado.
Mi smo že enkrat zadnjie pisali,
j du bodo morali Slovenci kmalu do-
J biti tudi nekaj   odločilne   bescde.
' Tako mnenje ie prodrlo tudi v vse
zrcle ljudi v Ju^oslaviji. Zato mo-
ramo pojJajanja za vstop Slovcnccv
v vlado smatrati kot posledico ta*
kc.!,f:i mišljenm.
Vodja slovenskc ljudske stranke
dr. Korošcc sc do danes še ni do*
menu pod kakimi po^oji je voljan
sodclovi'.ti v vladi. Zahteva seveda,
da sc mora za slovenske deželc več
storiti kot dozdaj. Načela samou*
prave seveda tudi ne more satajiti
za vladne jasli. Uspešncje bo pa
stranka s temi načeli prodrla, čc bo
sama soodločevala nejio, če bo ob
strani tjlcdala kot opozicija in na
vcliki /von udarjala svoje načclo o
avtonomiji. ki scdanje politike ta*
ko bode.
Vladni predsednik Uzunovič je
zaenkrat svojo ostavko še prekli*
cal. Najbržc, ker je Pašič še pre*
slab, da bi zonet krepko v politiko
posit»-!, druuih močno vplivnih
mož ns med radikali za 7,d\ j še ni.
Po.L'iijanja z Ijudr.ko stranko so pa
kljub tcmu tckla naprej. To je zna*
menjc, da sc jujjoslovanska država
bližii dnevu. ko bo utrjena in po*
nosna.
r-je case so pa ti bo ji tako motno
zaostrili, da se majejo stebri rdcCe
Kusiic.
Novi diktator.
Po smrti Vladimirja Ljenino sc
ni mo'4lo soc'iti, kdo bo zaee) v Ru-
siji ukfizov;>ti. ()<«ledovali so sc za
takim moi'cm, p.\ ni bilo vcč tako
močnih rok ko( so bile Ljeninovc.
Več vodünih mož pa sc je jcio no*
tcaovati za prvo mesto. Kjer sc pj.
vce ljudi smatra za sposobne, tarn
mora priti do ribarij, sporov: in rcč
sc pc!jc po navadi tako dalee, da
zastran užaljenih vcličin trpi stvar
s-ima.
Tcko so sc h'di v Rusiji poiavili
trije možje, ki so vzeli boljševiške
vajeti v roke. To so bili Stalin Zi-
novjev in Trockij. Slcdnja dva sta
kmalu zai<jra!a svojo moč. Trockij
je že pred dobrim letom šcl n<'
Krim na »oddih« kot sc je reklo.
Gregor Zinovjcv, ki jc imd svojo
i'lavno moč v nekdanjem Petro*
siradu, je pa lani začel hudo opozi;
cijo nroti Stalinu. Rykov, predsed*
nik sovjetov pri tej politični borbi
skoraj v poštcv nc pride. Ljenin»
i.'rodska opozicija, ki smo jo bili
/e nckoč popisali, je pa butala ob
stcno. čeprav sc smatra za edino
pravovcrno. V Moskvi je med tern
prišel na povrsjc Josip Stalin. Nc=
kateri vidijo v njem dru^cfja Ljc«
nin:;, '.lii-'tatorja boljšcvizmii. Ob
nicjo\i oJlocni volji se jc razbil
(t^.j-.wr Zinovjevc in Trockijcvc
strujc. \oditclji opozicije ;;o od*
stopili. Stalin je neomejen 1^0*
spodar.
Globoke korenike.
Ostra nasprotstva med komuni*
sti v Rusiji iz^irajo žc iz rrvib. dob
po rc-voluciji. Široke dclavskc r>!asti
so menile, da bodo odnravjjcnc
\¦¦•: «oci.:lnc razlikc in da bodo oni
\!ada;oci stan. Tdko naziranjc se
)c pa celo m-,d boljševiki izk--i7."lo
Zi) naivno. Enakopnivnost jc ostula
nn. papirjj. N'cdno bolj sc va vcča
nasprotje med vasjo in mestom.
Skritih kapitalistov ie po Rusiji
vsak dan vcč. Kmet Jjubi svojo
zemljo, it: jc njef-'ova: to velja ti'di
tain sjori.
Zinovjcva struja, ki sc smatra za
bolj hoijšcviško ncüoli nasprrtiia,
jc hofel;'. obdavciti vse ho.14alcj.se
kmetc. Tn p;> ni šlo. Z:ito seda:i je
vodstvo boljss'vizrria rajc bolj zmcr«
no vlada. Z;ito sta tin Zinovjcv in
Trockij dolžila, da ni vec cl<to
bo'jsevlhko.
Soci^lni t'_o.-;.'i-ik; nnajo -.\- en
vz.akd vcč, da ljudje šc niso rojeni
za komunizem. oziroma. da sc niso
Lnj4clii :< nebes, da bi bili O.rv.i •'•x'-v
Lfemu povscm enaki. Strasti, ki r»;z*
icdtijo človc.ška srea nc bo ustavil
komunizem .marvee dvvnh\ zdravi*
h, ki jih pa današnji svet sc z-m
meta.
DNEVNE'VESfJ
Tudi o bo jih v ruski boljšcviški !
stranki smo že paikrat pisali. Zad« ;
Osebna vest.
21. okt. je prise! za super'iorja
na mirenski Grad preč. g. dr. An*
ton Zdešar, odšel pa je preč. g. su*
pcrior Fr. Birk.
KNJIGE
GOR. M0HORJEVE DRUŽBE
so izšle.   Udje bodo prejeli letos
pet knjig, in sicer:
Koledar za 1. 1927;
Jelkin na^eljček, povest, spisal
Evgen Kumičič;
Legende o sv. Frančišku, spisal
Ksaver Meško;
Luč v temi;
Kolački za mlado in staro.
Družbino tajništvo bo kn jige razs
poslalo v temle redu: 1. Trzasko*
koprska škofija. 2. Reška škofija.
3. 'Gofiška nadškofija. Goriške du«
hovnije bodo prejele knjij?e po 10.
novembru. V knjigarnah stanejo
knjige 8 lir. Koledar sam 4 lire.
Trgovska obrtna šola.
Opozarjamo vse licence in učcn-
ke, da sc bo pričcl pouk na tej šoli
v soboto 6. novcmbra <>b osmih
/jutraj.
Učenci veeernih tcčajev, naj se
javijo v pondeljek 8. novcmbra ob
šestih.
Pozor!
NTa mcstncrn županstvu je mz*
obcšcn o.LjIas finančnc intendance
sllcclc pristojbin na ncprcnosno prc-
mo/cnje (tassa di manomorta), ki
so stopile v vcljavu namesto ckvi--
vi:lcnta.
V četrtek je praznik.
Zvcza tr,!<>)vccv in obrtnikov
nam je javila, da je fašistovski svčt
sklcnil. d-t bodi v čctrtck 2S. okt.
p-riiznik. Nilič': nc smc delati. Tti
d:>n je nainroč oblctnicj poinvJa na
Kim.
Za dvžavne vpokojence.
Zvezit državnih vpokojcncev /a\
JuHjsko Bcnečiio bo imcla v ncde*
ljo 31. oktobra ch dcsetih donoUine
svoj občni zbor v Trstu v sjli'd^Ii«
šču Fciiicc. (VbčricM;1. zb-)r:i sc <üic=
jo vdeležiti samo člani. ki sc izka=
žcjo z lcitimacijo.
Evharistični kor.gres.
Danes sc je otvoril v Toledu sta^
roslavnem španskcm mcstu cvharis
slični kongrcs. Na kongrcsu jc 40
škofov, dv-^sta iz Ncmčijc. cdcn iz
Poljskc in edcn celo iz Tonkinjn.
Vesela novica.
Mohorjeve bukve so že dotiska*
nc! ukroii vahti se bodo žc jclc
rti.zpošiljiit'. Branja lcpe.ua in točnc*
ua 7a mlado in staro bo obilo. Da
bi biio tako tudi nlačiSo: vsak Mo*
horjan bi moral še enc.ua pridobiti
za uda družbe, potcm bo Mohorjev
in Slomškov, n: šib svetcev blaiio«
slov, obrodil obilen sad /.: x\u:-o ve*
re, rod in dom:
Zima.
Po silnih zadnjih nalivih ic pri«
tisnil hud rnraz. \' nedoljo in pon=
(k"i|ck so H:i.šc vodc, posebno Soča
in \ ipava sret p'Tstopalc brcuove.
Potcm jc začelo drobno pršcti in na
\ r'l-.vili naših .Urra sc jc /c zalc^ko*
t:.l prvi snc.ii. Letos ic bilo !e. niuio
pok'ija, v:imc r;t bo, kot sc oht-ta.
va' kot dovolj.
»Voce Republicana«,
ziTHio .ühisilo rcpublik-.incev. bo
\slcd Icnarnih in drusiih zadrcg
r/.ibr/i"-  pn^chithi  izhaiati.
Večerni tečaj za ročna dela
sc redno vrši vsak torek in nc^ck
o<! 7. ink' d;«Mc v prosior'h .-»Splošs
nc.il.i shvvenskc'-la žcnskcia društ»
v:'-- v CJr.r'oi. Via S. Ciicvanni 7 I.
(•.'.¦>; dvoriščc).
.»OKISKA  <W*'
Soča narašča.
\ sled vcdncija deževja Soča na-
rtišcu in ponckod že stopa črez bre*
ijove, posebno južno od Gorice.
Ti'di Idrijca in Bača naraščati; Vi*
Piiva jc spet zalila nekaj polja v
dt-rnhcrški ravnini.
Pijmo ga!
>.a Norvcškem jc tudi kot v
Ameriki hilo prepovcdnno uvaža*
žati alkoholne pij:u.c. Kajpada se ni
vsak Norvežan držal take posta*
ve, marvcč se s4a je včasih prav
pošteno nucuzal. Ta po.stava je kot
v ^mcriki rodila preccj h:navecv.
P;-. vudi s Španei in Portuijalci se je
\l;'.:!a skrctiala. kcr sc jc braniia
njih vina. Južnjaki m> pa zato nc*
hali jcsti norveške ribe in slanikc,
da so vrniii šiio za o.ünjilo. Oni Ie
teden so pa ;nitl: na Norvcškem
ljud-.ko .viascvanjc ali naj ::c vino
še pije ali ne. Xo. in 100.000 mo/a*
kov ie bili) za vin:;V''lje vcč kot pa
proti. Tako je omenjcru nostuva.
prcp.'dla. Množiec 'ia ulicah so med
pp..peva;ijcni narodnc himnc spre*
jek1 na znanje iziu lj>.iäskc<:a fjltiso*
V:Ulja.
»Aitaccabottoni«.
rl o je bil list, ki je pi evzel dcd*
šč"inc; /ivincia humons'icneiia in
poüticno * saririent'.t'a dnevnika »II
be co !.'iii'lo." 'Coda lc walo časa jo
je v/ival. Tc dni jc bil ravnatelj
iism od vhuie p')svarjen in list ni
več mo.ijcl iziii.
Smrtna kazen.
i-'-it je >:n:r.'o je vpeljana v Italiji
sm.tna k^/Lii za politične zloein*
ce. ]'«>!ls.e:-c zh.čir.ee pa ne bo im*
c''i .'uino soil'sue, marveč poseben
.s(;'.iüi dvor. katerurui bosia piide*
Ijt:ia dva \iadna ¦.j!.ipüs!anea.
Bc!o blago.
\' C-alatv, v ionmnski inki, je
r.h'-c/na pojieija vdrla na pasnik
»l-mail- -n našla v speunjih pro*
si'iHh ]r> zwzanih in polnaiiih dc*
kl«:t. ki'p-tann in niiri-arie je p<;=
i'ci;ü arffiralti. Xquan je izjavil,
ci;< ie nu'l cd LsL'f.vca s čiovcškim
blaiiom ,i..:nji! Si'Viiea i;a!ofjo, naj
tcl: perniijst :i^;\>kiii in ^lovaških
deküc prepeije v M:'.lo Azijo.
Moncü'histicni republikanci.
.'cüiaia, so v Amer'k; vsi iz se*
be -er ie pri.Mn 'ornvivka kraij'ca
v -';sfe. !-.>.'jpak, kralji in cesarji so
v _.in. i ski rL'ptibiiki "cdka prika--
?.':>:, /\ tu^as.iclj ie xuaj tam doli
t-.'.k tani tam. ."') |e priplula lauja
s kr.'Iy:.... i:i spii/m'-tvi/iii v new*
y; i.sk<; k'ki; so zaecii lopovi üs*
w<i.':.-.; v piocesiji so sli nato v mo-
sr?¦; .-.preJ-ij po cn bali'.ijj.-n peh':ve
in n^MTiaric: in k'.iv ;-j nuzike, <;b
s:ü-,'..ieii pa policaji n: motornih
kc.:L.-.;h. r^T:'ir>¦ c i so kicn'li v inest«
n<; iis.' k;»r je mej'ti;- ;:upan aos
iz -clv.- nozdravljal krr.ljcvske ;!os*
v:. !'ou':ii •¦,() b:ii sprej'-'Tiii in po-
ji.i!!.'"ic ;ii ;-.:ko iii'prc.j. >.cki ča.-ni*
kav I'm ic ni üio^cl /atajlfi san">i^a
sei;;' ir. jc pchüu'.l kralji'jo, ali bo
ivr.;r;-j vvoje (ihok'j v Ameriki po*
zen'.ia.
Nov polet.
i/ *'>sla (Mii'vno mesto N'orveske)
prlhujiijo wsti, da bodo vdeleženei
y.i\Ci-,\i.:i\ poleta eez stverni teeaj
šli n¦:. üovo p ;t. Haji. bodo pluli
pc\ •••r.-k sevirnc^a in juzne.üa te*
čii !:¦- t'-T tako niTcdili polet okro.s«
svcia.
General Wrangel.
'i\i niuž še živi in sicer v Ju.l|o^
sla"'i|i. I):*l'4<) easa ni bilo o njem
nie jiiti. 1'red par dnevi sc je pa
bi'.ron Peter WVan^el pojavil v uni*
i'orini kazaške-.!i-. iitnerala v Zai,'re=
bn in obisknl vsc udedncj.še ruske
os'.liDosti. Klnj neki general spet
küiii?
Nova križarka.
'". nedelji.1 so v Irviu spustili v
nicrji1 novo bv.jro hiiir.» okl^pno
k;- /:>rko »TrijstC". To jc prva boj*
n:i kuiia, ki |o je Italija no v<<ir>i
zi,'r.-iila.
Stari kancler.
! V AvUriii jc zopet prišcl r.a via*
; c!" prclat I.tjnacij Seinel. Kadar :iko*
: ei avslrijska politika s dra, pa po*
•  zoveio na pomoč icjja preudarnciia
možt:.
i
j Rumunski kral.j obišče Mussolinija.
i šef fjcncralnc.ua štaba Badoglio
jc odpotoval v Bukarcšto povabit
ninuinskr :u\erene, da marca ali
aprihi. prih. lcta posetijo Italijo.
Maršala Badofjlia jc sprejel pred-
scdnik vlade Mussolini in mu dal
poirebna navodila za to potovanje.
»Krivični hlapec«.
Pri Dunajskcm Novem mestu so
našli zadavljeneiia nckcf»a 15*letne*
<4a fanta sredi polja. Ko je policija
morilca   izteknila, je ta izpovedal,
da   mu   umorjence ni hotel vrniti
encla siJin.ua, ki mu f,'a je   bil   on
'*prc! tedni posodil.
j                Kino na vzhodu.
Kakor pravijo štcvilkc, hodijo
! Japonei zelo radi v kino. Bajc jih
j t<rc \siik mesec dva miljona i<ledat
: rilmskc slike.
