Uredništvo 'nupravništvo: Kolodvorske ulice štev. 15. ^ urednikom ao moro govoriti vsak dan od 11 do 12. uro. Rokopisi uo ne vračajo. Inserati: SestBtopna petit-▼rata 4 kr., pri večkratnom po- n*vljanji daje bo popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> C*, uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za cftlo loto 0 gl d., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld GO kr., na mesec no kr., poailjatov na dom velja mo-aeeno 9 kr. več. Fo poiti volja za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jedeii mesec 86 kr. Štev. 165. V Ljubljani v torek, 16. septembra 1884. Tečaj I. V razjasnilo. Z Dolenjskega, 12. septembra. Kulturni in politični razvoj narodov in držav jednako sledi naravnim zakonom, kakor vsi pojavi v organskem svetu. A baš tako ne-dvojbena je težava, poiskati resultanto onim neštetim komponentom, ki delujejo v človeški družbi te ali one kategorije. Le to vemo, da si stopnje onega razvoja sledč kakor vzrok in učinek, da se strinjajo v vrsto, v kateri je sleherni član tesno spojen s prejšnjim in sledečim, tako da je ob jednem posledek prejšnjemu in povod naslednjemu. Naravna, kakor je bila strogost v naših narodnostnih zahtevah pod prejšnjimi, nam neprijaznimi vladami, tako naravna je naša sedanja zmernost, in napačno je, pripisavati j e d n e m u ustanovitev vladne narodne stranke, ki je uže z davna pred letom dnij imela korenine v narodu, in katere pojavom moremo slediti v člankih in dopisih prejšnjih letnikov najstarejšega dnevnika. Ne samovolja posameznika si stvarja razmere nego iz teh uže obstoječih izide njih zastopnik, voditelj. Do odločnega razmotrivanja vprašanj, ki sedaj ločijo naše stranke, moralo Je neizogibno prej ali 3lej priti! Naši radikalci sevčda ne prenehajo očitati, da se je idilični mir, kojega ddba bi se bila imela početi z lansko deželnozborsko volitvijo, ua zloben način razdrl. Vprašam jih pa, kje na širnem svetu se nahaja oni zlati mir, in prebrskajmo vsa stoletja človeškega spomina, kje in kedaj je vladala ona aurea aetas? Narodi in države, in naj si imajo zadosti pogojev za miren notranji razvitek, naj ga še tako silno potrebujejo — nimajo ga! Ozrimo se po državah Evrope, kojih razmere so nam Najbolj znane in nas najbolj zanimajo — Povsodi pogrešamo pravega miru. Mir je vzor — tedaj nedosegljiv. Ne bodemo se pa zaradi tega pritoževali, videč, da je borenje Povsodi in vsikedar pogoj napredku, Listek. O legi in bodočnosti rnsko-kav-kaške obrtnosti z nafto. (V Oesterreichische Monatsschrift fiir den Orient, 15. febr. 1884, je napisal N. pl. Nasa c k in o nafti jako zanimive črtice, katere podajemo tu svojim čitateljem.) Znano je, da pridelajo v sedanjem času Največ nafte Združene Države, posebno pa Pensilvanija; za njimi pride še le Ruska, ki mora z gubernijo Baku imenovati na dru-mestu te obrtnosti. Vender se pa kaže, dft oni čas ni več daleč, ko bode ruska indu-strija z nafto amerikansko dosegla in jo tudi Pokosila. če hočemo z razlogi podpreti našo trdi-tev, da se bode pač kmalu premaknilo ležišče ^ Prevažne industrije iz amerikanskega ozemlja v rusko-kavkaške kraje, treba nam je samo dva glavna momenta, namreč množino in kakovost (Quantitat und Qualiiat) surovega pridelka, nekoliko bolj natanko pretresati. V Ameriki so poprej vrtali 500 do 1000 pogoj, ki stvarja, giblje, oživlja; pogoj, brez katerega vse zaostane, zamr<5. Borenje, neprestano borenje je naravno stanje človeštva. To je g&slo, za koje se moramo odločiti, ako hočemo napredovati. Kdor se tega boji, zapade smrti. Smrt je stanje miru. Tega si Slovenci ne želimo. Žal sicer, da ne moremo mirnim potem doseči svojih smotrov, ali človeške naravi si nismo sami priredili, proti njej pa, katero smo sprejeli iz rok Stvarnika, ne moremo ravnati. Čemu bi tudi zavrgli gftslo, ki nam nasproti moli blesteče plačilo zmage, napredka?! Torej so oni med nami, ki očitajo kaljenje miru — ne glede na istinitost ali napačnost trditve — ravno tako na napačni poti, kakor oni, ki se, „siti vednega boja“, odvračajo od zanimanja za domačo politiko in na-povedavajo indiferentnost. Izjave: „Nikoli več ue idem na volišče, naj delajo naši zastopniki, kar se jim ljubi“, nenaravnejše so, nego najstrastnejša opozicija. V tem slučaji radi povzdignemo izrek Francozinje Roland: „Mož, ki nima velikih strastij, tudi nima velikih čednostij !“ Ugovarjal bode marsikedo, da so pred* stoječi nazori nasprotni najvišji cesarski želji, koji služi vrhovna in deželna vlada in z njo „Ljublj. List“: »Mir hočem imeti ined svojimi narodi". — Ali te besede so namenjene narodnostnemu boju, ki uže toliko časa zavira izdaten napredek na gospodarstvenem polji, in isti trenotek, ko spoznamo obče veljavno gaslo o neprestanem boreuji, vidimo tudi, da vsak boj pelje do zmage, do napredka, in presodimo, da bodi sleherni boj kolikor možno kratek. Stopnje naprej naj se vršč kolikor hitro je možno, duševne moči naj se ne obrabijo čez potrebo za j e d e n namen, brzo in z vsemi močmi priborimo si zmago, da tem preje dosežemo drugo. To je pravo napredno teženje! — Ako vlada deluje na preuehanje narodnostnega prepira, ima v mislih v prihodnje vso skrb zjediniti na potrebno po- črevljev globoko, da so prišli do vrelcev nafte; v sedanjem času pa morajo 1000 do 1800 črevljev daleč zavrtati v tla, in vender dobe iz novih vrelcev manj nafte, kakor iz nekdanjih. To nam kaže, da so v Ameriki zgornje plasti, iz katerih je prej vrela nafta, uže jako izmolžene in izpozajete; spodnje plasti, ki sedaj dajo uafto, pa imajo manj tega produkta, kakor so ga poprej imele zgornje plasti. Zato se lahko sklepa, da bodo spodnje plasti še poprej izmolžene, kakor so bile zgornje. Pridelek amerikanske nafte pojema uže sedaj, in ako ne najdejo med tem časom novih, bogatejših nahajališč nafte, bode industrija s tem produktom vedno bolj hirala. Jako dvojljivo pa je, bodo se li našla nova ležišča, kajti takozvani wild cats (ljudje, ki se posebno pečajo z iskanjem nafte) so pregledali uže vse kraje, a brez vspeha; prišli so do prepričanja, da bode Amerika zmerom manj nafte pridelovala in na prodaj pošiljati mogla. Drugače pa je z gubernijo Baku. Tu se nahaja sedaj kacih 400 vrelcev nafte, ki so kar priprosto z ročnim delom izkopani in po kacih 500 črevljev globoki. Zraven teh je navrtanih blizu ravno toliko ljukenj, 300 do 400 črevljev globokih. Ti vrelci so jako bogati; vzdigo blagostanja, ne strašeč se tudi pri tem delu boja, vedoč, da se v njem nazori čistijo in da se v njem prikaže prava pot. Naši nasprotniki pa zavirajo narodov blagohotni namen vladin s poštenimi in nepoštenimi sredstvi in so toliko naivni, da si svobodno dovoljujejo pretirane napade, a pre-povedajo braneči odgovor. Sedaj, ko ustreza vrhovna vlada in tudi naša deželna narodnostnim zahtevam vsaj za toliko, da uživa zaupanje Čehov, Poljakov, Dalmatincev in zmerno mislečih Nemcev, hoče se peščica Slovencev na rob postavljati! Da, vsled osnovnih zakonov opravičene želje naj se izpolnijo, ne odnehajmo od načela; ali njega izvršilno naredbo, kakor smo jo pro-glaševali v času nam nasprotnih vlad, moramo primerno ogladiti. Vsa zgodovina človeštva je v velikem in malem »sprememba večna" in ta naravni zakon uniči onega, ki ga ne spoštuje. Z brezozirnimi, otrpnelimi „načeli“ zaostanemo! Je-li nam ni mogoče narodnosti svoje čvrsto varovati, ne da bi se poskrili za kitajskim zidom? Sleherni razvoj v človeštvu in v vsej naravi vrši se tako, da se povzdiguje do višje stopnje, katero dosegši zopet zapusti, težeč do višje. Vsa sredstva, ki so pomogla, da se določena stopnja doseže, delujejo na to, da se ona ohrani, tedaj zavirajo prehod preko nje do višjega smotra. Stotero dokazov iz kulturne in politične zgodovine spričuje to resnico — a naš sedanji položaj na Kranjskem nam je nje najzanimljivejša ilustracija — in sicer žalostna. Tudi to se je uže mnogokrat pripetilo, da se je napredovalna misel smatrala kot zločin, a to napako opetujejo naši kratkovidni radikalni politiki. Tako delamo tudi mi Slovenci v zmislu Hegelnove opazke, da povestnica, učiteljica človeštva, le kaže, da ljudje niso nikedar od nje ničesar učili se. 8—l. marsikateri dajo na dan 150 000 do 160 000 kilogramov nafte. Kaj tacega ni v Baku nič posebnega, kajti iz posameznih vrelcev se je pridela časi še mnogo več. Na ozemlji No-beljeve družbe prodrl je 29. julija pretečenega leta vrelec na dan, ki je izmetal prve dni po 6 500 000 kilogramov nafte na dan. Morali so ga konečno s silo zamašiti; v teku malo tednov je privrelo iz njega kacih 130 milijonov kilogramov. Tudi 1. sept. 1883 pognal se je na ozemlji „Družbe“ curek nafte k višku, ki je dajal v prvem času na dan okolo 8 milijonov. Tam nahajamo pravcata jezera nafte; to bogastvo pa je zbrano na primeroma malem prostoru, o kakeršnem se v Ameriki nikdar govoriti ni moglo. Razun gubernije Baku pa ima Ruska še druga nahajališča nafte v obsegu svojih dolgih mej, v Evropi in Aziji; posebno v kavkaškem pogorji in v sosednih mu krajih, krogTiflisa, v Dagestanu, ob Terčku in Kubanu, na poluotokih K e r č in T a m a n, na otoku Svjatoj in turkmenskih deželah. In vsi ti kraji, polni nafte, čakajo le podjetnosti človeške, da odpro svoje natorne zaklade razumni pridobitvi. (Konec prihodnjič.) Otvorenje novega šolskega poslopja v Gorenjem Logatci. (Konec.) Po dokončanem slavnostnem govoru zapeli so vrli logaški pevci z nenavadno preciznostjo lepi zbor: „To je Gospodov dan“. S tem