I Astronomski observatorij
i na Mont Blancu jc kupM ncki in*
j dij-.ki milijnnar in L'a hoec povc*
1 čati in na novo opremivi. Dal jc
I prciskati transpcjilüe inožnosti in
; jc u.Motovil da hi re dali najtc/.ii in>
¦ štrumtnti spraviti f^ori nailažjc z
I atronlanom. Zacnkrat bor'o :nctf.li
! ap:;r:ire s paJalniini dcžniki dol, za
I posebno obeütljivc bodo pa na«
praviii v bližini obscrvatorija   po*
•  sebno acro])h'n.';ko pristunišec.
Peklenska vročina.
Dva potnika Challes in Weiser
: st.i potovaia iz Pariza do Bender
' Abbasa v Pcrziji. Tu sta naletela
: nr.  tuko  vroeino. da  nista mofžla
Zavot' za pospeševanje trgovine
in obrti.
!S. t. m. sc je vršila 47. scja
upravneüa odbora tesia /avoda. V
tckočcm pni lovnem letn je zslvod
pr';;;":cvi'.l :-a si-.wbno razstavo v
Tnrinu, kjcr jc uoriški izdclek do*
bil odlikovanjc Na milanski raz*
stavi so b'ie pohvaljcnc naše idrijs*
kc cipkc; na Kcki ::e je pa posebno
o(?likcvaia inircnska Čevljarska za*
drufja.
KnzLi! pcljiidc za omenjene raz^
stave je zavod priredil tudi poscb*
pi.- obruie tvCajc: za polirmijc in
vdelovjujc ic.-a za kamnosekc v
Kcpcntahri!. v Za.u'radu za mizar«
je, ¦/¦¦\ obrino r;;či;nnvodstvo v Cio*
rici  in za napclj^vo clcktrike.
Poles; teh vpraš-mj jc zavod raz*
vijal ž:vahno dclavnosv tudi na dru*
•/\ pol jib. Za novejia predsednika je
bil b;voljen aospnvl Mulie, lastnik
bati-vjske uižine. Ob koncu naj nam
bo d'ovolj'jna se i:;^ pripomb;'.: Ho*
spo''ic v odboru so /jotovo prcpri*
can!, t'a je najvcčje štcvilo inojh*
nil: frs'uvcev in obrtnil-rov ravno
met! Slovcnei. Če hoče zavod svojo
d'ilziiost pravilno vršiti. mora vee;
jo pu/njo pola.iiati tudi na nje, ne
pa jih morebiti \z k.ikrsnihkoli po*
liiično nacionalnih sirasti odrlvati
in jih pc vpostevati. ixdor iskreno
žcli siospodarsko okrepiti našc po
v>jr; razd'.vano .tiospodarstvo. bo
vpošteval te vrstiee. sicer bo tlo*
k;izai. ('a nv: je ii(i,p'>davska firma
!e l:m /:  po-ebne i^Micnc.
ZadiMŽništvo v Rusiji.
Pi uradnih podatkih je bilo dne
1. ukiohra t. 1. v Kusiji 78.865 za=
>!rU.| (_>7.43S konsumniii. -10.201) po*
ijedclskili in 11.227 obrtnih) s 19 mi*
Ijoni !.?y.()(JO elani (11 402.000 oz.
7.138.ÜÜI» oz. mm) elanov). Dne
1. oktohra lani pa je bilo zadrut"
74.5OS s 15,236.000 elani in sicer:
konsiininiii 25.536 s 9,347.000 člani,
37.920 p(jl|tdclskih s 5,400.000 člani
t^i- 11.05.? obrtnih s 319.000 člani.
S-;n:.     k<,nsuinne zadru.Uc so iniele
prestati. Domacini pa so ju uvcr*
jali, da jc taka toplota pri njih ne*
kaj vsakdanjcfja. V podkrepilo so
jima povcdali to lc mieno zfjodbi*
co: Ncki truovec iz Bendc Abbasa
jc bil obsojen po smrti v pekcl. Par
dni potcm že prosi Luciferja, naj
;,»a spremi na njegov dom v Bender
Abbas, da si vzame doma nckaj
oJejc, ker f»a v pcklu — zebc.
»Visoko« odlikovanjc
S. Marino jc majhna republika v
osrčju Italijc v abruških ßorah.
Imn par tisoc prebivalccv in seveda
tudi svoja vladarja: dva kapitana.
V inozemstvu ima tudi svojc.qa di*
plomatskega zastopnika, namreč v
Parizu. Drutjaec jc pa republika
povsem združena z Italijo. No, in
sanmarinski diplcmatski zastopnik
je tc dni pripcl francoskemu držav*
nemu predsedniku na prsa najvišje
odlikovanjc republike S. Marino.
Predsednik Doumcrfjuc je bil neki
zelo vcscl tej'a odlikovanja.
Koliko stane drustvo narodov?
Koj ob njcfjovcm rojstvu so se
oj.'lasiili različni črnogkdi. ki so
dcjflli, da bo Društvo brž zamrlo.
Pa so se uštcli, so dcjali drugi, da I
Dri'fiLvo bo živclo; :uj tnko želijo j
štcvilni uradniki in tipkarice. ki so
vprav tirofovsko plačani. Nekdo je
iziiičunal, da jc piedzadnja seja
Društva narod(»v po/rla 424.500 !
frankov. Za najemnino in kurjavo
;;rc na mescc 30.00!) frankov, za na*
stavljeno oscbjc i>re 150.0IK) fran*
kov in za tiskovinc in podobnc
reči drus-ih 220.000. ri'o!iko torcj
stanc deb.vnica, kjcr krpajo rair
sveta.
ZA VSE SVETE
se spominjajtc „NaSego roIniSa"
(ir.e 1. oktobra letos 57.720 tftjovin.
1'romct znirua jc zna.šal v tjcspo*
darskcm Ictu 1925*26 9444 mil jonov
rublicv (konsumnc 605, polj< 'cl;ke
.'.!.:2 in oortnc 1017 milijonov) na*
pr;'m 5376 miiijonom v Ictu 1924*25
(konsumnc 3788, poljedclskc 1178
j in obftne 410 milijonov rubljev).
Sežanski trg.
X;i truii v Scžiini jc bilo na pro*
!;i dne 22. oktobra t. 1. 742 .qlav
/ivinc, in sicer: 268 glav volov, krav
in telet. 18 konj in 411 prašičcv. Cos
nc so bile naslcdnjc: qoveji živini
350-400 L stot živc tcže, telctom
do 700 L stot mrtvr tcžc, konji do
-1000 L <!lava, nrašički 5—8 tcdenski
od 70—100 L glava. odraseeni pra*
¦ili-ki 30—10 ka tc/c- do 250 L glava.
Kupci.ja \zlic dcžcvnemu vremenu
sr-jdnjc dobra. Na tr!.:u sc rizpro*
daja razun živinc tudi želcznina,
ksena pos'oda, manufakturno bla.sio,
Ccvlji, usnje, steklenina, kotlovina.
kn.ji.i«c, otročjc i(,'r;)če, pcrilo, moške
••¦bir-kc in konjska oprava.
Prihodnjj   tržni dan se vrši dne
3. novembra 1926. Ta semen j  tako
zvani semenj sv. Justa, ki jc skoraj
n;ijveeji v letu, se z ktošnjim Ictom
/«pet obnovi, kakor tudi oni z dne
j 3. maja. Scžana ima žclczniškc, av*
i toinol.ilske in vozovnc zveze na vsc
stiv.ni v in iz Scžane.
Toliko na znanjc občinstvn.
Obč. tržni urad v Sežani.
Meh za smeh.
Mihec pri spovedi.
Scdcmletni Mihcc pride k spo*
vedi. Jeclja in noče dati besede od
sebe.
Gospod: Kaj si napravil? Lc po*
vc.j, nič sc ne boj!
Mihcc: Nckaj grdejja!
Ciospod: Otrok, povej no!
Slednjič zastočc Mihec:
»Sem svelemu Miklavžu skopec
nastavil!«
Bol jševiški minister in pamet.
Za božič 1925 sc jc vršilo v Mos*
kvi vcliko zborovmje boljševikov
proii vcri. Na tern shodu je zakli*
cal govornik, boljšcviški minister
LunačarKkij:
»Duše ni! (,c prerežcte možgnne
in iščete s povcčevalnim stcklom
dušo Icta in lcta — nc boste je
našli'«
Zdaj jc stopil na oder ruski škof
Vcrhovtnskij. Obrnil se jc proti
ministru in zaklical:
»Pameti ni! Če prerežcmo Vaše
možfjane in iščemo s povceev.-dnim
stcklom v njih pamct — ne bomo
je našli!«
Boljševik. so zborovanjc urno
zaldjucili.
Trd bodi mož!
V gostilni pri znancm vipavskem
rodoljubu jc sedela večja družba in
pokušavala vinski pridelek. Stareši»
na omizja sc jc trctjič dvignil, da
sproži slovcsno ,f,'ovoranco. Visoko
je zamahnil z desnico in je, obrnjen
proti .^ospodarju, navdušeno klik*
nil: «IVd bodi, neizproscn mož
jeklcn!«
Pa sc Oi^Iasi eden izmed družbe:
«No, saj jc že trd!«
Prašek.
Jurce pride v lekarno: »Prosim
za en'   liro praška proti ušem.«
»v* škatlji ali na deke?«
»E, kar sem ga nasujte,« se odre*
že Jurčc in si odnne srajco pri
vratu.
Oznanilo.
Zlobni jeziki trdijo, da je nekoč
uše! urcdniku »Gor. Straže« takle
stavek izpod peresa: »Prcteklo noč
•ob polenih jc v ... kjni družini
>:aglcdal prvorojenee luč sveta.«
Vaiuta,
Dne 27. oktobra si tioNi :
za  i'JO franc, frankov      6S — do   09 — Lir
m  <W bei.f. ;'r:'.nk«v       ii'2 - do   63— Lir
za  i(W $\'U:. frankov      420 -- do 430.- L's
za  *fK* f'j.j-siov. ks'jo     65 75 do   6(5.50 Lir
za  ifjO üi'.'PriO'.-                39.-- do   39 50 Lir
za  I     sti-riiii«                105— do 107.— Lir
id.  I     dour '                  21.25 do   2150 Lir
Novci po ?0 frankov       90.— do   94.— Lir
zn  MX) a;;;',, kran.           0.330 do 0.0345 S>
Vojnoodškodninske    obveznice:
dne 27. oktobra 66.70.
Darovi.
Za Slovcnsko sirotiščc: Ncime«
novani na Sv. <«ori 50 L; N. N. 15 L.
Srčna livla in BofJ stotero poplaeaj!
ZAHVALA
goso. Avgustu Kavniksu, oziroma
zavarovalnici »L' UNION« v Go«
rici, Via Barzellini St. 2 za kulantno
izplačano škodo mojefja pofjorcle*
fia poslopja.
Marija vd. Perše
Ajba.
Potik'ga srta iiaziianj.nmo sorodnikom, prijalcljem in znnncem, da jc
naš natl vsi.' ljubiji'ni sin, ui. bra!
josip, Bogoljub Saveiif,
dijak
v eve'oci inliidosli 17 ' ¦¦ ii.'t prvminul previden s svetotajstvi ob 4.30 zjutraj
v Sanntoriju Sv. Justa v Goiici po kratki in hudi bolozni.
Po^reh nepozabncua se bo vršil iz sanatoria v  Gorici na šempasko
pokopališče dne 2S. oktobra t. I. ob 2 uri.
ŠMitpus, 27. okiobru ly'26.
Jiitij in Bei'Mardina, starsi
Julij, hia(                                                              Ada, seslra
Ostali sorodniki.
Piiiopft- OoHSke Straže" St. 04
»QORISKA STRATA«
Stnin A
Spomenik mrtvim bratom.
Ko so evropski narodi odložili
orožje, so se začeli z bridkostjo
spominjati mož in mladeničev, ki
so padli v vojni, Na njihovih grot
bovih, na gtičih, koder so padali v
smrt, so narodi postavili mogočne
spomenike v cast mrtvim. Ti spot
meniki naj govore poznim rodot
vom, da tu ležijo možje, ki so dali
življenje za svojo domovino.
Tudi primorski Slovenci smo zgut
bili v vojni na tisoče vrlih moz in
fantov. V karpatskih gor ah in v
dalnji Sibiriji leie nijh trupla, na
domačih bojnih poljih in v Make*
doniji so njihovi grobovi. Drug/ so
umrli v jetniskih taborišČih in v
begunstvu, daleč od doma.
Njim vsem, našim dragim slot
venskim bratom, naj gre naša misel
na dan vernih duš.
Tudi oni so šli od doma z živo
željo v srcu, da bi slovensko ljudt
stvo postalo srečno in svobodno.
Želeli so, da bi prišel dan, ko bodo
vsi narodi imeli vse naravne pravU
ce, ko bo na slovenski zemlji slot
venski jezik spoštovan, ko bo slot
venski človek na svoji zemlji got
spodar. S to željo v srcu so naši
možje umirali. V smrtni uri so v
mislih pozdravljali druzino in dom
in rodni kraj. Zapustili so nam te*
stament, ki ga nobena sila vničiti
ne more, ki ga nobena roka iz slot
venskih src zbrisati ne sme.
In ta testament mrtvih bratov
pravi:
Vam iivim izročamo slovensko
domovino v varstvo in oskrbo. Lju>
bite jo, branite njene pravice, pot
veličajte jo! Vam iivim izročamo
ljubi naš slovenski jezik. Slovenski
jezik je boiji dar, je dragocen zat
klad pradedov, je studenec, ki je
privrel iz srca slovenskih mater.
Čuvajte slovenski jezik, naučife
otroke ljubiti ga, ne zavrzite te svet
tinje! Izročamo vam iivim mladi
slovenski rod, naso deco. Vzgojite
jo v poštenju, v iivi veri, da bo
ljubila Cerkev, našo mater in Bot
ga! Iz nasih umirajočih rok sprejt
mite staroslavno zastavo Slovent
cev, zastavo svetega Cirila in Met
toda, sveti prapor naših dedov. Net
site jo skozi vse viharje, driite jo
zvesto in na§ rod ne bo omagal nit
koli! Iz naše krvi, iz naših grobov
bo potem zasijala vsemu narodu
zarja lepših dni.
V teh teikih dneh spomnimo se
na to oporoko naših mrtvih brat
tov! Iz vsega srca, z vso močjo jim
obljubimo: Slovenski jezik bomo
ohranili in ljubili! Iz slovenskih
otrok bomo vzgojili zavedne slot
venske moie in iene, poštene znat
čaje, verne katoličane! Slovensko
zemljo bomo varovali in branili do
zadnjega diha!
Tako postavimo najlepši spornet
nik mrtvim bratom.
Za združene države Evrope.
Delo v manjšinskem odseku.
Nas zanimajo seve v prvi vrsti
nar. manjšine. Razpraveotem važ*
nem predmetu so se vršile v odse«
ku. Znani manjšinski pisatelj Ca«
millo Morocutti je imel uvodno pre*
davanje, ki nas je vpeljalo v raz«
pravo. Poudaril je, da se bomo
pečali na vseevropskem zborovanju
samo z evropskimi narodnimi
manjšinami in izključili iz debate
narodne manjšine v ahgleškem im«
periju ter v Sovjetski Rusiji. Manj*
šinsko vprašanje v angleški sve*
tovni državi je nekaj posebnega in
se ne da primerjati z našimi raz*
merami. »Rusko manjšinsko vpra*
šanje pa je že rešeno, ker so dobile
manjšine lastne sovjetske avtono*
mije, kakor poročajo poučeni po*
znavalci razmer.«
Kar se tiče evropskih manj šin
smo vsi prepričani, da je trajna,
vsestranska in prava zaščita manj*
šin mogoča samo v Združenih dr*
žavah Evrope.
Tu se nam pa vsiljuje tehtno
vprašanje. »Ali ni dnevno rastoče
sovrastvo, neprestana krivica. ter
množeče se nasilje, pod katerimi
trpijo manjšinski narodi, največja
ovira za ustanovitev Paneurope?
Ali si moremo sploh misliti, da
pride do vseevropske zveze, dokler
je 40 miljonov Evropejcev, to se
pravi vsaki deseti prebivalec Evro*
pe,. izročen zaničevanju in prega*
njanju, kakor da bi bil državljan
druge, manjvredne vrste?
Kdor želi Združene države Ev*
rope, mora pomagati narodnim
manjšinam. Največja nevarnost ne«
zadovoljnih manjšin tiči v tern,, da
se nakopiči v ljudstvih s časom
toli'ko narodnega sovraštva in to*
liko maščevalnosti, da se sovražni
izbruh ne da potem več prepre*
čiti. Desetletja trajajoče narodno
zatiranje je enako vojnemu oboro*
ževanju.«
Samo svobodni narodi se lahko
zdruiijo.
»Nagromadeni srd brezpravnih
manjšin se mora ravnotako nujno
raznesti, kakor se tekom desetletij
kopičeni topovi in miljoni pušk
kljub mirovnim kongresom in raz*
sodiščem končno vendarle sproži*
jo.« Kakor se le svobodni in enako«
pravni možje družijo k plodnemu
skupnemu delu, tako morejo   tudi
le svobodni in enakopravni narodi
skleniti pravo evropsko zvezo.
Močni vladajoči narodi morajo
revidirati dosedanjo manjšinsko po»
litikq, kajti »kljub vsemu napred*
ku v umetnosti raznarodovanja in
asimilacije je popolnoma nemogoče
zatreti miljone evropskih manjšin.«
»Kulturna avtonomija, ki so jo
dobile manjšine na Estonskem, je
temeljni kanten v razvoju evrop*
ske zaščite manjšin. Edino kultur«
na avtonomija omogočuje manjšin*
skim narodom, da ohranijo zvesto«
bo toliko državi kolikor lastnemu
narodu.«
To so glavne misli, ki jih gospod
Morocutti razvil in ki so tvorile
izhodišče razprave.
Nepopustljivl Malorusi.
Najznačilnejši je bil v debatl
nastop Malorusov. Kakor še na
vseh mednarodnih zborovanjih so
tudi na Dunaju zahtevali Malorusi
polno samoodločbo narodov. Pro*
fesor Lozinski je dokazoval, da so
mirovne pogodbe ustvarile vse pre*
več manjšln, ker so potegnili di*
plomatje državne meje, kakor se
jim je zljubilo. »Ako bi bila Nem*
čija zmagala, bi bila lahko potegni*
la mejo recimo preko polovico
Francije in tako bi bili postali
Francozi čez noč narodna manjšina
Nemčije. Vsak razurne, da bi v tern
slučaju Francozi kljub temu ne bili
manjšina. Narodna manjšina so
samo ljudstva, ki žive raztresena
na tujem ozemlju, nikakor pa ne
narodi,, ki prebivajo strnjeno na
domači grudi in imajo v svoji sredi
le odcepke gospodujočega naroda.
V takih slučajih je prav za prav
vladajoči narod manjšina. Kakšna
manjšina smo n. pr. mi Malorusi
na Foljskem? Nas živi osem miljo*
nov na enotnem ozemlju in med
nami je 25 od sto Nemcev, Polja*
kov in Židov. Večina smo mi, to je
naša zemlja. Predlagam, da se pri*
zna takim manjšinam pravica do
samoodločbe. Ljudstvo naj samo
odloči, je*li hoče ostati v sedanji
državi ali želi imeti neodvisno dr*
žavo ali se pa priključiti istokrvnim
bratom v sosedni deželi.«
Ustanovi se stalni odbor
za manjšine.
Resolucija, ki jo je predložil v
tern smislu Lozinski, je bila seveda
nesprejemljiva, ker bi se bili za*
stopniki veeinskih narodov takoj
razšli, ako bi bila prodrla. Malorusi
stavijo predloge, ki odgovarjajo
njih položaju in ne položaju vseh
manjšin. Oni predstavljajo pač na
Poljskem ogromno silo, kateri polj»
ska vlada ne more do živega. Svo*
jo resolucijo so predložili tudi
Ogri, svojo češki Nemci, svojo
Nemci iz Nemške republike, svojo
sem predložil in utemeljeval tudi
jaz, ki je odgovarjala seveda zopet
našim razmeram. Najbolj milo in
mehko resolucijo so imeli Franco*
z\, ker so pač narod brez lastnih
manjšin.
Po peturni razpravi smo se začeli
bližati sporazumu in se končno ze*
dinili na nastopno resolucijo, ki jo
je sprejel tudi kongres:
»Odbor za politične zadeve in za
zaščito manjšin priporoča prvemu
panevropskemu kongresu ustanot
vitev stalne komtsije, kateri naj se
naloii naloga, da temeljito prot
učuje vsa vprašanja, ki se tičejo
narodnih manjšin, in da izdela na
podlagi takega študija in v sporat
zumu z Interparlamentarno unijo,
z Zvezo društev za Zvezo narodov
ter s Kongresom manjšin v Ženevi
določne predloge, s katerimi naj
bi se zajamčile pravice narodnih
manjšin v Evropi. Kongres je pret
pričan, da bo spričo današnjih evt
ropskih državnih meja vseevropsko
gibanje doseglo šele z rešitvijo
manjšinskega vprašanja zaželjene
uspehe.«
Važno je nadalje, da se bo časo«
pis »Paneuropa« pečal odslej tudi z
manjšinskim vprašanjem.
Rusija in Anglija.
Odsek, v katerem sem sedel, se
je imenoval »Komisija za politiko
in za zaščito manjšin«. Cisto poli»
tična vprašanja so bila torej tudi
na dnevnem redu. Toda ne v odse*
ku in ne na javnem zborovanju
kongresa se niso razmotrivala pra*
šanja, ki bi utegnila zanimati naše
bravce. Grški minister Politis je
razpravljal n. pr. v sicer mojstr*
skem govoru o razmerju bodoče
Zveze evropskih držav do Zveze
narodov, Mažar Lukucz je udaril
po mirovnih pogodbah ter se prito«
ževal, da so Ogri zgubili pod tuje
države eno tretjino svojega naroda,
na kar ga je predsednik poklical k
redu, in slišali so se še drugi splošni
govori. Zanimivo je le, da se je raz?
pravljalo v odseku tudi razmerje
vseevropskega gibanja do Anglije
in do Sovjetske Rusije. Nekateri
so bili mnenja, da Anglija ne spa*
da v Združene države Evrope, ker
ima vecji del svojega ozemlja v
Aziji. Ameriki, Avstraliji in Afriki.
Glede Rusije sta pa nastaÜ kar dve
struji: eni so bili za vključenje,
drugi proti. Meni se je zdelo sicer
smešno, da bomo mi v odseku skle*
pali o tem, ali naj se Rusija vključi
v evropsko zvezo ali ne. Ne mi in
ne kongres ne bo o tem sklepal, ker
bo o tem odločala Rusija sama, če
se ji bo zdelo potrebno. Kljub te*
mu so sc vsi slovanski člani posta*
vili odločno na stran Rusije in tako
je nastala resolucija, v kateri je re«
čeno, da bi vseevropska organiza*
cija pozdravila z veseljem, ako bi
se Rusija priklopila Združenim dr»
žavam Evrope. Isto velja seve tudi
za Anglijo.
Zanimivo je to le v toliko, v ko*
likor se panevropska organizacija
ni postavila na protirusko stališče,
kakor je sedaj v zapadni Evropi v
modi. Za duh organizacije je to
značilno.
Duševna priprava mladine.
Tretji del problemov, s katerimi
se je bavil komjres, so bili tako
zvani duševni problemi. Nastopali
so govorniki ter poudarjali, da mo*
rajo evropski narodi spoznavati
medsebojno svojo kulturo, eden
drugega spoštovati in se eden od
drugega učiti. Vsi veliki možje so
koristili napredku celega človeštva
in ne samo lastnemu narodu. Niti
en evropski narod ni zgradil svoje
omike samo na delu in pridobitvah
lastnih sinov. Vse, kar imamo, je
zraslo iz skupnega dela in zato si
dolgujejo vsi evropski narodi
sprotno hvaležnost. Ta resnica mo«
ra prodreti v množice in iz tega se
mora razviti enotna evropska za*
vest. Veliko nalogo in veliko odgo«
vornost imajo v tem pogledu znan«
stveniki, pisatel ji in vzgojirelji mla«
dine.
Prenehati mora narodna nadu«
tost, ki povzdiguje lastni narod v
nebesa in gleda s preziranjem in za*
nieevanjem na druga plemena.
Posebno važna je vzgoja šolske
mladine, ki dorašča danes v duhu
nacionalističnega mišljenja. Zato
je bila predlagana in sprejeta pa*
metna resolucija o Šolskih knjigah,
ki se glasi:
Naloga sole.
»Ker obstoji največja duševna
ovira za prijateljsko sodelovanje
med narodi v pretiranem nacumat
lizmu, ki se vceplja otroku že tet
kom šolske vzgoje, priporoča vset
evropski kongres, da se pouk v sot
Iah uredi po naslednjih načelih:
1.    Šolske   knjige,   ki   hujskajo
k medsebojnemu sovraMvu   in   k
vojni, se nadomestijo s takimi. ki
vpoštevajo sprotno odvisnost   evt
ropskih narodov in oznanjajo njih
medsebojno spoštovanje.
2.  V tem smislu je trebs vplivati
stalno na vlade evropskih driav.
3.  Dokler se taka temeljita revii
zija   šolskih knjig   ne izvede,   je
treba poskrbeti,   da se v   vsakem
oziru pojem nadnarodnosti ne tob
mači   v šoli kot   protinarodnost.,
narodno izdajstvo ali slično in   da
se naše gori označeno stališče ob
vsaki ugodni priliki primerno ocet
ni.«
To je bila najvažnejša resolucija
»duševnega zborovanja«, na kar se
je kongres zaključil.
Naše stališče.
Kakšen je bil uspeh in pomen
dunajskega zborovanja, ako pre*
gledamo izvršeno delo? Če bi bil
namen zborovanja vzbuditi v nuj*
širši javnosti zanimanje za idejo
Združenih držav Evrope, je kon*
gres svoj namen in uspeh v polni
meri dosegel. Dunajsko zborovanje
je bila velika in učinkovita propa*
ganda. Ali pa pomeni kongres tudi
korak naprej k ustanovitvi vseev*
ropske državne zveze, je seve dru*
go vprašanje. Potek kongresa sa*
mega nam tega ne more razjasniti.
Tudi pred vojno so se vršili nad
vse sijajni in učinkoviti mirovnl
kongresi in vendar je par let za
tem izbruhnila najbolj krvava voj*
na zgodovine. Uspeh vseevropske
ideje ni odvisen od govorov in re*
solucij, temveč od sil, ki leže izven
kongresa, to se pravi, v druzabnem
življenju posameznih evropskih de*
žel. Zveza evropskih držav se mo«
re uresničiti le tedaj, ako so za to
dani potrebni gospodarski, politic*
ni in duševni pogoji pri veliki ve*
čini evropskih narodov. Danes mi
teh pogojev še ne vidimo! Pač se
pa razmere polagoma in plaho obra*
čajo na boljše.
Dunajsko zborovanje nas je tudi
prepričalo, da si pri besedi: Združe*
ne države Evrope vsakdo predstav*
lja nekaj drugega: eno misli in'hocc
socialni demokrat, drugo indu*
strijski podjetnik, zopet drugo kr«
ščanski socialist. Tudi komunisti
zahtevajo Združene države Evro*
pe, kakor pišc Trocki v svoji zad*
nji knjigi: Evropa in Amerika. Ra«
zumc sc, da imajo tudi oni pri tem
svoje posebne nazorc in eilje. Ni
cclo izključcno. da bi se zdru/ili
nekateri državni mogotci ali dik*
tatorji ter ustanovili vseevropsko
državno zvezo. kjer bi se seveda
tlačenje narodnih manjšin in šibkih
piemen nadaljevalo.
Združene državc Evrope so torej
Mran 4.
>OORISKA STRA2A«
posoda, v katcro se lahko vlijejo
najrazličncjše vscbine. Na vsak
način bi pa pomcnile velik napre«
dek, kajti obramba bi bila v taki
državni zvezi tudi šibkim nepri«
mernolažjainvojne med evropski*
mi narodi bi prenehale. Že to sa*
mo na sebi pa je neprecenljiva do«
brota za človeštvo.
Kcr pomenijo Združene države
Evrope velik napredek v človeškem
razvoju, jih pozdravljamo.
Na Dunaju 9. okt. 1926.
Dr. E. Besednjak.
Kaj so ministrstva ukrenila?
Naš poslancc dr. Besednjak se je
brž, ko so zaeele prihajati novice o
groznih poplavah do naši deželi
obrnil s pismcno interpelacijo na
ministra za javna dela in za notra«
njc zadeve ter ju prosil, naj kaj
ukrcncta, ker škoda in beda poplav«
ljenccv je vclika. Oba ministra sta
preko svojih podtajnikov poslala
svoja odgovora, ki ju objavljamo
v znanje vsem prizadetim. Glasita
se pa takole:
Odgovor iz notranjega ministrstva.
Zagotavljam častivrednega in«
terpelanta, da je to ministrstvo
brž ukrenilo vse kar spada v nje*
no področje glede poplav, ki so
zadnje dni prcteklcga meseca
prizadcle kraje v vidcmski, tre«
vi.ški in tržaški pokrajini.
Komaj so prispele prve vesti, je
že bilo danih na razpolago vi*
dcmskcmu prefektu 45.000 lir, da
jih porazdeli tarn, kjer je ljud«
stvo najbolj prizadeto.
Prcfckt je osebno razdclil pod*
pore. Tujcrodno prcbivalstvo je
v ponovnih brzojavkah izrazilo
svojc priznanjc vladi, ker sc je
hitro in izdatno pozanimala za
žalostne okoliščine.
Ravnotako je tudi prefekt iz
Trcvisa pomaual prizadetim s
25.000 lirami, ki mu jih jc stavilo
na razpolago to ministrstvo.
Tržaška prefektura ni uvidela
potrebc po kaki denarni pomoči
od vlade, ker so razne ustanove
in prcbivalstvo samo odpomogli
prvi potrebi.
Znano jc tudi, da so vsi prc*
fcktjc in krajevni tehnični uradi
v poplavljcnih pokrajinah hitro
poročali pristojncmu ministrstvu
za javna dcla o škodi in da so
dali svojc prcdloge za obnovo od
vodc poškodovanih del. V tre*
nutku ncvarnosti so pa vsa ob*
lastva izdatno podpirana od o«
rožnikov in miličnikov ter od
ljudstva samega ukrenila vsc po«
trebno, rla so sc odstranile za«
lostnc posledicc.
Državni podtajnik:
Teruzi.
Odgovor iz ministntva
za javna dela.
Komaj so prispele v ministr«
stvo prve vesti o poplavah, ki so
27. dne preteklega meseca priza*
dele nekatere kraje v Julijski
Krajini, so bila brž opozorjena
krajevna oblastva na obstoječe
določbe, ki dovoljujejo v slučaju
sličnih nesreč podeljevanje pod*
por v iznosu polo vice stroškov, ki
so bili potrebni za popravo ob«
činskih, deželnih cest in konsor«
cialnih cest. Prav tako tudi eno
do dveh tretjin stroškov za obra«
no bivališč. Omenjene določbe
dovoljujejo tudi iz fondov na
prefekturah predujme za neod«
ložljiva dela.