je bil pri kraji prvi del slavnosti, in sprevod se je v istem redu vrnil v cerkev. Tam je pridigoval preč. dekan vrhniški gospod Šlibar. V predmet svojemu govoru sije izbral Gregorčičev napis; lepo je razvijal namen logaške šole, naglašal, da se bode v njej gojila „modrost, krepost in blagost" ter z živimi barvami slikal blagodejne posledice novosezidanega zavoda za logaški kraj. Cerkev, natlačena poslušalcev, sledila je z unetiin zanimanjem premišljenim besedam izbornega pridigarja. Pri slovesni maši, katero je zaključil Te Deum, peli so cerkveni pevci, in imeli smo z nova priliko, občudovati izredno lepe glasove, zlasti krepdk tenor gosp. dr. St. Jedno uro kasneje zbrali smo se zopet v šolskem poslopji, kjer se je v največji sobani bil priredil banket. Udeležilo se je obeda okolo 50 oseb, med njimi g. dekan Šlibar, okrajni glavar grof Pace, deželna poslanca Obreza in Šuklje, logaška duhovščina, uradniki in občinsko svetovalstvo ter vsi veljavnejši možaki logaške šolske občine. Postrežba bila je fina, kuhinja in pijača pa tako izvrstna, da se sme v istini ponašati gostilničar g. Klančar, kateremu je bila izročena skrb za pogostovanje tolikega občinstva. Zlasti slavnoznani Rulandec slapske šole razvozlal je kmalu jezike, napitnica se je vrstila za napitnico, vmes so se pevci oglašali s svojimi produkcijami, — z jedno besedo, kmalu je bilo vse Židane volje! Izmed brezštevilnih napitnic omenimo le najvažnejše. Prvi pričel je predsednik krajnega šolskega sv6ta, g. notar Ign. Gruntar, na-pivaje vrhovnemu pokrovitelju avstrijskega šolstva, presvetlemu cesarju. Stojč smo poslušali cesarsko pesem, in krepko so zazveneli kozarci na čast preljubljenemu našemu vladarju. Potem je okrajni glavar s toplimi besedami se spominal krajnega šolskega svčta in njegovega neumornega načelnika gosp. Gr un-tarja. S frenetičnim odobravanjem se je sprejela napitnica g. župnika logaškega, namenjena visokorodnemu deželnemu predsedniku. »Ogenj sovraštva so hoteli zanetiti proti spoštovani osebi g. barona VVinklerja — de jal je govornik, — a spodletelo jim je na Notranjskem, in zažaril je le plamen ljubezni v hvaležnih srcih notranjskega prebivalstva!" Na to je napival prof. Šuklje logaški občini in njenemu predstojniku, čestivrednemu gosp županu Milavcu; proslavljal je v svojem govoru tvorno rodoljubje Logatčanov, katero se najbolj razodeva v novi šolski zgradbi. Napivalo se je potem čest. duhovščini, državnemu poslancu g. Obrezi in slavnostnemu govorniku prof. Šuklje ju. V imenu duhovščine odzdravljal je g. dekan Šlibar ter v lepem govoru se spominal slavnega pesnika, kateri je zložil one krasne stihe, koje kinčajo logaško šolo. „Živio Gregorčič!" razlegalo seje navdušeno po dvorani. Prof. Šuklje, jako simpatično nazdravljen od zbrane družbe, odgovarjal je v daljšem govoru; zahvali se za besede, katere so v pravo zadoščenje bile njegovemu srcu ter napija zavednim notranjskim posestnikom. In tako so se v lepem redu vrstile napitnice s pevskimi zbori, tako da je čas potekel, ne da bi znali, kako in kedaj. Še le v pozni nočni uri so se ločili prijatelji, in sleherni izmed njih vzel je seboj prepričanje, da takega dneva še ni bilo in ga tudi kmalu ne bode več v prijaznem Logatci. Slava Logatčanom! Alternativni načrt o nsuševanji ljubljanskega močvirja. (Konec.) Pri preračunjanji troškov za nabrežno zidovje se nisem oziral na lomljene kamne in kvadre, kateri bi se dobili iz starega nabrež- nega zidovja, ker mi ni znana moč teh objektov, niti^njih temeljna globina. Ker pa za zopetno uporabo dobljeni ma-terijal troške podiranja več kot pokrije, se tem povCdom ni bati, da bi se troški prekoračili, marveč se pričakuje, da se celo nekaj troškov prihrani. Konečno moram še omeniti, da v to prvo stavbinsko d6bo tudi naprava konečnega izpada da Gradaščici pripada, katera se bode morala takoj po znižauji Ljubljaničinega dna izvršiti. Za to gradnjo uže izdelan načrt se vsled znižanja Ljubljanice ne bode spremenil, le kubatura izkopane zemlje se nekoliko poveča. Slednja se bode vender pokrila s zneskom, kateri se je za ta objekt postavil za neprovidene slučaje. Pri Gruberjevem kanalu se je, kakor se je uže prej omenilo, globina dna, potem širina dna pridržala po dobljenih navodih, tudi za zatvornico se je napravil nov načrt. Na premembe v načrtu, katere bodo zahtevala varnostna dela pri Karlovškem mostu, se je v novem proračunu ozir jemalo. Profile za novo nabrežno zidovje sem močnejše tudi po prof. llebhannsovi teoriji preračunil, pri čemer pa se je moralo ozir jemati na to, da se bode zadnja stena zidov jedenkrat morala napraviti navpično, potem dalje, da se priležna zemlja od vrha zidu po naravni sklonitosti vzdiguje, torej je podporni