Kakor bodo prihajale prosnje
za podpore ali predujme, se bodo
brž pretresale po najkrajši poti,
če ne bo nikakih ovir.
Za pomoč zascbnikom pa to
ministrstvo ni ničesar ukrenilo,
ker to ne spada v področje mi«
nistrstva za javna dela.
Rim, 11. oktobra 1926.
Državni podtajnik.
(podpis nečitljiv.)
Kakor jc razvidno je bila vlada
v stanu le malo olajšati gorje naj«
huje prizadetih. Svote, ki so bile
dane prefektom na razpolago so le
malo izdatne. Oblastva bi morala
najti še novih fondov, če se hoče
ljudstvu pomagati
Druga važna naloga bo odpadla
na občinske načclnike, da poskrbe
za popravo cest in potov. Zlasti v
ba.ški dolini bo treba čimpreje na
dclo, ker sicer bo vsak dovoz one»
mogočcn. In navsezadnje bo le tre«
ba začeti misliti na uravnavo naših
vod, da se nc bo ob vsakem dc«
ževju trcba bati novih nesreč. Tu
bo pa vlada morala skrbeti, ker ob«
činarjem pač ne bo šlo nakladati
novih doklad.
Našc ljudi, ki so od vode priza«
deti opozarjnmo še enkrat. naj se
pomujajo, da se jim davki od«
pišejo.
Za gospodarja in gospodinjo.
Da preženeš dexevne gliste iz
cvetličnih loncev, položi na vrh
zemlje tik cvetlice nagnito jabolko.
Kmalu prilezejo gliste na jabolko.
Poberi te gliste in postavi jabolko
zopet tik cvetlice. Jabolko izvabi
vse gliste iz zemlje, ker jim gre v
slast.
Pregosto črnilo razredčiš naj«
bolje z jesihem. Tudi pivo je upo*
rabno.
Luknjice na dežniku. Male luk«
njice na dežniku popraviš, če pri«
lepiš s kolodijem na spodnji strani
majhen kosček svile ali drugega
dežnikovemu podobnega blaga.
Kako naj se hrani gnjat in slas
nina? Kdor hoče gnjat in slanino
dobro in svežo ohraniti, naj napra*
V)i takole: Vzemi primerno velik
zaboj, postavi ga na suh kraj in
natresi na dno bukovega pepela.
Tako delaj, da bo zaboj poln. Kar
si shranil, je treba, da je dobro po«
suto s pepelom. da ne bi kaka go«
lazen zanesla svojih jajčec na me«
so. Tako shranjeno meso ostane
dobro in tečno tudi leto dni. Da se
meso ne zamaže s pepelom, ga je
treba zaviti prej v papir. Preden
se meso rabi, se mora s krtačo osna«
žiti prahu.
Jasli so živini to, kar je človeku
skleda, v naših hlevih pa dobimo
prav pogosto, da so jasli strašan«
sko zamazane. Očiščene niso bile
najbrže že od takrat, ko jih je
mojster napravil. V takih jaslih ne
je živina rada, kakor ne je človek
z umazane sklede. Snaga je tudi tu
neobhodno potrebna, če hočemo,
da se bo živina redila. Jasli je tre«
ba torej večkrat očistiti in če mo»
goče tudi oprati. Ako so jasli po«
kvarjene in razbite, jih moramo
popraviti, da se živina pri njih ne
poškoduje. Pravi gospodar mora
imeti povsod svoje oko.
Kopalne kadi. Kadi za kopanje
se pokvarijo, če natočiš najprej
vročo vodo. Vsled vrocine postane
Fanfje in dekleta!
Obljnba dela dolg! Ali veste, ka| ste oblinbill? „čolnlfi"
fe F of re ben noofh uesel In gred; krepke oeslarfe fe
ima. Tcrei ffantfe fn deklefa po drnSfvlh nablrajte za
oahfl za „ Coins Ceu" in za prosuefnl sblad. Eno liro na|
da vsak, ne dec! Pa res usab druStuenik In drnSfoe-
nica in oldell boste kolfko se nabere! Fantje in dekleta,
Izpolnlte za vahfi suojo obllnbo in soojo dolinosti
kositar prhek, se rad lomi in poka.
Raditega se priporoča naliti vedno
najprej mrzle vode.
Kan se naredi na vinu, če vina
redno ne zalivamo in ne skrbimo,
da je sod vedno poln, kadar je po*
soda dolgo časa načeta, ali kadar
dohaja zrak skozi veho, špranje
itd. do vina. Na površju vina se na«
pravi belkasta mrenica, katera, če
ostane dalje časa na vinu, lahko
zelo škoduje. Polagoma se poloti
vina cik ali pa postane vlačljivo in
zoprno. Najrajši se prikaže kan na
šibkih vinih, ki so bolj sluznata.
Če se mrenica ni preveč razvila in
se da sod trdno zavehati, se odpra«
vi kan s tern, da se skrbno doliva
vino, dokler ne prek'ipi in se na
površju ne iztrebi kan iz posode.
V to svrho naj se uporablja lij z
dolgo cevjo, ki naj bo na spodnjem
koncu zavihana nekoliko navzgor.
Kadar se kan zbere pri vehini
luknji, naj se odpihne in potrka
še nekoliko okoli vehe, da se ločijo
kožični deli, in te naj se vnovič
odpihne, ko pridejo na površje. Če
je kan že močno razvit, je treba, da
se pretoči vino v dober, z žveplom
močno zakajen sod, in da se filtri*
ra, če je nnmreč treba.
Čuvanje kanarčkov. Kanarčkov
ne postavljal na odprta okna, niti
ne obešaj v kletkah na prost zrak,
ker ne prenesejo vetra, prepiha,
mraza. pekočega solnca pa naj*
manj. Ako pozimi zračiš sobe, po*
grni kletke z večjo krpo.
Kako šteješ kapljice? Iz navad*
nih stekleničic, ki se rabi jo za zdra*
vila, je težko našteti gotovo mno«
žino kapljic, ker ti uide navadno
že pri prvem poskusu preveč teko*
čine iz steklenice. Ce steklenico,
dokler je še zamašena, obrneš, jo
s tern do zamaška dobro navlažiš
in nato steklenico odpreš. boš iah«
ko naštel poljubno množino kap*
ljic.
O dobro nasajenem kladivu. Kla>-
divo ostane naj bolje nasajeno, če
ga zagozdiš poševno iz kota v kot.
N. V. Gosjol.
Pouesto tern, haho se je sprl Ivan
Ivanevič z Ivanom Nihifopoviiem.
Iz ruščine prevaja I. K.
I.
Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforo«
vič.
Slaven koret inm Ivan Ivanovič!
Prckrjsen! In kakšnc obšitkc! Fej,
ti propast, kakc obšitkc! Svitlo hli-
ščečc ko sren pozimi! Stavim, Bog
vc da sc pri nobenem drugem nc
dobijo tuki! Poglejtc, za voljo bo«
žjo nanjc - poschno, ko začne s
kom govoriti — noglcjte od strani:
kakšno jc to obrobljcnjc! Opisati
sc nc more: žamet! sribro! ogenj!
C.csjfoc', mili Bog! N'ikolaj Oudo«
dclnilv, prijatclj bo/ji! Zakaj jaz
nimmn tnkctja korcta! On ga jc se*
šil šc tciiai. ko Aguta Tcdosejevnn
šc ni hodihi v Kijcv. Vi poznatc
Aiiato Tuloscjevno? To jc tista, ki
je odf-iriznihi uho zasedatclju, ma<
icmu sodniku.
Prckrascn človck Ivan Ivanovie!
Kakšcn dom ima v Mirgorodu.
Okro/.! njega od vsch strani so strc*
šice na hrastovih stebričih. pod
strt'sicami povsod klopice. Ivan
Ivanovie slcčc. ko sc naredi prav
vročc  tudi korct, in spodnjc hlačc
in je v sami srajci in se oddihuje
pod strešico, in gleda, kaj dela jo na
dvorišču in na ulici. Kaka jabolka
in kake hruške pod samimi   okni!
Odprite samo okno in veje same se
vrivajo v sobo. In to vse pred hišo;
a če bi videli, kaj ima v sadnem
vrtu! Kaj vse ni tarn! Slive, višnje,
črcšnjc, vse sadno drevje, solnčni«
cc, kumaricc, mcloni, vsa mizarska
! in kovaška orodja, tudi gumno (mi*
j zarska delavnica in kovačnica).
I     Prckrasen človek Ivan Ivanovie!
j On jako ljubi melone. to je njego«
j va najljubša jed. Ko je pokosil in
| ko gre v sami srajci pod strcšico,
! tcdaj ukaže Gapki prinesti dva me«
i lona in sam jih razreže, pobere se*
I mena v poseben   popir   in   začne
j jesti. Za tcm ukažc Gapki prinesti
črnilnik in sam, z lastno roko na*
\ pravi napis na popir jc s scmenom:
j Ta melon je hil pojeden tcga in te«
! ga. Cc je bil tudi leak gost zraven,
! tedaj: Vdeležil se je tudi ta in ta.
j Pokojni sodnik mirgorodski sc jc
| vsclci veselil, ko jc glcdal dom Iva«
! na Ivtinoviča. Da, res prijeten dom«
ček. Mcni sc dopadc, da so od vsch
strani prizidane izpahnjencc in iz*
; iinhnjcnčkc, tako, da če se poglcda
od daleč, sc vidijo same strchc, po«
. stavljcnc cna na drugo. kar jc po«
i dobno krožniku s fanclji ali šc bolj*
šc gobam, ki rastcjo   po   drevesu.
i Drugače so vse strehe kritc po vr«
j sti, Iva, hrast in dve jablani so jih
objele s svojimi razprostrtimi ve«
jami. Med drevjem mrgolijo in gle«
dajo na ulico ne prav velika okna
s sivo pobeljenimi talarji.
Prekrascn elovek Ivan Ivanovie!
Njega pozna tudi komisar poltav*
ski, Doroš Tarasovič    Puhivočka;
kadar gre iz Horola, vsakikrat kre«
ne k nicmu. A protopop, oče Peter,
ki živi v Koliberdi, ko se zbere pri
njem pet gostov, vselej pravi, da
| on ne pozna nobenega drugega, ki
I bi tako izpolnjcval krščanske dol«
j žnosti in jih umel v življenju ka*
I zati kakor Ivan Ivanovie.
Moj Bog. kako beži čas! Ze tedaj
je prcšlo več kakor deset let, odkar
ic postal vdovec. Otrok ni imcl.
Gapka ima otroke, ki tekajo več*
krat po dvorišeu. Ivan Ivanovie iim
da je vsakemu vsakikrat po eno po«
gačico, ali po en košeek mclonc, ali
po en ko.šček hruške. Gapka nosi
ključe od sob in odskrinj; od veeje
omarc, ki se nahaja v spalnici in
od srednje sobc ima Ivan Ivanovie
ključ pri scbi in nc mara spuščati
noter nikogar. Gapka — je punca
zdrava in hodi v prcdpasniku s
svežimi ustnicami in s svežimi lici.
In kako pobožcn človck je Ivan
Ivanovie! N'sako ncdcljo oblcče ko«
ret in gre v ecrkev.   Ko   vstopi v
njo, Ivan Ivanovie, in ko se poklo*
ni na vse strani, se navadno vstavi
na koru in zelo lepo pritiska s svo*
jim basom. Ko konea služba božja,
Ivan Ivanovie ne more strpeti, da
bi ne obiskal vseh ubogih. On bi,
znabiti. ne hotel se ukvar jati s tern
dolgočasnim delom, če bi ga ne pri*
ganjala k temu njegova prirojena
dobrota. »Zdrovo, nebogo« govori
navadno, ko obišče tudi pretkano
babo, v raztrganem, s krpo na krpi
sešitem krilu. »Odkod ti, ubožica?«
»Jaz, gospod, sem prišla s prista*
ve: tretji dan, ko nisem ne jela, ne
pila; izgnali so me lastni otroci.«
»Uboga glavica! Po kaj si prišla
sem?«
»A tako, gospod. miloščine pro*
sit, ali bi morda ne dal kdorkoli
vsaj za kruh.«
»Gm! Kaj hočeš še razen kruha?«
je navadno izpraševal Ivan Ivano*
vie.
>'Zakaj nc! Lačna sem ko pes.«
»Za vse, kar mi milost vaša da,
bom hvaležna.«
»Gm!« je navadno odgovarjal
Ivan Ivanovie. »Ti bi najbrže rada
tudi mesa?«
»Kdaj jc še smel lačni izbirati?
Vse, kar ponuditc, vsc je dobro.«
Pri tem je starka naorej iztezala
roko.
»OORISKA STRATA.
Strati 5.
Iz široRega sveta.
Žrtve plesa.
Cudno se bo komu zdelo, da ko*
ga pograbi bela žena kar sredi pie*
sa. Da se je kdo na plesišču pre*
hladil in zbolel do smrti to pač, a
prvo ne. In vendar se je zgodilo
n. pr. v Londonu v februarju. Na
nekem oficirskem plesu je neki ad«
miral s tako vnemo plesal pies
»twostep«, da se je ob koncu mrtev
zgrudil. Isto poročajo o francoskem
majorju Behurellu. V Bruslju na
Belgijskem je 21«letna Magdalena
Rubens tako vneto plesala, da je
sredi »chariestona« od kapi zadeta
omahnila v naročje svojega pie*
savca.
Dobra obrt.
Ta se je zgodila v deželi ponare«
jevalcev, v Madžarski. Policija je
namreč razpisala nagrado 350.000
ogrskih kron za tistega, ki reši ka«
kega samomorilca pred smrtjo. Ka«
kor veste je na Madžarskem po«
sebno med srednjimi sloji dosti
brezposelnih. Ti so ugibali, kako bi
prišli do zaslužka. Pa so trije izmed
njih šli in ustanovili družbo z ome*
jeno zavezo. Prvi je bil »samomori*
lee«. Ta je skočil v Donavo, drugi
član skoči za njim in ga »reši«.
Trefji, ki je na obrežju gledal, jo je
pa ucyrl naravnost na policijo in
tamkaj javi, da je nekdo rešil ne«
kega samomorilca pred gotovo
smrtjo. Res se brž na to javi na po*
liciji rešiteli. priča izpriča in kone«
no še »samomorilec« potrdi, da ga
je drugi gospod rešil. Ljudomila po«
licija izplača rešitelju brž na roko
predpisano nagrado. Ko je pa le
morala zmeraj več nagrad izplače«
vati, je spoznala, kako jo vlečejo in
je samomorilne nagrade kratkoma«
lo ukinila.
Nove vrste profesor.
Prodajanje je tudi svoje vrste
znanost. Kakor za vsako vedo, tako
je treba tudi za to posebnih profe«
sorjev. In res; v Londonu jih že
imajo. Neka dama, Gladys Burton
po imenu, je študirala visoko solo.
Potem je p_a sedem let služila kot
prodajalka v raznih trgovinah. Po*
lagoma se je tako izvežbala v svo*
jem poslu, da je postala nadzorni*
ca vsega osebja v neki londonski
trgovini. Kmalu je otvorila še za*
vod, kjer se poučuje veda o »proda*
janju«. Navadno pozovejo bogati
trgovci Burtonovo za bogat denar,
da si ogleda njih skladišča, izložbe
in način prodajanja v trgovini in
ona jih potem opozori na nedostat*
ke. Trgovci se s to »profesorico«
posvetujejo tudi zastran novih u*
službencev, ker ona ima neki zelo
dober nos, da zadene pravega člo*
veka za trgovino.
V navskrižju z zakoni.
Po poljskih kaznilnicah imajo
zaprtih 28.640 jetnikov, 2550 izmed
njih radi političnih zločinov. Upa*
jo, da se bo to število zločincev na
Poljskem že prih. mesec zmanj*
šalo za 2000. Naj le upajo!
Palestinski denar.
V  Sveti deželi bo začel začetkom
prihodnjega leta krožiti nov denar.
Kakor se vidi, se Židje vedno bolj
približujejo lastni državi v Palesti«
ni. Angleži jim pa pri tem krepko
pomagajo.
Velika tatvina.
V  soboto ponoči so tatovi udrli
v Rimu v tiskarno,   kjer   tiskajo
znamke. Nagrabili in odnesli so za
1    miljon  620.000 lir znamk.    Do
smrti   jih   bodo   imeli   dovolj za
pisma.
Žalosten konec.
Ruski listi sporočajo, da je sin
enega najslavnejših ruskih pisate*
Ijev Fedorja Dostojevskega v Mo*
skvi od lakote umrl. Domovina ni
imela niti skorje kruha, da bi se
oddolžila na sinu spominu slavnega
moža.
Boksarjenje.
Halo! Velika reč se je zgodila!
Zvezda je zatonila! Tako se bere
in vpije po Ameriki in po Evropi,
koder velja boks ali obdelavanje
s pestmi za fin sport. Dosedanji
svetovni mojster v postavnem
pretepanju s pestmi je bil Demp*
sey. Njegova »obrt« mu je prav do*
bro nesla. Če je imel svojo jahto,
ne vemo koliko avtomobilov in vil,
si že lahko mislite. V nedeljo se je
pa mojster v Filadelfiji spoprijel s
svojim nasprotnikom Tukneyem in
je bil — premagan.
Kako so se Amerikanci zanimali
za odigrano partijo boxa se vidi iz
cen. Prostor v prvih vrstah je ve«
ljal 500 dolarjev (okoli 14.0000 lir).
Nad 150.000 ljudi je drlo v Stadion.
700 časniških poročevalcev je z naj«
večjo natančnostjo poročalo v svet,
kam je priletela pest. Zaključek
vsega tega je ta, da je v pretepu
izgubil Dempsey eno oko, toda do*
bil 1 miljon dolarjev, t. j. malo
manj kot 30 miljonov Hr. Zdaj se
pa lahko smeje vsem, ki so ga gle«
dali.
Nove vrste rekord.
V  Ameriki so se lotili novih stav.
Kdo bo več časa igral na klavir.
Neki   Burt je 60 ur neprenehoma
razbijal po tipkah. Roke je imel z
verigo priklenjene h klavirju. Samo
kadil je vmes; pa še cigarete so mu
prijatelji vtikali v usta.
Političen film.
Kinematografarji so naredili film
»Apokaliptični jezdeci«, kjer na«
stopa Valentino, baje tako lep fant,
da so babnice zastran njeßa v ome«
dlevico padale. Nemška vlada pa
zahteva, da se film nikjer po svetu
ne sme predvajati, ker žali nemski
čut. Ko gre za žalitev moralnega
čuta, se pa nihče ne čuti prizade«
tega.
Cesarski bogataš.
Bivši cesar Viljem II. bo dobil od
pruske vlade nazaj večino svojih
posestev in premoženja. Vso vred«
nost. ki mu bo kmalu izročena, ce«
nijo na 1400 miljonov zlatih mark.
Mož bo na ta način eden največjih
bogatinov. Narodi, ki jih je Vilje«
mova politika vrgla v nesrečo, pa
trpijo še naprej.
Odškodnina za »sedenje«.
Lani so v Budimpešti obsodili ne«
ko služkinjo zastran kraje na 6
tednov zanora. Ko je doba minula,
so na jetnico kar pozabili. Sedela
je še naprej 42 tednov. Potem šele
so jo spustili. Služkinja pa zahteva
zdaj od kaznilnične upravc 400.000
lir odškodnine.
Zanimiva statistika.
Pravdarsko ministrstvo v Berli«
nu je izdalo žalostno statistiko:
Čujte: 1. 1912. je bilo 35 smrtnih
obsodb, 1. 1918.: 43, 1920: 177,
1922: 126 1923: 85. Pa recite, da se
svet boljša.
Podganja potovanja.
Tudi ta ni dala mim stevilkar*
jem. V Londonu so ujeli par pod«
gan in jim pripeli na nožice sre«
brne obročke; nato so jih spustili.
Čez šest mesecev so eno tako ži*
valico z obročkom ujeli 190 an«
gleški milj proč od Londona.
Čedna pravica.
V  Budimpcsti tarn na   Oi.!rskem
so pravdarski možjc iztuhtali   nov
zakon za obsojence.    Ta postava
veli, da se vsi,   ki so   bili pred   1.
novembrom 1926. obsojeni na manj
kot 5 let, oproste. Na tak način bi
se izmuznili iz luknje vsi oni, ki so
franke po  slepariji  tiskali.
Biov. Lorenzoni in „Vatisone".
Neki Giov. Lorenzoni se je ob
koncu svojih elankov proti sloven*
ski duhovščini obregnil tudi ob du*
hovnike iz nadiške doline.
Izgleda, da ta gospod ne pozna
niti Nadiže (ponovno jo imenuje
»valle Vatisone«) niti tamkajšnjih
duhovnikov.
Najbrž je dobil informaeije pri
še bolj nevednem ali celo hudob«
nem vohunu, ki ga je pa fino po«
tegnil. Eno samo resnico je pove«
dal o duhovnikih ob Nadiži, in si*
cer to, da so ondotni duhovniki
hujši od goriških, ker so že davno
vajeni na slične napade raznih kan«
didatov. Na napade kot so Loren«
zonijevi se kar požvižgajo. Giov.
Lorenzoni je računal, da bo s svo*
jimi članki z Goriškega vse duhov«
nike razburil. Zato se je zbal du«
hovske reserve ob Nadiži, katera
je tako huda, da bi ji ne bil kos niti
on. Ker je Giov. Lorenzoni začel
širiti svoje kulturno prizadevanje
celo po nepoznani Valle del Vati«
sone, je prav, da mu gremo na ro*
ko s tem, da ga informiramo. V
vojni proti Avstriji so bili tarn«
kajšnji vojaki vzgojeni od duhov«
nikov, izmed katerih je 50% no«
silo vojaško suknjo, dva sta padla
v fronti, trije so bili častniki,
šest vojaških kuratov. Kje je pa bil
Veleitalijan Lorenzoni med vojno?
A? Sedanji režim je menda že do«
; dobra spoznal, da nima nobene ko«
risti od neutemeljenih ovadb. Je
bolj praktičen in ne gleda na besede,
ampak na dejstva, seveda na ško«
do gori opisanih ljudi.
Giov. Lorenzoni nc govori resni«
ce, ko pripisuje znano pesem »Jaz
nisem Tal'janka« monsignoru Trin«
ku, ker Trinko niti pobič ni bil še,
ko so to pesem že peli.
Tako tudi ne, ko pravi, da so na«
diški duhovniki ustanovili društvo
brez vednosti svojega nadškofa.
Nadškof je pravila potrdil in po
njegovem nasvetu se je ustanovilo
društvo v Vidmu, kjer so včlanjeni
vsi slovenski duhovniki.
Laže tudi, ko pravi, da so nadiški
duhovniki ustanovili društvo brez
vednosti svojega nadškofa. Nad*
škof je pravila potrdil in po rnego*
vcm nasvetu se je ustanovilo dru*
štvo v Vidmu, kjer so včlanjeni vsi
slovenski duhovniki.
Torcj od prvc besede do zadnje
le izmišljotina. In sedaj? Pustimo
Giov. Lorenzonija, naj v miru pre«
bavlja svoje bleketanje. ki zna sko*
dovati lc njemu, nie pa nc slov, du«
hovnikom ob Nadiži.
»No, pojdi z Bogom,« je govoril
Ivan Ivanovič. »Kaj še stojiš? Ho«
češ, da udarim?«
In ko se je obrnil s takimi raz*
govori k drugemu, k tretjemu. se
konečno vrača domov ali krene pit
čašico žganja k sosedu Ivanu Niki«
foroviču, ali k sodniku, ali k žu*
panu.
Ivan Ivanovič jako ljubi, ako mu
kdo kaj podari ali ako ga povabi v
goste. To se mu jako dopade.
Ivan Nikisorovič je tudi jako
dober človek. Njegovo dvorišče
je tik dvorišča Ivana Ivanoviča.
Pa tudi onadva sta med seboj
prijatelja, kakoršnih še ni videl
svet. Anton Prokofijcvič Popolur,
ki še sedaj hodi v rjavem jopiču
s plavimi rokavi in ki je ob
nedeljah pri sodniku na kosilu, je
navadno pravil, da je Ivana Niki*
foroviča in Ivana Ivanoviča sam
hudič z vrvjo skupaj zvezal: Koder
hodi prvi, se vleče tudi drugi.
Ivan Nikiforovič ni bil nikdar
oženjen, čeprav so nekateri pravili,
da se je ženil; to je doccla laž. Jaz
poznam jako dobro Ivana Nikifo*
roviča in lahko rečem, da ni nikdar
niti misli imel se ženiti. Odkod
prihajajo vse te spletke?
Ne glede na njihovo veliko pri*
jateljstvo,   nista bila ta dva redka
prijatelja med seboj popolnoma
pedobna. Najboljše bomo spoznali
njun značaj, če ju med seboj pri«
merjamo. Ivan Ivanovič ima nena«
vadni dar, da govori nadvse pri«
jetno. Gospoda moja, kako on go«
vori! Ta občutek se more edino
primerjati s tem, da vam kaj po
glavi iščejo, ali čc vas po peti na
rahlo žgcčkajo.   Poslušaš, poslušnš
—  in glavo povesiš. Prijetno, nad«
vse prijetno! Kakor sanje po ko«
peli. Ivan Nikiforovič, pa nasprot«
on — največ molči: no pa zato, ko
pridene besedo, ta drži: in obrije
boljše kakor   vsaka   britcv.   Ivan
Ivanovič je suhljat   in   visoke po«
stave; Ivan Nikiforovič ni mnogo
nižji. no zato   je   pa   toliko širji.
Glava Ivana Ivanoviča je podobna
redkvi z repom navzdol; glava Iva«
na Nikiforoviča pa — redkvi z re«
pom navzgor. Ivan Ivanovič leži po
obedu v sami   srajci pod strešico;
na večer si oblečc korct in grc ka«
morkoli, ali k mestnemu magazinu,
kamor daje moko ali v polje lovit
prcpelicc. Ivan Nikiforovič. leži ves
dan na dvorišču, če ni prevcč toplo
— in navadno dene hrbet na solnce
in noče iti nikamor. Če se spomni
zjutraj, tcdaj gre po dvorišču, ogle«
dujc gospodarstvo in zopet k počit«
ku. V prejšnjcm času cj imel nava«
do zahajati k Ivanu Ivanoviču. Ivan
Ivanovič ie nenavadno tenek   člo*
, vek in v navadnem govoru nikdar
ne izrece neprimernc besede, in se
tudi razsrdi, ako jo sliši. Ivan Niki«
| forovič je včasih nepreviden. Tcdaj
navadno Ivan Ivanovič   vstane   z
mesta in pravi: »Zadosti, zadosti,
Ivun Nikiforovič; boljše je na soln*
cu,   kakor Bogu nasprotne besede
govoriti.« Ivan Ivanovič se silno sr«
di, če mu pade v sklcdo muha: on
: je kakor iz sebe — in tudi sklcdo
i vrže in gospodinjo prime. Ivan Ni«
kiforovič sc na moč rad kopa in ko
: sede do grla v vodo. ukažc tudi mi«
! zo s samovarom postaviti v vodo
in prav rad pije Caj v takem ohla«
jenju.
I     Ivan Ivanovič brije brado ob nc«
' deljah dvakrat;    Ivan Nikiforovič
samo enkrat. Ivan Ivanovič je nc«
| navadno radoveden: Bog varuj, da
bi nekaj začcl pripovedovati in da
i bi ne končal! Če je pa s čim neza«
i dovoljen, to takoj pokaže. Po zu«
] nanje je Ivana Nikiforoviča   prav
I težko spoznati ali je zadovoljen ali
i ne, ali se srdi ali ne; pa ne pokaže
tudi, če se ned čcm vescli. Ivan Iva«
novič je nekoliko bojazljivega zna«
čaja. Ivan Nikiforovič p_a nasprot«
no ima vse ropotije v takem redu,
da če bi jih kdo razneselda bi lahko
tarn zložil še dvorišče, skednjc in
hieve. Ivan Ivanovič ima velike oči
tobačnc barve in usta, ki spominja«
jo nekoliko na črko i; Ivan Niki«
forovič ima majhnc oči, rumenka«
stc, ki se popolnoma izüubijo pod
öostimi obrvi in nad puhlimi lici in
nos podoben suhi češplji.
Ivan Ivanovič vselcj — ako vas
počasti s tobakom, najprej oblizne
pokrovko tobakirke, potem udari
po njej s prstom in ponudivši. pra«
vi, ako stc ž njim prijatelji: »Smcm
li prositi, moj gospod, čc vam dra«
üo?« Če pa je tujcc, tcda.j: «Smcm
li prositi, moj üospod, nc imcvši
časti poznati vašega stanu. vašega
imena. vašega pokolcnja, čc vam
drago?« Ivan Nikiforovič vam da
prej v roko svojo rožcno tobakirko
in pristavi samo: »Vam drago?« Nc
Ivan Ivanovie in nc Ivan Nikiforo«
vič ne ljubi bolh in zato niti Ivan
Ivanovie niti Ivan Njkiforovič ne
dopuščajo židu s svojimi tovori
pred sc in pa samo zato nc kupita
praskov proti tem žužclkam, ker
Jud izpovedujc judovsko vero.
Druüacc sta oba, ne glcdc na to.
da si nista v nckatcrih rcčch po«
dobna, bodisi Ivan Ivanovie, bodisi
Ivan Nikiforovič, oba prav dobra
človcka.
(Dalje prih.)
Stran 6.
»QORISKA STRA2A«
Kaj je novega na deželi?
Iz Pevme.
(Novi kip Sv. Ane.) Prav lepo se
zahvaljujemo g. župniku za trud in
skrb, g. Antonu BreŠčaku in Mariji
Figelj ter vsem domačinom za da*
rove, da smo kip kupili. Za vse,
Bog jim povrni!
St. Maver.
V sredo dne 20. t. m. je zapustil,
previden s svetimi zakramenti to
solzno dolino, veleposestnik Ivan
Fonzari. Bil je precej v letih. Rad
je vsakomu pomaßal. Bil je dober
svetovalec. Napravil je za Št. Ma*
ver vse, kar mu je bilo v moči. Od
mladih let do svetovne vojne je bil
podžupan. Čeravno je na dan po«
greba neprenehoma deževalo, je
bila velika udelcžba. Poleg domačih
so bili tudi iz bli/njih vasi in iz
Gorice. Pokojniku želimo večni
mir. Ostalim naše sožalje!
Naše ccstc se nahajajo vsled ve«
likih nalivov v obupnem stanju. Po»
nckod so podobnc že potoku. Člo«
vek mora paziti da ga na cesti te*
ma ne dobi, sicer utone.
Tolmin.