zid mnogo večjemu pritisku zemlje izpostavljen. Sicer se more misliti, da se bode morda na posamnih mestih novega nabrežnega zidovja po odkritji zadnje stene našel trden, uležan materijal, kateri bi, kakor pri novem zidu na levi, samo nekako preobvleko odkrite stene zahteval, a ker se na ta ugoden slučaj ue more z vso gotovostjo računiti, je bolj priporočljivo, da se vsa inočnost zida vzame v račun. Za podaljšanje obojestranskih nabrežnih zidov med profili 42 do 45 so se troški tudi vzprejeli v proračune. Tudi za plagagierna dela se je 4000 gld., potem za morebitni obilnejši nasip kamenja 15 000 gld. postavilo v proračun. Kakor se torej iz sumaričuega proračuna razvida, znašajo tudi zračuujeui uravnavni troški alternativnega načrta .... . . 1 791000 gld. troški prvega načrta pa so . . . 1 548 800 gld. znašali. Razloček presežnih troškov ........................... 242 200 „ je osebito zaradi tega nastal, ker 1.) novi nabrežni zidovi v mestu Ljubljani zahtevajo troškov .............................. 338 000 „ 2.) novi frančiškanski most s hodnim potom znesek 44100 gld. zahteva, za katere gradnje so v prvem načrtu, razen na 4570 gld. proračunjena varnostna dela na frauciškanskern mostu, ni postavil nobeden znesek, vsled česar se torej presežni troški pokažejo, da dalje 3.) novi nabrežni zidovi zdaj 81000 gld. stanejo, v tem ko so se v prvem načrtu samo na 53000 gld. proračunih, vsled česar novi presežni troški z . . nastanejo, da 4.) se je za Gruberjev kanal vsled dobljenega navoda nova zatvornica s troški................ projektirala in 5.) da se je po gorenjem ua-vodu za nasipe kamenja in plagagierna dela v Gruberjevem canalu (za neprovidene slučaje) daljni vkupni znesek.............. postavil, da naposled 6.) troški za odpravo zemlje na prvi progi Ljubljanice vsled globokejše leže novega dna nasproti prvemu proračunu za . . 108 000 „ več znašajo. Presežni troški znašajo torej vkupno .......................... 542 730 gld. od katerih vsekako prva dva zneska za nabrežno zidovje in nov frančiškanski most v vkupni svoti......................... . 337 530 » mestni občini ljubljanski prideta na dobro ter se je samo prebitek ........................... 165 200 gld. po splošnih spremenjenih na-redbah provzročil. Tem presežnim troškom stojijo nasproti v nižji svoti izdani troški, in sicer: 7.) Pri izstrelbi kunete v Ljubljanici pod Gruberjevim kanalom ........................... 245 000 „ 8.) troški odpuhavne zatvor-nice in čuvarnice s........... . G5 400 „ torej vkup blizu........... 310400 gld. kateri torej nasproti gori pre-računjenim presežnim troškoin 542 730 „ še vedno prebitek........ 232 3,'JO gld. ali vštevši nekatere manjše zneske proračunjene presežne troške 242200 „ kažejo. Če se pa od vkupnih troškov 1791000 gld. oni mestni občini ljubljanski na dobro šteti................... . 377 530 „ naravnost odštejejo, pokaže se vrsta troškov...................... 1413 470 gld. kateri bi, ker se v prvem načrtu na napravo nabrežnih zidov ni ozir jemalo, nasproti tedaj pro-računjenemu znesku .... . . 1 548 000 „ še vedno prištedenih. . . . 135000 gld. pokazali. Dalnje prištedenje pri izvedbi alternativnega načrta bi se pokazalo tudi v tem, da bi nastava inače potrebnega čuvarja zatvornic in vzdržavanje od puhavne zatvornice odpalo. Vzemimo, da bi se čuvarju zatvornic plačalo 400 gld., da bi se za vzdržavanje stavbenega objekta z njegovimi deli vred 2 odstotka od vsote troškov, t. j. blizu 1200 gld. reservi-rati moralo, reprezentirajo ti letni troški, po 5 odstotkov poobresteni, glavnico 32 000 gcl-dinarjev. Na Dunaji, 18. julija 1884. J. pl. Podhagsky s. r. Omenjenemu se more še dodati, da je v omenjenem mnenji izraženemu predlogu vsled visokega ukaza c. kr. poljedelskega minister-stva c. kr. deželua vlada dalnji razvoj načr-tala tako-le: „-----------------Svoječasno izdelan alter- nativni načrt se bode potem izročil c. kr. deželni vladi, da številke pregleda in preračuni jedinstvene cene po oddelku za gradnje. Naloga odbora za obdelovanje močvirja bode potem, da zasliši mestno občino ljubljansko, v koliko bi se pri zidanji v alternativnem načrtu omenjenega nabrežnega zidovja » skozi mesto udeleževala. Ko so se dobili vsi ti pripomočki, bode odbor za obdelovanje močvirja sklical en-ketno komisijo veščakov, kateri bodo izrekli svoje mnenje, v katero mdr in v katerem obsegu naj se oba vzprejemnika zglobočita. Iz tega mnenja se bodo na podstavi danih faktorjev mogli preračuniti tudi vkupni troški, v kateri zadevi se bode potem odbor obrnil do kranjskega deželnega odbora in do n mesta Ljubljane z vprašanjem, na kakov način se bosta deželni odbor kranjski in mestna občina pri tem podjetji udeleževala. Pri predložitvi dotičnih izjav z mnenjem enketne komisije naj se odbor za obdelovanje močvirja tudi o tem izreče, kateri del vkupnih troškovnih potrebščin naj plačajo dotični " posestniki močvirja in na kakov način naj bi se na pomoč vzela tudi državna podpora." 