Kakor smo poročali zadnjič se
je na tukajšnjih srednjih šolah vse
izpremenilo. Le nekaj se ni — telo«
vadba. Lahko bi rekel kdo, da to ni
važno. Res, ni važno v primeri z
drußimi izpremembami — je pa za«
nimivo in značilno. Naj nam bo
dovoljeno pokazati svetu način in
zßodovino telovadbe tolminskih
dijakov: o zßodovini nam bodo
vedeli povedati pač največ učite*
Ijiščniki iz III. tečaja. Ti so naj«
starejši »telovadci«. Tu pa je tre*
ba opomniti, da Tolmin nima telo*
vadnice, zato so naši stari telovad«
oi telovadili največ na prostoru pri
Zaloßu. Vadil jih je učitelj Mate*
lie. On je razun prvih redovnih vaj
skusal vpeljati tudi kako prosto
vajo, ter tako okrajšati dolße ure.
Vcndar pa se ne bomo čudili, če so
že tedaj naši dijaki kleli telovadbo.
Tako pripovedujejo stari. In mla*
di! Na mesto učitelja Mateliča je
stopil prof. Zambutto, naši javno*
sti poznan kot pe\rovodja in skla*
datelj na tolm. učiteljšču. Novi
profesor je obljubljal mnoßo in to
z vso njegovo zßovornostjo. In res
Tolminska telovadnica je dobila:
bradljo, skok v višino, gred, roko«
met in kroßljo. Malo pa vendar
nekaj! Nastalo pa je vprašanje. kdo
bo učil dijake telovaditi na tern
novem orodju? Naš profesor go*
tovo ne! Tako vidimo še danes
naše dijake   korakati potne    pod
gradom (kamor je novi prof, pre*
nesel telovadišče), ubogajoče na
vseh 10 povelj, ki jih dajejo g. prof,
atli pa »caposquadri«. Teh 10 po«
velj se menja vsako uro najmanj
po 100 krat. In če pomislimo. da
imajo tolminski dijaki na teden 4
ure telov. si lahko mislimo kako so
je siti!
Ukve na Koroškem.
Dne 13. sept. je smrt pokosila
komaj 20 letneßa mladeniča Simo«
na Tribuča, ki je kot vojak služil pri
konjikih v Veroni. Na vajah se je
pretrudil ali prehladil, zbolel in po
treh dneh umrl v bolnišnici. Žal
nam je po njem, ker je bil vedno
veselega, vedrega značaja. Dragi
Šimen! Daleč od doma Ti truplo
počiva. Duša pa Tvoja v pravem
naj domu gori v nebesih srečo
uživa! — Vlada je dovolila več sto«
tisočev za ureditev našega potoka,
ki nam je že večkrat vse poplavil
Letos nam je, hvala Bogu! priza*
nesel, a vedno je deževje in voda
naš najveeji strah. Z deli so že za*
čeli in upamo, da bodo novi jezovi
zanaprej zadrževali silo vodä. —
V krarkem bodo menda napeljali
k nam električno razsvetljavo iz
Ovcje vasi. Žal da se domači go*
spodarji niso mogli toliko zediniti,
da bi si sami v vasi napravili cen*
tralo, ko nam vodne moči ravno ne
manjka. — Lesni trgovec Ander*
wald iz Žabnic postavlja pri nas
žago. Mnogi se je vesele, da bo več
zaslužka, nekatere pa skrbi in se jo
boje, ker jo gradijo preblizu vasi —
le nekaj metrov od his oddaljeno
— in bi v slueaju ognja bile v veliki
nevarnosti sosedne hiše, župnišče in
sola. Že pred 15 leti je skoro vsa
vas zgorela. — Rudokopno pod*
jetje Ansaldo Cogne si je ob cesti
sezidalo lepo vilo. Tako živimo iz
dneva v dan.
Cerovo.
Pred kratšim časom je »Straža«
poročala o nekem »tičku«, ki je
raznim posestnikom jemal ponoči
kotle, ki so jih pustili pred hišo.
Pretekli teden je zopet zmanjkal
1 kotel in sedem kokoši g. Jožefu
Klincu v Dol. Cerovem. Nekateri
so bili tako otročji, da so menili,
da jemlje dotičnik kotle za šalo. —
Toda dozdaj ni vrnil še nobenega,
ker resno misli uganjati z njimi
»kšeft«. Kako se bo stekla tista
kupöija, bomo o priliki že poročali
»Straži«. Za zdaj povemo le: Tak
šaljivec dela vaščanom le škodo
sebi in starišem pa sramoto.
V katekizmu čitamo: En krivičen
vinar požre 99 pravičnih. Pa »ti&>
ko« bi rad postal bogat na nepo*
šten način — pa bo ostal z dolgim
nosom, kakor je ostal radi ban*
donov.
Podraga.
Tudi nam so poslali novega po«
deštata, v osebi grofa Obizzi Ka*
rola. Sedež ima v Št. Vidu. Urado«
val bo dvakrat na teden tudi pri
nas. V nedeljo dne 10. t. m. nas je
prvikrat posetil. V občinskem ura«
du ga je sprejel odbor, z županom
g. Janežičem na čelu. Gospod po«
dešta se je v dolgem govoru zahva*
HI za sprejem, ter obenem povdar«
jal, da se zaveda oblasti, ki jo je
prejel, obenem pa tudi dolžnosti
napram podrejenemu mu ljudstvu.
Novi oblastnik je napravil na sploš*
no dober vtis, ter upamo da ga bo
znal s pravičnim in nepristran*
skim izvrševanjem svojih dolžnosti
tudi ohraniti. — Trgatev smo spra*
vili. Nabrali smo dobro, le škoda
da tako malo. Eno tretjino ga je
manj od lanskega leta. Drugače je
pa res izvrstna kapljica. Zadostuje
par kozarcev, da postane 61ovek
muzikaličen. Cene moštu so od
1.70 do 1.90. — Tudi nočni gostje
nas pridejo včasih obiskati. Ni
dolgo od tega, ko so okrog 1 ure
ponoči vdrli dvojna vrata katera
vodijo na dvorišče g. Jožefa Se«
menič. Sreča da je prišel ravno
tisti hip njen 19 letni sin od vaso*
vanja domov. Ko je mladenič
vgledal vlomljena vrata je tekel koj
poklicati v bližini pojoče vasoval*
ce. Fantje so s svojimi električnimi
svetilkami preiskali vsak kotiček
— a brez uspeha. Gotovo so morali
poštenjaki kaj sumiti in nato po*
begniti.
Postojna.
Tu gre življenje nekako čudno
naprej in imamo dosti da potoži«
mo, toda kam? Sedaj bomo po za*
slugi velečastitega gosp. dekana
Krhneta dobili nove zvonove. Se*
daj pobira par mož okoli darove.
Ravno pri tern se vidi neolikanost
nekaterih. ko z njih surovimi opaz*
kami mečejo pod noge polena cer*
kveni upravi. Gospodje, saj darovi
niso obvezni, kdqr noče nič daro*
vati naj bode vsaj tiho in naj ne
kaže svoje surovosti na tak način.
Drugim darovalcem pa vsa cast in
zahvala. — Po novem letu dobimo
pod našo faro vas Zagon kar bode
tudi Zagoncem prav; morda bi ka*
zalo tudi z Malim Otokom enako
napraviti? Glede vodovoda nas
mučijo na različne načine. Javne iz*
livke nam pred nosom zapirajo;
Glede električne luči je tudi groz*
na mizerija. Električni tok je šibek
in silno drag; ali plačat moramo
vse eno ali nam gori ali pa ne. Tok
plačujemo po dve liri 80 st. kilovat,
kadar bode pa prišcl tok iz Soče,
kar Bog daj kmalu, ga bodemo pa
plačevali samo po osemdeset sto*
tink kilovat. — Izšokn Postojnčah
M. B., elektrotehnični inženir, je
stavil mestni upravi ponudbo, da
prevzame v lastno režijo clektrično
centralo in da bode dobavljal tak
po 80 cent, kilovat, toda ponudba
mu je bila odbita od mestne upra*
ve z že nam dobro znano pretve*
zo. — Gospodarski odsek menda
obstoja samo za uboge, ker proti
kapitalistom si ne upa nastopiti.
Javorniško cesto smo morali po*
praviti; toda v takozvanih Jeršicah
je pa taka, da kmalu ne bode mogla
niti koza po njej tern manj pa lju«
dje in živina. Kaj je li kdo prebo«
gat. da se mu ne upate ukazati, naj
popravi? Gozdnega čuvaja imamo
toda on je samo lesno trgovski po«
sredovalec, nam pa naj naše goz*
de varuje sam ljubi Bog. Gospodje
prizadeti katerirn to velja, roko
na sree in priznajte, da je vse to
gola resnica iri bodite za ljudstvo,
če ne pa pustite svoja mesta.
Reka.
V »Edinosti« z dne 24. t. m. St.
254 sem čital o prij emu tatov na
Reki 17. t. m. in sem moral zopet
ugotoviti, da je bil dopisnik «Edi*
nosti« jako slabo informiran. Cel
slučaj se je namreč izvršil siedele:
Okrog 2. ure popoldne so prišli
omenjeni trije uzmoviči pred go*
stilno ter so naročivši en literček
kapljice zabavljali in se zelo ob*
lastno obnašali. Pri drugi mizi pa
je sedela neka domačinka, ki jih je
spoznala in to namignila domačim
fantom. Ko so tatovi opazili, da so
spoznani, so iskali priložnosti, da
bi jo popihali. Čeravno je bil beg
skoraj nemogoč, nabralo se je bilo
namreč mnogo ljudi, se je vendar
enemu posrečilo uteči, dva so pa
prijeli, cepray sta se srdito branila.
Medtem pa je šel eden v Cerkno
po orožnike, ki so jih aretirali in
odgnali. Najstarejši med njimi se
je pri slovesu lepo zahvalil za brez«
plačno stanovanje in hrano, ki jo
bo imel za naprej.
(Dopisi se nadaljujejo na 7. strani.)
Dopujte za sklad
„GoriškeStraže'1
VOJNE SLIČICE.
(Bodro, bedasto in žalostno.)
Oba junaka.
Dva cigana Glišo in Avram le*
žita v bukovinskih jarkih. Lije kar
v curkih.
Pa zine Glišo:
»Bratc, Avramc! Tako si bled in
plah, kakor da bi vedel, kako mi je
v želodcu. Vrhu vscga pa mi je
feldvcbelj še nočno stražo pritisnil,
da je moja mera vrhana. Veš kaj,
brate? Javiva se zdravniku, saj sva
bolna.«
»Ojhata, zlate so tvojc besede,
Glišo.«
Bratkota grcsta k polkovncmu
zdravniku. Zdravnik trka po prsih
in hrbtu, ju zasukne in sprcgovori:
»Res je, bolezen imata pod levo čc«
1 just jo.« Kot strcla z jasnega zade*
ne Glišo po obrazu zdravniška ro«
ka. Tudi Avram jc bil dclcžcn
birmc. Žalostno odcincata junaka
nazaj v strelski jarck.
Naslednje jutro se Glišo prvi
zbudi.
»Brate,« se obrnc k pobratimu,
xmeni se jc nocoj sanjalo, da naju
je zdravnik za bolna spoznal. Ni li
to jasno znamenje?«
»Poskusiva srečo, brate,« se ßlasi
odgovor.
Gresta. To pot je gospod pol*
kovni zdravnik še ročneje opravil
ordinacijo: »Bravo, to sta pa tička
od včeraj.« Pljusk na levo, pljusk
na desno in Glišo ter Avram ko*
račita nemo nazaj.
Zasine tretje jutro.
»Naj me črni pobere,« uide Gli*
ši, »danes bo pa Moskalova stroj«
nica rcßljala. Pojva sreči naproti
in poskusiva.«
Avram je bil pa topot čmcren:
»Zakliniam se ti, brate, da danes
in včeraj, vedno jadram sreci na«
proti. Toda, bratc, pojdi v miru in
mene pusti.«
Pa grc Glišo. Na obvezovališču
nalcti na — novega zdravnika. ki
še ni znal ciganske modrosti.
Skrbipolno si ogleda Glišov
obraz in zavpije: »Joj, kako zabuhli
sta obe lici, Marš, v bolnišnico, saj
to je prvi štadij kolere.«
V rczervni bolnišnici vprašajo
cigani Glišo: »Glišo, če v Boga
vcrjcš, kaj jc z bratom Avramom?«
»Avram,« zatcgne Glišo, »naš
Avram? Strahopctcc je ostal v
strclskem jarku.«
Uniforma.
Kr. ogrski ministerialni svetnik
dr. Guljäsz je bil prideljen armad*
ncmu poveljstvu.
Brž se je izkazalo, da bo gospod
svetnik težko vršil svojo službo v
civilni obleki tu sredi samih uni*
form. Vojni krojač si zategadelj
izmisli noyo uniformo. Res da je
bila malo fantastična, toda bila je
lepa in dosti zlatih franž na njej.
In zato je bila lepa. Pa tudi gospod
svetnik so bili prav »fejst« gospod
v njej.----------
Zgodi se, da mora svetnik na pr*
vo službeno potovanje. Stopi v je«
dilni voz. Komaj pokaže v voz svo«
je zlate franže, plane k njemu da«
ma: »Gospod kontrolor!!! Oglejte
si to pečenko! Je to pečenka, kaj?
Vprašam ali je to pečenka!!!«
Čez trenutek pripleše natakar
ves omamljen. se globoko prikloni:
»Skofovska milost, ukazujete pivo
ali vino?«
Odlikovanja.
Bratski zavezniki Avstrijci in
Ncmci so kaj radi drug drugemu
pripcnjali na prsi odlikovanja. Ne*
kega dne pa kar naenkrat ni ne
eden nemški častnik dobil avstrij«
skega zasluzneßa križca. Zakaj?
Takle poßovor sta imcla avstrij«
ski polkovnik pri 5. armadnem zbo*
ru in tja prideljeni pruski major.
Major: »Avstrijci ste pa skopi s
križci.«
Polkovnik: »Oho, major, mi smo
vam dali 7200 zaslužnih križcev, vi
nam pa le 100 svetinj za vojne za*
sluge.«
Major: »Počasi, kolega! 7200 ko*
sov zaslužnih križcev po 50 vinar»
jev kos. Znese 3600 kron. Svetinje
za vojne zasluge emajlirane in po*
zlačene pa stanejo na debelo po
36 kron kos. 100 krat 36 znese rav*
no 3600 kron. Torej?
Podpis.
Na dopolnilnem poveljstvu v
mestu M ... so imeli živega vraga
za poveljnika. Ljudi je pošiljal v
fronto kot se mu je ravno zljubilo.
Mož je svojih devetdeset aktov na
dan kar mehanično podpisal. Niti
prcbral ni vsebine.
Lepcga dne dobi povelje, naj ne«
mudoma odide na bojno polje v
prvo črto, ker mu je višje povelj*
stvo milostno rešilo njegovo —
lastno prošnjo.
Podčastniki so »junaku iz zale«
dja« podtaknili-prošnjo za na boj*
no polje in mož jo je lastnoročno
podpisal.
(Dalje).
»ÜÜR1SKA STRA2A«
Si ran 7
Šempas.
Umrl jc gosp. Pcpi Savclli, sta*
rcjsi siu gospoda Julija Savellia,
podcšlata iz Šcmpasa, nada in up
staršcv ler prijateljcv. V soboto je
še vcscl podueeval cerkveno petje,
v pondcljek so ga prepeljali v sa*
natorji S. Giusto v Gorico in po
zelo tc/ki operaciji, je podlegcl bo*
lezni v sredo zjutraj ob 4.30 uri, v
evetu mladosti, 17 in pol let star.
Bil jc dijak trgovske sole v Gorici.
Kot zelo vercn, je živel in kot tak
tudi je odšel od nas. Dragi Pepi,
spaviij sladko! Tcžko prixadeti dru*
žini, pa naše sožalje.
Sv. Križ pri Ajdovščini.
Nesreča. — Dne 25. t. m. je šel
po ccsti proti Ajdovšeini z vprež*
nim juncem Valič Franc p. d. kun*
drov iz Plač. Predno je dospel do
prve hiše na Gma jni, mu pridrči za
hrbtom luksuzni avto in oplaši
mlado žival, da jo je omenjeni
tcžko obvladoval. Brž za luksuz*
nim pridrči nekt tovorni avto. Po*
novno splašena žival začne dirjati
in sune gospodarja v sredo ceste.
ravno ko je bil avto tik voza. Avto
je Valičs». podrl in ga dobesedno
pomeekal. Rcvež jc na mestu izdih*
nil, ker mu je zdrobilo črcpinjo in
pomcekalo ostale ude. Nesrcčni
šofcr je bil arctiran in pridržan v
zaporu. Kmetovalce svarim, naj ne
vpregujejo živine, katera ni vajena
modernih vozil. — Družini iskreno
sožalje.                             Občun.
Spodnja Idrija.
Most za vozni promet čez Idrij*
co jc do malega dokončan. Od
pttka do nedelje so vsled nepresta*
ncga deževja vsc vode močno na*
r«;sle. Idrijca je tako zelo narasla,
da je pljuskala voda žc na most.
Ljudjc so s strahom gledali, kdaj
da ga privzdigne in odnese. Zakaj
potcm bi bili zopct za mesec dni
brcz vozne poti proti Žclinu. Mescc
dni smo sedaj žc odrezani. brez
zveze. Vendar ie to pot novi most
dobro prestal hudo preizkušnjo.
Docela pa je ob tej povodnji od;
neslo zasilni mostičck, ki je bil na*
pravljen čez Idrijco za osebni pro-
met. — S Kanomljo je bila vsaka
zveza pretrgana, kcr so morali vse
zasihic brvi in mosticke podreti, v
kolikor jih ni narasla Kanomeljca
odnesla.
Danes 1-ihko vsaj približno, v ko*
likor so oškodovanci napovedali,
sporočamo škodo, ki jo je napra*
vilii povodenj dne 27. sept.
V  Spodaji Idriji za   1141798 L
V  Spodnji Kanomlji   559150 L
V  Srcdnji Kanomlji    322900 L
V  Gorenji Kanomlji  259000 L
V  Krnicah                  128900 L
V teh svotah pa niso še všteti ne*
katcri oškodovanci, ki so zelo hu*
do prizadeti, pa so svojo škodo
ocenili kar kratko z besedami: vze*
lo vsc, uničilo vsc. Brez pretirava*
nja, z mirno vestjo lahko cenimo
škodo na dva in pol do tri milijone
lir. Pomoč je tukaj zares potrebna
in izdatncjša, kakor pa jc bila prva
podpora. Zagotovil se je odpis dav*
kov, pa ne vemo za koliko let. 17.
oktobra se je razglasilo, da priza*
dcti oškodovanci lahko vložijo
prošnjo za odpis davkov do 20.
oktobra t. 1. V tcku dveh dni do
trch morajo biti prošnjc vložene
pri davkariji v Idriji. Iz tega raz*
glasa se jasno vidi, da davčna ob«
lastva malo poznajo našc krajevne
razmcre, kcr nastavljajo tako kra*
tck rok za vlaganjc prošenj. Rok
za vlaganje prošenj se mora vseka*
kor podaljšati. Siccr pa sam odpis
državncga zemljiškega davka, če ne
bo kakc druge podpore, ne bo ve*
liko izdal!
Pot proti Kanomlji, ki jo dela
vojaštvo počasi napreduje. Kakor
kaže v Kanomljo ne bo šc tako
hitro vozne poti.
Dobili smo v osebi g. Ivan a Mo*
horiča, posestnika iz Spodnje Ka*
nomlje občinskega komisarja, ker
podeštat, ki je bil imenovan za Sp.
Idrijo in Ledinc ni hotel sprcjeti.
Hudo bremc si jc naložil novi pre*
fekturni komisar in dejania bodo
pokazala, ali je na mestu.
Oj ta vojaški boben!
Pismo iz Firence.
Draga »Straža«! Sprejmi par vr*
stic in po/dravov od slovcnskih
iantov letnika 1906., ki služimo pri
69. pcšpolku v Firenci. V prvi vrsti
pozdrav tcbi, draga »G. Straža«. ki
nam prinašaš novice iz naše ljube
domovins. Srčcn pozdrav našim
staršem, da ne bodo preveč v skr*
bch: saj sedaj leto, ako Bog da, na
svidenje. Is to veljaj bratom in se*
;;tram in vsem prosvetnim dru*
šivom. Žclimo, da bi delovala
v/trajno na polju krščanske pro*
svetc. Pozdrave fantom, prijate*
ljcm. posebno lctniku 1907.; naj sc
le dobro pripravijo in vžijejo še
par uric prostosti. Naših zvestib
deklct tudi ne sraerao pozabiti, če*
ravno so ona mogoee na nas že po*
zabila. Bog živi! — Troha Franc,
Podlanišc: Gerljevie Viktor, Ma*
lovše: Bescdnjak Ciril, Gojaee;
Prcmru Ivan, Vipava; Čač Bernard,
Lonjcr * Trst; Černigoj Alojzij,
Podkraj; Penko Ludvik, Ncrin; Za*
den Matej, Drskovee; Klavt Stani*
siav, Sv. Peter pri Gorici;    Žcrjal
Valentin, Boljunee; Briščak Aloj»
zi j, Sv. Križ pri Trstu; Tavčar Mar«
tin, Dutovlje; Stran Jožef, Dolina;
Kuljat Valentin, Grgar; Čermcl A*
lojzij, Budanje; Zvonimir Alojzij,
Matulje; Nadok Ludvik, Mislice;
Kuštrin Ludvik, Sv. gora; Zajec
Jožef, Jazne; Jereb Anton, Ledine;
Menard Leopold, Godovič; Čerin
Alojzij, Sp. Idrija; Bončina Konrad,
Sp. Idrija; Česnik Rudolf, Konob*
lie; Kogej Rajko, Idrija: Cucek
Karol, Košana; Milie Karol, Pro*
sek; Volk Franc, Suhorje; Motanja
Marij, Bolunc; Knafelc Viktor, Ö*
patija; Trebec Nikolaj, Klejnk;
Krivec Alojždj, Praprctno pri Tol*
minu; Novak Alojzij, t. Bije; Ka*
stclič Alojzij, St. Bijc; Brne An*
drej, Vrbovo; Šabcc Anton, Zagor*
je; Mohorie Peter, Favane; Černe
Valentin, Grgar; Kumar Ivan.
Banjšice.
Pozdravi iz Benetk.
Draga nam »G. Straža«! Sprcjmi
mnogo toplih pozdravov od slov.
vojakov službujočih pri 4. pornož*
ni stotniji »Sussistenze«, ker nam
vedno prinašaš novice iz nnših
slov. krajev. — Posebne pozdrave
po.šiljamo staršem, bratom, sc*
stram, vscm našim prosv. dm*
jitvom in slov. dckletom, če se rav*
no nič več ne spomnijo na nas.
Lctniku 1907 pa povemo, da jih že
či-kajo slavoloki. Zato naj se le še
povesele tch par meseccv. doklcr
so na svobodi. Bog živi! — Am*
brožič Emil, Spodnje Vrcme; Br*
netič Anton; Jasen; Mihclj Jožef,
Rihenherk: Bizj«"k Ozvald, Strži*
šče: Minkuš Viktor, Male Žablje;
Koje Franc, Vcrbica; Ivančie Ja*
kob, Naklo pri Divači; Sirca Aloj*
zij, Šturije.
Rim.
Vedno eitaino dopise in pozdrave
vojakov iz raznih mest. Oglasiti se
nioramo tudi mi Rimljani, ki smo
še tukaj pri 82. pcšpolku. Ni nas
več dosti po številu, ker od nas so
se ločili in na vse strani se razkro*
pili. Nas polk sc je razdrl. od 70
Slovcncev nas je ostalo tukaj sumo
še 12. Drugi ho odšli v Civitavcc*
chio, kjer so jih razdelili med raz*
ne polke. Težko smo se loeili, ker
smo bili kot bratje. Doklcr smo bili
sku.pai ga ni bilo vcecra, da bi sc
nc :-:lišalo naše pctjc črez zidovie
vojp.šnice. Pa še nekaj. 7. t. m. je
umrl v bolnišnici naš rojak Franc
Perdih iz Drcžnice pri Kob'.iridi;.
Nalezel si je bolc/cn na velikih
vajah v Umbraji. Sprcmili Kino ga
na zadnji poti. Na pokopališeu je
imel naš stotnik kratek go vor, v
katerem nam je postavil ranjkega
za vzgled. Bil je dober mladenie,
tibci'a znaeaja: l-.i^ka m;- bo«H rim*
ska zemlja. Mi ostali pa iskreno
pozdrav! jamo tebc, »Goriška Stra«
ža«, ki nas moeno razvescliš,
ko pridtš med nas, staršc, brate,
sestre, potcm slovenska dcklcta ki
so na> popolnoma j)ozübila, najbolj
pa letiiik 1907. Štrukcl j Franc, Ha«
ča pri Sv. Luci.ii. Ferfüa Jožcf Se*
žana. Valcntinčie Franc, Poübrdo.
Valič Rudolf iz Plač pri Ajdovšči«
ni. Skrt Jožef, Senica pri Avčah.
Urh Stefan, Postojna. Rolih Franc,
Ilirska Bistrica. Budal Jožcf, Štan*
drcž. Kašiclič Rudolf, Dobropolje
pri I. Bistrici. Benčič Alojzij, D.
Zemon pri 1. Bistrici. Ostruška
Edvard, Sežana in Gorkič Ivan,
Vrtojba. — Bog živi!
Pozdravi iz Civitavecchie.
Draga »Goriška Straža-' Sprej*
mi pozdrave, kak-i-e ti posiliajo s!o*
venski fant.ie. ki služimo tu pri 59.
polku, 4. stotniji, lahka artilcrija.
— Pozdravi jamo tudi slovcnske
fante in dckleta .brute in sestre,
sploh vse domaee. Spominjamo se
tudi letnika 1907., katcremu je že
pripravlicno mesto. Rcnčelj Alojz,
Povir. Oblcščak Jožef, Tolmin.
Glažar Ivan, Postojna. Bastiančič
Anton, N'rtojba. Kosmačin Frunc,
Stanovišče. Mugerii Avgust, Lig.
Črne Vladimir, Prvačina.
Pozdravi fantov -- orožnikov.
Slovenski fantje * <;rožniki poši«
ljamo srčne pozdrave iz daijivjga
mesta Neanlja staršcm, bratom in
sestram in tudi na.šim nezvestim de*
l.'lctom, ki so na nas popolnoma
pozjbilc. Najtoplcjšc pa pozdrav*
ljamo našo Soško dolino in naš cc*
njeni list »Goriško Stražo«, katera
nam vedno prinaša novice iz do*
mačih tal. Pozdravljeni vsi. — Car*
ga Franc, Idrija pri Bači; Dugar
Ivan, Ročinj: Furlan Franc in Fur»
Ian Ernest, Prvačina; Čebron Jožcf.
Rihcmberg; Curk Mi'tija, Dolga po«
ljana: Furlan Ivan, Brje * Rihem*
ber<!; Frandolie Alojzij, Dol pri
Mirn\i; Kos Viktor, Idrija.
Pozdravi železničarjev.
Slovenski želc/jničarji pošiljajo
iz provincije Pürm:'. srčne pozdrnve
svojim dragim žtnkim. otrt čiccm,
staršern, bi's'tom. .'¦¦e.^i.TfVm ziiancem,
prijatcljem in vscni čit.»čoljcin »G.
Strafe« in jim kliecmo »lioi! /ivi«:
Šorli Ivan, kcrirnica pri Grahovcni;
Kcnda .T'ikob, Civahovo; Lai:; rnar
Miha. I\-.dmcic.>:; Trojer Miha,
Podbrdo: Dcbcljak Fcliks. 1 ? da^
južna; Volf Leopold, Podbrdo; ko*
sol Franc, Sv. Lucija: Divinar, Pla*
vc; Trojer Jožcf, Podbrdo! Trojer
Frar.c Trtnik; Rolih An a re j. Sv.
Lucija; Kokošar Peter. K'ni-'tnica
pri Gr^hovcm; T'crpin Pete;-,  I'od*
BOŽJA ROSA.
Prišla nam je v sobo bcla, go*
sposka knjiga, in se je ustavik* na
mizi kakor bcla pfica in nam pri-
povecluje eudovito lepe rcči: kako
je zrastel mlacli junak Alojzij Gon*
zaga, zastavonoša katoliškc mla*
dine.
Takoj ob začetku povemo vsem,
ki sc čudijo, da jc sveft Alojzij
junak, da jc ta naš katoliški brat,
ki ga remarni in neuki pisaci sli*
kajo kot solzavcgt: sanjac'a ki skla*
nja žalostno glavo na<! mvtvaškimi
rokami — res bil junak! Imel je že*
lezno voljo, zidal je smotrno in po
vztrajnem načrti; božji hram v
svoji duiii. pogumno in s fantovsko
odlcčnostjo je zagrabil vsii praša«
nja vaakdanjega življcnja in jih
vrlo lcšil.
In to nam na eudovito lop način
pripoveduje knjiga >Svcti Alojs
ziij, Študije in pesmi , ki jo je spi*
sal pesnik Silvin Sardenko. Posvc*
til jo je »njim ki mislijo — sc bore
— in verujejo«. Z nežnimi. a sila
jüsniini potuzami nam je v nji na*
slikal pravo pc'ilcjbo angcl-.kca ju*
naka, svež, ro.sen obraz vclikega
umetnika, ki je poln skrivnostnega
vcsclja klesal ri ;cbc lepo, popolno
oscbnost. Pesnik nam v desetih
od';t:«v]:h v pr-.izi in v csmerih
vencih jics.rni kažc k:;k;> je rastla
Aloj.r'jcva c!i:ša:  licence — Vifez
—  Angel — Apostol   —   Mojsier
—  Roinar — Mvčencc — Kedovnik
—  Svciirk — Vxornik. Organično,
naravno, v vihnrj'li  in v    voelcm
solncu se vijc to eudovito drevo v
višavo in nanj  pa da bogata božja
rosa milofiti — dokler v poslednjih
pogluvjih r:c ntoji prcd nanii v xaru
najvisjc lepote in dovrsenosti, ju*
nak, vudnik in vzornik    katoliškc
mlficüne.
Iz tc knjige nam od.seva Alojzij
bojevnik. Mlacienič, ki sc z jcklcno
cneržijo bori za to, i'a bi mogel iti
pot, ki si jo jc začrtal. Bori se z
gnilim dvorom. bori sc z oectom,
bori sc s seboj. kako plane iz nje*
.Cove dusc krik:
Kristm, Krintus, koj .sc je zgodilo!
Svct je plunil nome /. divjo nilo.
Kumnujt) />o vsc/i me knt/.jih dvos
rih.
sottijo mi vsc'n me slrop,ih zhorih.
Krivdc name pudk so vcl'kc:
tudi o'e šcl jc med sodniue.
Z muno deb kukcr s liudodvkvm.
Jiu pu s tvojim se nupujnm vvelcem
Dusii moja vpije po Kraljki,
Tolužnici. shidki Mučcnici.