39530 28 000 „ 10200 19 000 Politični pregled. Avstrijskc-ogerska država. Včeraj sestali so se deželni zbori do-lenje iu gorenje avstrijski ter solnograški. Največ pozornosti utegne vzbuditi deželni zbor gorenje-avstrijski, ker itna v njem konservativna stranka letos prvikrat večino ter bode na avtonomno upravo imela odločilni vpliv. V češkem deželnem zboru predložil je včeraj c. kr. namestnik vladni predlog o sestavi in delokrogu deželnega kulturnega so-veta. V Olomucu otvorila se je predvčerajšnjem svečanim načinom tamošnja češka gimnazija. Tudi c. kr. namestnik grof Schonborn udeležil se je svečanosti ter v svojem govoru naglasil potrebo znanja obeh deželnih jezikov. Konečno zaklical je namestnik trikratni „slava Nj. veličanstvu cesarju, čemur je zbrana množica navdušeno pritrdila. Slavnosti udeležila so se mnogobrojna češka družtva in ogromna množica ljudstva. Razprave o skupnem proračunu začele se bodo koncem tega tedna v Budimpešti, kamor se bodo v to svrho te dni podali mnogi ministri. Ogerski ministerski predsednik Tisza dospel je pred odhodom Nj. veličanstva cesarja v Skiernievice na Dunaj. Kakor se „Presse“ poroča, prišel je Tisza na Dunaj, da Nj. veličanstvu poroča o zakonskih osnovah, kateie se bodo predložile državnemu zboru, ter o prestolnem govoru, s katerim se bode zbor otvoril. Tuje dežele. Kakor se iz Rima brzojavlja, bavi se sv. Oče papež sedaj s pregledovanjem enciklike „o pravem in krivem liberalizmu,“ katero je spisal visoko stoječ cerkven dostojanstvenik in katera se bode v kratkem razposlala. V tej encikliki se dokazuje, da se je cerkev vselej priznavala k pravemu liberalizmu. Italijanski kralj Humbert odpotoval je predvčerajšnjem iz Napolja v I lorenco. Mini-sterski predsednik Depretis javil je brzojavnim potom vsem prefektom, da kralj, raz-žaloščen vsled tužnega položaja v Napolji, ne želi demonstracij ter da vsled tega ne bode nikjer oficijalnega sprejema. Vkljub pričakovala je kralja na vseh večjih štacijah neizmerna množica ljudstva ter mu priredila sijajne ovacije. Na Francoskem se uže sedaj jako zanimajo za volitve v senat, katere se bodo vršile meseca januarja prihodnjega leta. Računa se, da bode republikanska stranka dobila večino. V soboto bil je v Parizu ministerski sovet, katerega so se udeležili ministri v polnem številu. O sezvanji komor se ni niti razpravljalo. Ferry je izjavil, da Kitajska ni napovedala vojske, a vojni minister je naznanil, da bode francosko brodovje v desetih dneh zopet započelo akcijo. Do onega časa da bodo tudi uže prispele pomočne čete. Živeža in Btreliva ne manjka. Po poročilih prihajajočih iz Kahire, pal je Nil uže toliko, da Angležem najbrže ne bode mogoče, ekspedicijo po Nilu poslati generalu Gordonu v pomoč. Vsled tega začeli Angleži kupovati kamele, katerih potrebujmo 30000, da svoje čete spravijo skozi pu-^uvo v Kartum. Dopisi. Iz moravske doline, d n 6 15. septembra, dop.) Ne bodemo trdili, da bi n&rodni Pesnik ne bil malo pretiral, ko jo pel: Prelepa si moravska fara Na celem Kranjskem nimaš para .. . pa lepa je le v resnici. Ležo ima zdravo, rodovitna je tudi in ljudje — no, saj Morav-fcane uže tak<5 vsak pozna. Veseli so, dovtipni in šegavi prav kakor Ribničanje. Dosti smešnega vedo ljudje o njih, sami pa največ. Tudi v pesnih se popeva njih slava, kakor n. pr. v tisti, ki pravi: Moravčam se vkup zbero In star’ga mačka . . — Pa stojmo! Bolje bode če prej neham: ne slišijo radi te pesni in to čudno čednost imajo, če jih človek povpraša po mačku, kar s polenom odgovarjajo in jaz se bojim, da mi prihodnjič, ko jih obiščem, ne snamejo kolesa z voza! Te dni so volili župana. Dolgo so ga volili, in sicer hudo volili, malo je manjkalo, da niso po magyarsko naredili in slednjič so izbrali zopet starega Martinka, kateri jim župani uže skoro dva decenija. Šolske zadeve so se zdaj, odkar imamo energičnega učitelja in še drugo učiteljsko moč, res obrnile na bolje, vender je žalostno, da se še dandanes dobi v veliki moravžki fari dosti vasij, katere niso všolane nikamor. Od Doba do Moravč je po dolini tri ure hoda, dosti in velicih vasij je, pa nobene šole. Sicer pa bodi povedano našim ljudem v čast, da se tudi tisti otroci, ki ne hodijo v šolo, skoro vsi doma nauče brati, da, nekateri celo pisati! O letošnji letini se ne moremo še nič kaj pohvaliti. Pšenica, ki kmetu davke plačuje, letos nima cene, fižola pa tudi ne bode dosta. Sadja je še precej, le škoda, da se naš kmet ne zna z njim prav okoristiti. Celo veliko kad sadja namoči in potem kuha in kuha in napravi kak bokal žganja, povabi soseda in na to pokušata tako dolgo, da se posoda usuši, niti tako dolgo ne počakata, da bi se žganje ohladilo. Naj bi rajši delali ljudje t ol k o ve c ! Ker ima moravska dolina zdravo in prijetno ležo, prihaja semkaj uže več let dosti tujcev na „zrak“, posebno Italijanov. Letos so bili le bolj domači gostje. Tudi znani pisatelj prof. dr. Detelja pride vsako leto v svoj rodni kraj na počitnice. Razne vesti. — (Som in telegrafski kabel.) Kabel zakodno-amerikansko brzojavne družbe je bil nedavno sodem dnij norabljiv iu poslali so na do-tično mesto parnik, da ga vzdigne in popravi. Kapitan poroča o vzroku nerabljivosti društvu to-lo: Ko smo kabol v dolgosti 12 vozlov vzdignili, potegnili smo na vrh z njim vred grozno velicega soma, ki se jo v kablu zapletel. Bil je okolo 70 čevljev dolg. V boju, da se izmota iz kabla, zarezal se mu je ta tako globoko v život, da je kri v potocik drla iz rane in da so mu čreva iz života visela. V smrtnem boji je som kabel pretrgal. Kabel je bil dva sežnja daleč razpleten in na šestih različnih mestih tako razjeden, da so v sredi zaviti kupreni dratovi prišli v do-tiko z morjem in tako brzojavljanje onemogočili. Ni torej dvojiti, da je som kabel poškodoval. — (Kitaj s k most.) Znamenit je gotovo most v Langangu v Kitajski. Ta most je dolg pet angleških milj tor ima 300 oblokov. Na stebru vsakega obloka stoji marmeljnat lev, 21 črevljev dolg. Vozna širina na mostu znaša 75 črevljev. — (Nekoliko o popru.) Listi poročajo iz Azije: Krog mesta Penang in Aheen je letos slaba letina za poper. Pridelalo se ga je samo okolo 2500 ton; boljšo so jo obnesel pridelek v Mala-baru, a vender ga je lotos za 4000 ton manj nego v lani. Tildi v Siamu, v Singapore in na Ma-nilli so lotos skoro za 3000 ton manj popra poslali v pristanišča, kakor minolega leta. Domače stvari. — (Iz deželnega zbora kranjskega.) V denašnji seji je bila na vrsti med prvimi točkami dnevnega roda verifikacija volitve deželnega poslanca Kmetskih občin notranjskih v Postojini, g. Adolf Obreze. Gosp. Desckmann zvil je o tej priliki s trte neko samo njemu domnevno vladno agitacijo, da je napadal po svojem običaju deželno vlado, zraven pa še udrihal po „Ljublj. Listu" in njega uredniku, prof. Šukljoju. Gosp. deželni predsednik baron Winkler je odgovarjal stvarno na neopravičeno napade gosp. Desckmanna, isto tako prof. Šuklje. Poslanec g. dr. Sterbe-noc pa jo pred Bogom in svetom izjavil, da jo bila volitev po polnem svobodna in da c. kr. vlada ni nikakor vplivala ni s pismom ni z besedo. Tudi poročevalec g. Murnik je zavračal neopravičene napade g. Desckmanna, na kar se je volitev g. Obreze odobrila, le nemški poslanci so obsedeli ter se tako izrekli proti verifikaciji. Potem so se še drugi novoizvoljeni poslanci verificirali in so dovolilo veliko podpor, med njimi »Glasbeni Matici" 500 gld., »Narodni šoli" 10o gld., g. Lapajnetu 100 gld. Natančnejšo poročilo prinesemo prihodnjič. — (Imenovanje.) Župni kaplan pri župniji pri novem sv. Antonu v Trstu, č. g. Mihael Debeljak, imenovan je kanonikom pri tržaškem stolnem kapiteljnu. — (Visok dar.) Nj. veličanstvo cesar daroval je za zidanje nove cerkve pri sv. Tomaži v okraji Ajdovščina 300 gld. — (Izpred porotnega sodišča.) Zatožen je bil danes Franco Jugovec, 211etni posestnikov sin iz Godešič, hudodelstva težke telesne poškodbe, provzročene s tem, da je 1. junija t. 1. ponoči v GodešiCah Janeza Aliča s sovražnim namenom s kamenom na glavo udaril tor ga pohabil. Kamen jo imol v predpasniku zavit in ga udaril tako močno na glavo, in sicer na levo oko, da je Alič na tla padel. Vsled tega udarca jo dobil Jan. Alič na levem očesu 2‘/g cm. dolgo rano, in s tem očesom ne more nobeno reči več razločevati, ampak samo toliko vidi, je li svetlo ali temno. Ker porotniki niso drugega vprašanja: Ali je bil Alič vid za vselej zgubil? potrdili, bil je obsojon France Jugovič na osem mesecov težko ječo, poostrene s postom. Zagovarjal jo zatoženca g. dr. Moscke. — (Izgubila) je včeraj popoludne žena Janeza Močnika iz Gorenjega Brnika na Žitnem trgu 80 gld. — (Tatico) Margareto Prelesnik iz Kržiša, okraj Kamnik, so včeraj prijeli policaji na cesarja Jožefa trgu, ko je tamošnjim prodajalcem kradla razne majhne stvari, kakor križce, mošnjičke, nože itd. Prej je uže ukradla dva para črevljev na sta-rinarskem trgu. Pomaga ji pri kradnji devetletni sin. Tudi na Brezji na božji poti pokradla je mnogo križcov. Policija jo je izročila deželni sodniji. — (Kranjski čebelarji) zbrali so se včeraj po starem običaji pred frančiškansko cerkvijo, da določijo ceno medu. Določila so jo s satovjem vred na 18 gld. stari cent. Letina je bila še pre-cčj dobra za čebele. — (Veliki semenj,) takozvani češpljev semenj, včeraj je bil jako dobro obiskan, da-si se je malo vjemal s svojim imenom, kajti, da-si so čošpljo v nekaterih krajih naše deželo izvrstno so obneslo, posebno na Dolenjskem, prinesli so jih le malo na semenj in so bile primeroma drage, lepih 6 do 7 za joden krajcar. K6nj, volov, krav in telet prignalo se je po izkazu mestnega užit-ninskega urada 117 7 glav na trg. Goveje živino je bilo kakih 300 glav, a pitane malo, jeden živinski trgovec je kupil 28 volov za Trst in jih dobro plačal. Konj pa je bilo gotovo do 600 in to mnogo lepih, posebno pa mnogo žrebet, katera so prav živo laški trgovci kupovali in po 90 do 130 gld. plačevali. Sploh se je videlo na lepih žrebetih, da konjereja na Kranjskem vidno napreduje. Tudi drugi trgovci v mestu so napravili na včerajšnjem semnji prav dobro kupčijo. — (Tatvine.) Dne 7. t. m. ukral je neznan tat skozi okno obristlajtenantu in generalštabnemu šefu g. Edvardu Reitzu, zdaj v Svetji (polit, okraj okol. ljubljanske), posteljno odojo v vrednosti 14 do 15 gold. in nekaj hišne oprave v vrednosti 7 gld. — Dne 8. t. m. okolo 9. uro zvečer pokral jo neznan tat posestniku Franu Krušniku v Gorenjem Tnstanji (okraj kameniški) iz nezaprte sobe zimsko suknjo, vredno 7 gld., njegovemu hlapcu celo obleko, perilo, črevlje, v vrednosti 30 gld. 75 kr. — Pretočeni teden zmanjkavalo je posestniku Janezu B. v Dulah vedno več sadja z vrta. Preiskavali so in pridno čuvali in zasledili so tatico Heleno B. iz Laz; v njenem stanovauji našli so več pokradenih poljskih pridelkov. Deli so jo pod ključ. — (..Molitvenik za dijake.") Češki spisal Anton Mužik, poslovenil Franjo Marešič. V Ljubljani 1884. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. — Tako se glasi naslov ravnokar v mal. 8° str. 276 izišli novi knjižici. Ta lična, v krasni slovenščini pisana knjižica podaje mnogo prav lepo urejenih molitvic in pesnic. V „uvodu" pravi gospod prelagatelj: „Vem, da naši mladini ne primanjkuje molitvenikov, vender sem poslovenil Mužikov „Po-klad Svatovaclavskj. “ Zakaj ? Zato da bi slovenska učeča se mladina molila pri sveti maši in pri drugih priložnostih ravno tiste molitve, kakor česko-slovanska. Slovaški dijak pod visokimi Tatrami, kakor češki v zlati Pragi molita iz Mužikovega molitvenika Stvarnika nebes in zemlje ter prosita za zveličanje svojih duš in za blaginjo slovanskih narodov: ravno tako naj bi slovenski dijaki molili tudi iz Mužikovo knjige ter pošiljali goreče svoje molitve pred božji prestol, da bi jih vsegamogočni Vladar nebes in zemlje obsipaval s svojimi milostmi Telegrafično borzno poročilo z dnž 16. septembra. Jednotni drž. dolg v bankovcih . . . . gld. . . . 80-80 > » > > srebru Zlata renta 5% avstr, renta ... 95■85 Delnice n&rodne banke Kreditne delnice London 10 lir sterling 20 frankovec Cekini c. kr 100 drž. mark Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Skiernievice, 16. septembra. Ob 4. uri popoludue došel je sim nemški cesar. Malo pred njegovim prihodom prišli so na kolodvor car in carica, avstrijski cesar, carjevič in veliki knezi. Ko je vlak vozil na kolodvor, igrala je godba prusko himno; car hitel je nemškemu cesarju nasproti; vladarja sta se objela in trikrat poljubila; na to je nemški cesar poljubil carici večkrat roko; ravno tako prisrčen je bil pozdrav avstrijskemu cesarju in včlikim knezom. Car je Bismarcka posebno prisrčno vzprejel. Nemški cesar nosil je rusko uniformo z redom sv. Andreja in vdliki knezi nosili so prusko uniformo z redom črnega orla Cesar Viljelm šel je pred častno stražo gori in doli, na kar so se vsi podali v palačo, kjer je bil ob 7. uri obed. Obeda so se udeležili vsi trije vladarji, knezi, Bismarck, Kalnoky in okolo sto povabljenih oseb. Cesar Viljelm peljal je čarovno k obedu, avstrijski cesar sedel je na desni poleg carice, nemški cesar na levi caru, nasproti carici. Napitnih govorov ni bilo, napivali so si samo vladarji med seboj. Skiernievice, 16. septembra. Cesar Fran Josip došel je sim ob 2. uri popoludne; pričakovali so ga na kolodvoru car v avstrijski uniformi s sv. Stefana redom, carica, prestolonaslednik, veliki knezi Jurij, Vladimir in Nikolaj (slednja dva tudi v avstrijski uniformi z Leopoldovim redom), veliki knez Peter Nikolajevič, velika kneginja Marija Pavlovna in vsi ruski vojaški in dvorni dostojanstveniki, ministri Voroncev-Daškov, Possiet, Giers, grof Tolstoj in poslanik Lobanov; na kolodvoru postavljena je bila tudi častna straža. Avstrijski cesar v ruski uniformi z redom sv. Andreja objel in poljubil je trikrat ruskega cara ter mu krepko stisnil roko, godba pa je zasvirala avstrijsko himno; potem je poljubil cesar Fran Josip carici opetovano roko ter pozdravljal prisrčno druge članove carske obitelji. Potem se je predstavil prestolonaslednik in včliki knez Peter. Ves pozdrav kazal je prisrčnega prijateljstva značaj. Rim, 15. septembra. V vseli okuženih krajih je včeraj 750 oseb obolelo in 422 oseb umrlo za kolero. Izmed teh oseb jih je v Napolji samem obolelo 643, v Spezziji 17, umrlo je v mestu Napolji 371 in v Spezziji 8 oseb. Haag, 15. septembra. Z ozirom na dvorno žalovanje po princu Oranjskem so se danes po kraljevski misiji otvorile generalne države Otvorni govor pravi: Razmere k drugim državam so zelo prijateljske. Kmalu se predloži predloga o reviziji ustave. TJ**adLui glasnik z dnž 16. septembra. Konkurzi: C. kr. deželna sodnija v Ljubljani izrekla je konkurz na premično in nepremično imetje Jos. Strohmeierja, črevljarja v Ljubljani, Šelenbur gove ulice št. 3. Dan likvidiranja je dne 3. novembra pred konkurznim komisarjem dež. sodnije svetnikom Jul. Ledenigom; upravnik mase je dr. PfelTerer. Razpisane ustanove: Oddaje se šest dežel ustanov in več mest za plačujoče učence na dež vino- in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi, ki prične dne 1. novembra. Lastnoročne prošnje do 1. oktobra vodstvu omenjene šole v Vipavi. — Ig. ba Gallenfelsova ustanova za plemenite gospice (II, III. mesto) v znesku po 168 gold. 70 kr. Prošnje dn6 15. oktobra deželnemu odboru kranjskemu. Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kranjski Gori za katastersko občino Dovje, poizvedbe dnž 17. septembra; v Novem mestu za davkarsko občino Blatnik, poizvedbe dn6 30. septembra. Eks. javne dražbe: V Trebnjem posestvo Ant. Novaka iz Roženperga (1000 gld.) dn6 27. septembra, 28. oktobra in 26. novembra. — V Litiji zemljišče Mihe Cimermana iz Goliša (210 gld.) dne 23. sept., 22. okt. in 25. nov.; — zemljišče Jan. Hribarja v Iz-lakih (3473 gld.) dn6 23. sept., 22. okt. in 25. nov. V Ljubljani likvidirano tirjatev (1000 gld.) Urše Severjeve dote, omož. Gregorec iz Kozarjev dnč 24. sept. in 8. oktobra. — V Kranji posestvo Marijane Bošti-čeve (890 gld.) iz Gor. Bernika dn6 9. oktobra, 10. novembra in 11. decembra. Š Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm O, 0) (n iO tH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-62 740-84 742-04 + 10-4 -(-21 -0 -f-14 6 bvz. jzpd. sl. » megla js- » 0 00 Tujci. Dn6 14. septembra. Pri Maliči: Luka, učitelj godbe, z Dunaja. — Vitez pl. Luschin, c. kr. nadlajtenant, iz Kremsa. — Hum-merer, potovalec, iz Trsta. — Kobler, kr. umir. uradnik, z rodbino, iz Reke. Pri Slonu: Pollak z rodbino iz Trsta. — Del Negro z rodbino iz Pulja. — Klander, konjetržec, iz Gradca. — Schlesinger, trgovec, iz Maribora. — Orschulek, c. kr. vladni koncipist, iz Kočevja. Pri Bavarskem dvoru: Michelovich, usnjijar, z Dunaja. — Kitz z rodbino iz Linča. — Minigetti, trgovec, iz Trsta. — Glantsclinig, trgovec, s sinom; Kleinseich, lesotržec, in Pfundner, krčmar, iz Vol-šperka. — Chaides, posestnik, s soprogo, iz Poljan. — Verhovšek, trgovec, in Treo, graščak, iz Trebnjega. Pri Jnžnem kolodvoru: Luzar, uradnik južne železnice, z rodbino, in Cohn, trgovec, z Dunaja. — Bazy-laimer, c. kr. nadlajtenant, s soprogo, iz Somoka. — Birk, uradnik, s soprogo, iz Zagreba. — Baron Raoln s soprogo; Mauerer in Venezian, zasebnika, iz Trsta. — Schubernig, kasirka, in Hasslacher, kletarica, iz Celovca. TJmrli so: Dn6 14. septembra. Reza Wirk, črevljarjeva soproga, 51 1., Kolodvorske ulice št. 6, jetika. D n6 15. septembra. Angelo Maccan, zidar, 331., Tržaška cesta št. 26, jetika. — Kalarina Pavlin, hči izdelovalca dežnikov, 4‘/2 mes., Pred konjušnico št. 7, črevesni katdr. V vojaški b61nici: Dnč 14. septembra. Anton Kozlovič, infanlerist 97. pešpolka, 22 1., vnetje trebušine. V civilni b61nici: Dn6 13. septembra. Jožef Petrič, goslač, 55 1., jetika. Dn6 14. septembra. Jožef Mihelčič, gostač, 821., Poljanska cesta št. 42 (bolnišna poddružnica), starostno opešanje. Meteorologično poročilo. Ana Šuklje prične 1. oktobra s poukom na glasovirji. Natančneje se zv6: Knežji dvorec (Ftirstenhof), I. nadstropje. Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi zn žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Ip.Kleimarr&FeOailierpva knjigarna v Ljubljani. a igTP.gfpgiTašraiM Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova Ljubljana Kongresni trg štev. 2 priporoča svojo popolno zalogo ■VBala. na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolali upeljanih najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo nlzlcilt eeaah. Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno. Odgovorni urodnik prof. Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.