! Iz Mnrdenkove knjige sc Ijubez*
I njivo prikazujc obra>; nežnega, lino
j čustvuJGČc.^a človcka, ki je bil do*
I ber sin zvest pomočnik in prija*
j jaiolj, nežen in spoštljiv napram
j deklotom in žcnam, pravi značaj in
| vise.-:.
| Dobro mi pri v-i.s je biti, mati,
kitdiir pnlnn vemih stv besed,
kakor mkko pijem box jo rokc,
božjo milost pijem kukor med.
In vidimo Alojzija. kako globo*
ko spoštuje dckle, ki hrepeni  da
bi si zgradita dom. da bi    postala
! možu družici'., hi.ši svečcnica. Lcpe
i želje, svete žcljc! On pa si je žc
i zbral dritgo pot:
i       Leonova, L/.'onoru!
!       (//) se tvoj spolniti morn.
1       Lepe y.elje, svete itelje,
kukor bo/.je so povelje.
\      AU k meni, scslru, k meni
j       upom vsuko pot ziikleni.
:       Up -/a upom tl ovenc,
'       če si knc/.ü misiiš menc.
Drug bo zulc v are y.hte
vse pripriivil: raj   in   svuie.
Leanoru, Lvonova!
Zume post  je in pokoru.
Post in pokora! Kakor udarja ki*
par •/. rilctom v kamen, da izklciše
lep kip, tako kiese mladenic svoje
\ sree s pokoro z zatajcvanjem, da
• bo lepo. t;'c!no in sveto. In po dol*
! gem boju se mu izpolni davna žclja.
! Očc mi! devoli vstopia v samosfun
j in mi; kličc s solznimi v.bv.'v.
\           Pojdi, dele Ijubtjer.o,
j           evet mludosli moje;
j           spremljiijo le uni'di
in bridkosti m:>jc.
Tako s-.opa nii.ii'i r.Miak na naj*
visji vrh svojega    /ivijcnja. v    sa*
mostansko Cf.'lito, v tihi kraj, kjer
dozorijo  naj/lahtncši  sndovi srea:
Ljubezcn božja   ponižnosr, čistost
duha. In sÜni, od ljubezni   užgani
i elovek gre v cusu- ko je izbruhniln
I kuga. med  bolnikc. jih pobin«  po
J cestah, nosi v bolnicc in jim stvcže
i — on, ki jc bil sin kneza Gonzage.
j a je sedaj sin Kristusov.
Pa še :adivjc poglavje Sarucnko-
ve kajit;'.'1 »Svein'k .. \':.soko jc
p(!sl;ivilü Ccrkcv !'.in;:ka Aloj/ijsi,
da fi.ic kateiiski mhulir.i /e siv'.crn
sto'eii.i, /. vc.ino vecjim sijajcni,
vctiiio bolj ljub v.;cni, ki sc borij»)
in išeejo bo/jc pravicc:
Rod mladih lji.bi višjc ideale!
Naj bi mladi !:io\cnski rod vzlju*
bil ta visoki ideal, to luč, ki gori na
bo/ji gori!
Stran 8
»dORlSKA STRATA.
Darovi za poplavljence.
Bcncdikt - Av^usta Poni/ 25 L;
Dr. Aleksij Kojec, Gorica 35 L;
Nciincnovana v Gorici 5 L: Bratu/
Jo/ko, Gorica 10 I.; An.tfel Kodrič,
trgovcc v Gorici 50 L; N. N. 50 L;
N. N., Kutc pri Yolcah 100 L; Dr.
Andrc.j Pavlica prof, bog., Gorica
50 L: —ič. Gorica 5 L; Veluščck
Alojzij, Nymcgcn, Holandija 2.50
hoi. i'old.- Ivan Strancar, Štrancar*
jisPlanina 100 L: Kobal Filip. Stran.
carji 10 L: Kobal Ivan, Strancarji
2 L; KotlriO Alojzij, Štrancarji 2 L;
Štranciir Fillp, Štrancrrji 8 L; Trbi-
žan Franc, Strancarji 10 L; Bačar
Valentin. Struncarji 2 L; Štokelj
Anton, Štrancarji 5 L; Marc Vik«
tor, Planina 10 L; Bo/ič Josip, Pla-
nina 5 L; skupaj 484 L in 2.50 hoi.
gold. (Denar pri upravi.)
Nabral g. Brajnik Ivan, občinski
obbodnik in donar   izročil   odboru
za poplavljuncc; ki sc ic v ta namen
ustannvil v Standrcžu.   —   Nanut
Alojzij st. 144, L 5; Lutman Bcne»
dikt št. 162. L 10; Brisko Avtjust št.
160   I 10:   Zavadlav Jožef št. 131,
L 5   Marvin Andrej št. 129, L 10;
Lutman Jožef št. 127, L 50;   Nanut
Ana št. 203, L 5: Tabaj Avgust št.
147, L 5; Lutman Jožef št. 196, L 5;
Cini.«crli  Rudolf št. 283, L 5; Gin,
gcrli Jo/cf št. 132. L 10:    Cingerli
Jo/cf št. 133, L 5: Zavadlav Matil*
da št. 130. L 5: Zavadlav Anton št.
80. L 20: Pavletie Franc št. 279, L 4;
Brcsčak Kami št. 209, L 5; Pavlctič
Yiljcm št. 94. L 5:   Paškulin Peter
št. 109, L 5;   H»b.in Franc St. 169,
L 15:   Molar Naf.lija st. 167, L 5;
Nanut Jo/cf St. 155, L 15;    Nanut
Karol št. 155, L 5:    Nanut Anton
št. 152, L 5; Nučič Jožcf št. 113, L
2: Zivadlav Jožcf št. 137, L 5: Pav* j
lin Franc St. 138, I. 1: Nanut Stefan
št. 121, L 5: Zavadlav Marija št. 297,
L 3: 7:-vadlav Silvester St. 117, L 3;
Nardin Franc št. 79.   L 5;   Nanut
Janc-z št. 78, L 5: Nanut Anton St.
78, L 10; Dcvctstk Franc št. 277, L
20;    Hrankovie Ivan št. 256,    L 5;
M.-ikuc Ivr.n St. 254, L 2: Turri A* |
lojzii ft. <», L 3;   Hoban Jožef št.
104. L 5: I.utm.in Peter St. 18, L 10;
Holnn Silvrstcr št. 205, L 5; Pavlin
Andrcj .st. 193, L 4; Plcsniear Ivan
št. 33, L 5; Ziivadlav Andrei st. 39,
L 25:   Burial Andrej   št. 13    L 3;
Nardin .Jožef št. 8, L 15;    Kuzmin
Anton št. 223, L 20:    Leban Jo/ef
St. 7. L 5: Brajnik Emil St. 235, L 2;
Marušič Franc št. 244, L 7; Mučič
Jo/cf St. 231, L 5: Markocič Mari*
ja  št. 171, I, 2: Paškulin Jožcf št.
173, I, 5; Zavadlav k'nac št. 208, L
10; Tomsič Jo/ef št. 33, L 5; Lut*
man Jo/ef št. 12, L 5- Nanut Anton,
225. L 3; Filej Jc/cf št. 275, L 5.
Darovi za sklad »Goriške Straže«.
Katarina Medvcšček, Gorica 2 L;
N. N., Podi*ora 5 L; Gregorie Fr.,
Volejadraga 3 L: Habe Jera. Voj*
pko 1 L: Pcros Alojzij. vojak v Ki*
mu 1 I : Skvor Anton in njegov
hrat, Cnte d'Or 10 L; N. N.. Sv. j
Lueini 10 L: Prosvetno društvo I
j'.Sh'.vcc«, Ban.išicc 10 L: Štrancar
Ivan. Štranc>rji * Planina 10 L'
Fi.šcr Anton, Črničc 2 L; Romarji
dru.štva »Kraški Slaveck« na Sv.
Gori 6 L; Bratu/ Stefan, Kozaršec
5 L: ?;kupai 65 L: zadnji izkuz: 7147
L NO stot. in 2.50 hol. gold.: z da*
n;išniim: 7212 L HO stot. in 2.50 hol.
gol'Jin.'rjcv.
Listnica uredništva.
l.osjarska pri Podmelcu: Obnaša*
nje doticnc'L'a el'.'veka ie res vsc ob?
so'IIt vrcdno, ee je tako kot poro*
Cvitc-. K'.t <.'a fix ni!ič(; r\r vnošt<'va,
nc ziisiiiži, da bi njegova neznatna
(jseltic:-. r-rišl:' v >.Str:i/o«. Ogiasite
sc še kai. l'o/drav!
Uce'ika 14 l'.-r stara, žcli vstopiti '
v    tr.Liovino k 'v.štonim in stro'<im
gospodariem. Naslov pove uprava.
Enorsadstropna hiša ¦/. eno niivo
zemljišča v Solkanu, \'ia Moncoro*
na št. 319, je na prodaj. ¦- (-'tna
ugodna.
Zahvala.
Ob priliki tt-žke izgtibc, ki nas je zadela s smrtjo našcga Ijubljenega
očeta, staret;a očcta in tasta gosp.
Ivana  Fonasarri-ja
veleposeslnlRci v St. Mavru
se najprisrčnejšc zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način izkazali ne-
pozabnemu pokojniku zadnjo čast. Maša zaduSiiica bo v sredo 27. okt. ob
ß iiri v Soikanu.                                                           Žalujoči ostali.
VABILO
k
REDNEMU OBCNEMU ZBORU
Ljudske posojilnice v Solkanu,
ki se bo vršil v nedeljo dne 14. no*
vembra 1926 koj po popoldanski
službi božji v uradnih prostorih
h.št. 224.
Dncvni red:
1.  Poroeilo naeelstva.
2.  Poroeilo   računskih pregledovah
ccv.
3.  Potrjenje   raeunskega sklepa za
leto 1925.
4.  Volitev naeelstva   in  računskih
preqledovalcev.
5. Slučajnosti.
Ako bi ta obeni zbor ne bil sklep*
een, se bode vršil dne 28. novembra
t. 1. na istem kraju in ob isti uri z
cnakim dnevnim redom drug občni
zbor, ki bode sklepeen ne oziraje
sc na število navzočih članov.
Načelstvo.
Iščem nujno pekovskega pomoč«
nika. Naslov pri upravi »Goriške
Straže«.
Na prodaj je v Lomu posestvo,
obstoječc iz hi.še s hlevom, njivo,
travnikoni, različnim sadnim drev*
jtm na nailepšem kraju tik vasi,
vsc okoli hiše. Natančnejše se izve
pri upravi lista ali pa pri Sv. Lu»
ciii št. 84.
Veliko posestvo obstoječe iz 7 |
f!o*-podarskih poslopij, njiv, travni«
kov, senožeti in gozdov, v povprcč*
ni meri 24 ha zemlje ter z vsem in*
ventarjcm in živino, trgovino z me«
šanim bla^om in gostilno se odda
v najem ali proda. Posestvo je od*
daljeno en četrt ure od postaje Sv.
Lucija. Natanenejša pojasnila daje
lastnik Ignacij Kovačič. posestnik,
Idrija pri Bači št. 6, p. Sv. Lucija
ob Soči.
Harmonij, velik, v dobrem sta*
nju, iz pred vojne, je na prodaj v
trgovini g. I. Kacina, Piazza Toma=
seo št. 29. Cena po dogovoru.
Vsem ljubiteljem zimskega cvet«
ja naznanjam, da so mi dospele iz
Holandije čebulice raznobarvnih
hijacint, polnih in enostavnih, tuli*
panov, frezij, cesarskih kron (Fritti*
laria imperialis), narcizov tcr go^
molji »škrnicelnov« (Calla aethiopi«
ca). Čebulice prodajam po najnižjih
ccnah ter jih razpošiljam tudi po
pošti. »Vinoagraria« (Just Ušaj) —
Gorica, Piazza Vittoria 4.
Kdor želi kupiti posestvo v Ju?
goslaviji, naj se obrne na splošno
znano in največjo posredovalno
pisarno v Sloveniji »Posest«, Ljub«
ljana, Sv. Petra cesta št. 24. Tvrdka
izdaja svoj list, v katerem oglašujc
vcliko število najraznovrstnejših
poscstev. Naročnina letno Din. 20,
polletno Din. 10. Na željo pošljemo
1 številko brezplačno na ogled.
Lloyd Sabaudo.
Priliodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 29.10. 1926.
»Conte Rosso« 19. 11. 1926.
!>; Geriove v Njujork v 9. daeh;
v južno Ameriko:
>,Conte Verde« 13. 11. 1926.
»Principessa Maria« 23. 11. 1926.
Iz Genove v Buenos    Ayres    v
13U dneh.
v Avstralijo:
»Re d' Italia« 10. 12 .1926.
Informacije daje in sprejenia pred-
naročila na vozne listke zastopnik
F. Roskh. Oorka,
Via Contavalle šr *..
Rontgenologični zavoo
za zdravljenje in diagnostiko
prlmarijo Di. l M FID1!
OGORICl.CORSCUITT. EM.HI. SU1
mmm oos-iz in z-i
NAŠA VINA, dobra. po nizkih j
cenah,   tudi v manjših   količinah;
lnarsalo, vermut, grenčice, žganje,
vinski jesih itd. prodaja trgovina v |
ulici _Ascoli št. 31 (na vogalu trga j
Korenj, de Amicis).
Elm KOZE
Unnii za zebe in ustä
Dp. LQ3Z KHJIIEHEH
sprejemu vse dni v tednu
v Gorici, na Travniku št. 20
ob sobotah in ncdeljah p«
tuči v Ajdovščini stev. 146
nasproH     Ljudskemu    vrhj.
RBflMDFOHI prcnosni
od I75-2S0, 330-540, 600-1000 lir.
Nove gramafone s kovčeki z veliko iz-
bero plošč (Valencia, Manette, Seminola,
Valentine) v knjigarni WOKU&AT
Gorica, Corso V. E. 7 (vogal ul. Barzelini)
TROPIHE
kupuje
zganie - sltoouec
prodaja
na drobno in debelo Distilleria Go-
riziana,   Vialc  XX Settembre 23
v Gorici.
kupujem
Pasti tn poduk na vprašanja
GORICA, VIA CARDUCCI 6
ZOBOZDRAVNIŠKI ATEUE
ROBERT  BERKÄ
Üorica, sedaj CortiO Verdi 3i.
Lastnik se je spccializiral na Dutiaju, bil voč
let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo-
ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejem? od
9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah
in praznikih od 9. do 12.   —   —
CGBtSO VERDI 32 * - (hiša O&ntr, P&s®y>
Veülia m\m M$m frM i: mmt tor?.'^ ^s^ncliisn t f.ZhVM, WiU^
BFstPS hltigo in pf rett oco hm\' M n\M \iiim moskeo^ In i'M'ms suh^s.
Elwj® seSidn&S                        Cc^o imerne!
"Ph~~""ü——K"
KoLtolisRa. knjigarna - Gorica
iiiiiiiii!!iiiiii!iiii!i!iiiii!iii!iiiiiiii!ii!iiii!!Fiü!lü   ulica. Cardsicci 2 (Montova liiša)   iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za šolsko leto 1926-27
ima Katoliška knjigarna ogromno zbirko vseh postavno predpisanih tipov šolskir
zvezkov in vseh za šolo spadajočih predmetov. Velika zaloga risarskih potrebščin
Fabriano papirja raznih vrst, risarskega orodja, tušev vseh barv in druge risalne
predmete. — Velika izbera slovenskih in italijsnskih leposlovnih knjig. — Cene
v istini brez konkurence.    - Pravkar je izšel tudi
katere^a ima Kat. knjigarna v izključni razprodaji za Gori^ko. Cena kakor !ani: Lir4za izvod.
=^=  Trgovcem  ofcieJami giopust.   ==: