Siev, 175 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek 31. avgusta 1920 - Posamezna številka 20 stotink tetnšfc KLV UiiflJ« — izvzeraši ponedeljek — vsak dau zjutraj. — U.edništvo: ulica sv. Frančiška AsJSkega ž:ev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo urei-Uštvu. — Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopis! se ne vračajo. — Izdajatelj m odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — TUk tiskarne Edinost. — Naročnin* znaša na mesec L 6.—, pol leta L 32.— Io celo leto L 60.—. — Telefon uredništva ln uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Ogbsl se računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega stev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Italijanska politiko u julijski Benečiji*4 Bela rrana ▼ italijanskem časopisju. italijanski list >11 Gttadinc tli Brcscia cd Kcirau cv vriklrka fliankar— pceiiaia rdečica o- v cV raz, će čila v »Goriški Sta-aižu"-k££Lmek i"» nofcliJviOfm VE—Ižim dtržavok (j'ju res čdenek, ki sme bili svoj čas po-mnejz itKil mi!!) Nato navada že neki d,rug čda-t»eik v vstem Ičstu, posvečen &ctLskenru vpra-šajn^u, tear vsklaka: rpreuskujmo dejstva! Razni elemer.ti — nadaiju*« — tekmujejo, i'* t Julijski Banemiji sojeno nesoglasja in pri tecn. podpira'o — več ali cnan; direktno — vlrdnd organi. Po gian rtjh luiradiih v oire-Icauh pokrajjLr.cih sede in izvršujejo razsežen vptev v vsedi panogah pjprave osebe, ki so se •r minodih čaid-h ponašale z avstrijsko kokaido dnugiini odlikovanji se ekrani Haibsburžancv. In bo do zadnjega h-ipa, dokler ni postal zlem "'•ve monarh-i e neizogiben. Danes poverfamo .e pdkrajine rokam mož, ki — da- bi teme-^»to dokazovali svoja patrijotična ičtitstva — cč Sčnc izpreminjajo, pcvitaljančuicč, aH pa 4*. Ji pene ti C 'Jcfoi, svoija imeno1, samo da •bi izbrisali vsako vetčjo svobodo preiti Itisti ogr. fe'oć a ar eda. s k aitjerim jfcn ne vendarle ropstvo, izvajati ne tofe rance, ip-rilju-* bih""- pc-e^š-n^eniu cednmiu, ki sej aru bili Da>vesteh t.^ge. Vest pravih ItaLija^ov pa svetu na ves glas, da ne pezna (takih u- B"Wt005lti. A£ je možno — vzklika člankar — da slepota vlade izhaja iz take točke in da se na p•riaimemtiam: tribuni ne oglasi oikdo, ki bi txrej iT,c1 -odkev obžaloval delo inrtngantov in pciz. v? Na KausC^enih ozemliifi ubirajo Bt^-r r :;iotno pot: zakone moncipolizjra^'o nai CJ . . pcsJenca, odrekajo najsvete Se in čio-%'feškc pravice, a na drugi strani nalagajo krivične. odikrene dolžnosii. včasih itudr r.eizve-cflji ve. Dokaz za to nudi le en pogled na šol>ke od-nošaje. Siovetnci v ^Julijski BcnečiH= so se morali trdo boriti, !da so cd pokojne države dobivali postopna dovoljenja za rove ljudske in višje šole. In četudi se jim ni pcisrečilo nikdar, da bi v polni meri uresničili sv^e aspiracije, so vendar z zadoščenjem gledali na-preldni razvoj in izpopolnjevanje svojega šolskega organizma, ki so mu sledmič nedostajali le še vseučnfliški! tečaji. Nastajale so tore? poleg elementarnili šol posebne šole: realka, učiteljišča, poljedelske š.cl:£ .— raz.trešene: v Gorici, Idriji, Pazinu, Vokski, Kast v u, Trstu in Puli. Manjkale so torej le vseučUiŠčne šole. Ta na-redlba, tist\ai^ena — iz znanili razlogov — z ogromnim trudom, se je s prihodom italijanske cikupacčije smatra!^ kot veljavna in seveda s primernimi izprememfcami. In nikdo ne bi bal pričaikcvs'1 težkoč iii in transi gene šolskega vprašanja oid strani države, ki bi bila morala v imenu svo;ih liberalnih tradicij in svojega umstvenega slovesa vspodbu-jati in razsežno podpirati tc novo ljudstvo na razvijanju vsakega miselnega snovanja! Ali, vsicd brezbrižrC6tl ministrstva za javni pcuk in gospodovalnega pohlepa nacijonalisti-čn h klik ubrala povsem zgrešena pol. Že sem v nekem članku — -pravi pisec — o-znai^Dl z'.s.tematično kampanje izvestnih skupin ptroli vsipo®tavii slovenskih 1/udskih šel v glavnih središčih, kempar^o, ki se ;e še po-ojslrila, kc so predstavite!;.: zlcstavljenega prebivab-itva prs'Iali v pre.stc.ri:co protest, ki je pa ostal neuslišan, vikl'uib •laska;cčemu zanimanju tadanjega ministrskega predsednika Nittija. In vendar: na pcdla^i kakega zakona se v Gorici nadalje otvira zepetna otvoriitev vspo-•rednic, že oiobreniih od že priolbčene vladne odredibe?.... Take ne?pametnosti že dobre .tri meseoe seml S kako pravico ae odreka vspo-stava tirtih ^iniinazifralnih., licealnih, učitelji-ičn:l» in realčnih tečajev, 'kjer sic mogli dijaki pqprej vrteti (razine nauke ter se pripravljati za različne poklice? S kakimi nameni w zatirajo zahteve naroda, ki stremi za tem, da se duševno razvida t svojem materinem feriku?! Mcrda so kaki bolni mc-žgani in barbarske in starinska duše vnesti, ki nočejo pripeznati te sakrosantne pravice?! S tem pa nikakor ni izključena možnost, da se da posebno' mesto z>a pcuk H albanske ga (jezika; ali če se od izpopolnitve aH izprememib — ki se smaitrajo za potrebne — prehaja k raztegnite tujega jezika za -vse materije, gre to tako preko mere, da ne more ndkdo — ako le zna ipcmetr.c sklepali — ostajati pri taki zah-tevi. _ ' ^ {Konec prih.) • •• ? Bili! Ljubljana, 29. Občinske sn državnozbor^ke volitve. Občinska volitve v Srbiji: so dokončale. Po ®a,dm.ih vesteh pomeni njihov izid v mestnih občinah zmago denuckratske stranke. V.*tih mestnih občin je 1C6. Od teli jih imajo dem&krafti 48 ali relativno večino, skoraj polovico vseh. Radikale; so dobili 28, komun'-ti 12; scrazuiima !i.«?ta 10, ne opredeli eni, zemđjo-radniki 1. mešcans'ka stranka 1, .p>otrebna sta dva ponovna izbora. Glasov so pa debili v mestnih občinah demokrati 24.743, rad.ikalci i6.903. komunisti 14.220 in razne druge liste fiJcatpaj 30.080. Skupno so dobili, kakc«r -avLja »PoJitika«: radikalci 594 cbčin, demcikrati 574, neetpre-del eni 150, poljedelci 68, kemunist 37, Mbe-ra. J. 35, sporazumna !.TrLa demokratov -in radi-kaficev 32, .reptib!*kaaici 2 cbč'ri. \r bel^raiski mestni ru pozval drž. \vvet. naj či-mpre^ izreče >vo;o r?zsc:*'bo. Ako ta odobri stališče vlado, tecc takc-j rnp'iane nove volitve. K.iker perečanekateri Lis1.'. )e niLni.tr/ki svet sklenil, da >e be!^"a -ka cb-činska uprava re prepust' komunist : m ker ni 3 položili fred-pdsane P~sege. Min:*!':! n:so z edinki tem. al naj bi se imenoval upravitelj obče r. e, ali pa r.a'; bi vedii.1 občinsko up r av o do novih volite^' stari. prej£rH cboinćinske v elit ve vršile šele ,po volitvah v kon-gttuanto, ki se bede po zadnjih vesteh vršile 28 novembra. Minister za konstituanto dr. Laza Markovać ft namreč pripravil izpremembe člena 15 vo-bbrega zakona, po katerih se izmed državnih uradnikov priznava padvna volilna pravfca nrnisfcncro in proiesorjem pravnih fakultet. I5rtoiako ao pripravljene izpremembe člena v idcd'ajfcku incrV.ln&ga zakona o skrajšanju rc-kia i* volMve, 'Lako da t« »e te mršile že no- vembra. Še prekl volitvami za kcnstituanlo bo pedvzel regent Ale'ksander potovanje po Bosni in Hercegovini. -Potovanje se bo izvrš:'lo v začetku septembra; Na razne načine se komentira odhod dir. Korošca, m'nistra za premet, sia dopust. Nekateri ho-čeo vedet:, 'da je odpotoval v Ljubljano zaradi pred.vio.;eoih občinskih volitev, dočim en sam izjavi a, da je odšel na dopust zaradi- bo-iezni. Za časa njegovega dopusta, ki h.o trajal 14 dri, ga bo zgstcpal v resoru in ministrskem svetu radikalno Joca Jovano^č, minister za javna dela. Pri Ljubljanski deželni vladi so ibil; (imenovano, 'kakc-r poroča »Jutro«, list. ki je začel z?-?ci izha a«H ket dnevn'k. Poverjeniki dr. Žerjav fpravesedje), dr. Ravnihar (socijalna pcli-t ka) :n p:of. Pitamic (notranje zadeve). Ker je dr. Ravnihar bolan in ne mere še voditi po-ilcv je minister za socijalno pelii'ko isicčasno, ko c razreš i dosedanjega poverjenika Gcsa.r-ia, izrcčil začasno vodstvo poverjeništva sa socijalno polivko načelniku mladinske c-knbc drju. Grošiču. Stavbno gibanje v Zagrebu in Ljubljani. V Zagrebu se je vršila v petek prva sej-a odbora novoizvoljenega mestnega zaste-pstva, na kateri >e D razpravljale o te.n, kake ibt se •reš'1'0 v Zs greb u vpra sao-ie glede po m anjkanja stanovanj. S'.c.-ili so se važni >>kle,p;, kako naj bi se-v Z?gre1" j še tc :^eto zgradile rnove hiše. Obenem se ;e oklenilo najeti pcso'iiilo, 75 n>ili-jor.ov, za i'č>:r')e hiš z malimi stanovanji. Vse p.ncdp »prave za zidarve se prično v najkraćem Č£su, »ker so načrti že dogotovljeni. Vrše ?e rogf;3rja z r.pekarnicami ter lesnimi l'gcvinccn» :.n J-cug'ml tvcrn-'cami, da bi tbile hiše Siim hii'.reje ćn cc.tiaje ziiane. Kar se t'jče stavibncga gibanja, se zap'aža tudi v I 'L-bljani prece šo;i nrprciek. Predvsem je oment: velikansko štirina :V-/ropno g rad bo Lii-';!;a36'ke kreditne barke ra eglu Dunajske in Aleksandrove cesie, za katero so začeli pref kratik m pcstavljatl temelje. Gradba' ba.i-čnega posurip a bo po 'dosedanjih preračunh •velja'.a 30 milijonov kron. Ljubljančane in tujce, k: se 6trd jo in jezi o nad skračno za nema r-jen'ai* Ij. ubij ar.? ki-m: 'kavarnaimi, ibo go^cvo razveselila vest, da dcibimo v peslcp^u »KreiVjie banke« prvovrstno, 'krasno urejenD kavarno, ki bo obsegava pritliče -'n prvo nadstropje. Bančni prostori bedo pomaknjeni v £ red'no palače, ter bodo najmodernejše ,e premi j eni. Svetlcrba bo padala cd zgorja po zračnem dvorišču. Gradba te palače je proračunjer.a na tri leta; Istcs upa o i zgotoviti temelje. Dela v Ljubijanici so >e pred tednom pričela na treh krajcih. Na Prulah je nov mest Čez Ljubljanico skoraj dogra en. ob Dvorskem trgu in poleg Frančiškanskega mesta grade v širin-od 8—10 n^oitrov počasi zopet en de4 škarpe. Ako bod/a dela v Lir.bliani-ai tako napredovala, se bo'do naši pravnuki morda enkrat veselili regulirane Ljubljanice. •Zaslužka je itorej precej, toda denarja ;e tuđi ■treba precej, ker drahma Jc vkljub ofcilni žetvi vendar precej občutljiva, seveda še vedno ve-' liko manj nego v drugih državah, »pcse'bno pa v bližnji Italiji. Krivda na te- drag'nji -se pripisuje slabemu gospodarstvu. Ponarejeni bankovci. Ko se ravno ^Ovori o denarju, je dcibro omeniti tudi slučaj s ponarejenimi 10 in 20 dinarskimi bankovci, ki so <>h našli pred dnevi nekoliko v premetu. Seveia so ;'h takoj spravili dz prometa, tako da je odstranjena vsaka nevarnost, že zaradi tega, ker se ponarejeni bankovci lahko spezmijo, toda ker je mogoče, da se najde tudi na zasedenem ozemlju kak po-nare>n bankovec, je dobro opozorili, 'kako se spoznajo. Najznačilnejši znaki falsifikata so sledeči: S plesno so fal s Likati bledi, k a ker pravi bankovci, njih teme! na barva je >'Orange-<, dc-čim ,e pravi bankovce po temeljni barvi ro?a«, vsled tega izgleda tir.krtni venec oblakov v barvi kave, dočim so na originalu zlasti eotrej-šc črte oblaka karm'n rdeče. Glavni znak je pa označen v veliki Številki 2«' ki obstoji v originala Lz dveh skeraj iparalelnih črt, kateri; sta združeni v sredini številke s poŠe\no črtice., na falsifikatu se pa čričei tam križati. Isf,Q velja za črko »S v besedi Diuar »S^. Sokolski zlet v Mariboru. Že v petek so odhajali z l ubljanskega kolo-tivera vleki polni Sckclov, ki so se vozili v Maribor. Vesti iz Maribora »javljajo o s:;aijnem sprejemni gostov. Mesto Maribor j-e vse v zelencu in zastavah. Nepregledne množice so valovale po mer! u Ln oKegale kojodvor, prirejajoč vedno nove cvacčje pr^hajajcčmi Soko-loin. Med zastopniki Sokolov iz nerešene doni ovine iprih lteJ med dr.ui^imi v Maribor tudi osiveli dr. Grega in. Prišui so Sokoli it udi iz daljnega Sketplj^, iz Bel^ra da in Mostar j a., kakor tildi iz Banata in Đačke. Zagreb in vsa Hrvatska .j« častno zaitepana aa nič mucjj tudi Slovenija. V petek zvečer fe prispel na kodo-dver bel^rajski vlaik, nairi.to poln SckoloV in ivUistov. Občinstvo je zasc-^o vse prostore kolodvora in celo streho nad percnom ter prirejalo gostom navdušene tovatorje. Sodi se, da je {bilo na kolodvoru in po Hiižnijaih cestah nad 30.000 ljudi. Kot zastopnika vlade sta »pripela v Mariibor ministra Kiukovec Ca iRata.jlovio ter podpredsednik dr. Rdfcar kot zastopnik parlamenta. Kot zastopnik .prestolonaslednika »regenta je djcločen poMoffvnik Bogieevlc. Tudi vojni minister je poslal svojega zastopnika. Plebiscit na Koroškem. Vprašanj«, 'ki ncujJ imjbolj zanima iavnot, je plebisert na Koroškem. Kakor javlja o zadnje vesti, je določen plebiscit za 10. oktobra, in sicer se je dan ljudskega glasovanj; odgcdil laje ped nemškim pritiskom Dcicčila o \clilni pravici šc niso popolncma djege to vil j ena. Raz-bur.jenst zaradi otvoritve demarkaicijske črte se .je nekoliko polegla, :n Nemci so uvideli, da n ihova agitacija r-e bo imela veliko uspeha. Odreditev glasiva®*si bc- imela za posledico, da se bo juge Jovensko vojaštvo moralo umakniti ;.3«;e za zalrtanje meja direktna pogajanja med avstrLjsik rn in jrjgosle'venstkćan odposlanstvom. — Včeraj so se se>tali avstrijski in fu^o&loveiivki zastopniki k prvi seji. Vest o sklenitvi zveze med češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko je t;!a srrejata z zideščen em s strmi ju.go-slovenske javrncs-ti. Namer te zveze so že znani, in so vse lezadsvne ter_ienc:;crne vec'.i, ki bi hctele vtidehi v tej zvezi ne obrambno -zvezo proti Madžarski in prof tistancv-Hv' konfederacije pc donavskih di-ž-sv, temveč c Vrambno zvezo ipr.Oiti morebitni beljoči ir^ki nevarnosti, absolutno brez vsake pediage. General Joffre, ki se je ustavil na pot: iz Romunske tudi v Bel gradu, j« Ludl sam izdavil, da g'.tii nje.gc:v obisk v Belgradu nobenega političnega pomena. Prišel je v Belgrad ed!5rc le — kaker je izjavil — da pozdravi svojega tovar-ša z mladih let, kralja Petra, in da se pckloni zmagoslavni snbslii, sedaj ju^csJovenski vojaki in njenemu poveljniku Aleksandru. Zanj in" v e pa so n-jegove izjave Ot jugosloven^ki vojski: Vaša vojska je krasna — .;e rekel Joffre — na licih slednjega vo;aka sem bral pojmovanje vojaške dolžnosti in discipl'tie. Na prvi pegled se vidi, kako s-^ vojaki čn oficirji harmonično vezani v eno celoto! Vaša vc.jska je prvorazredna vojska! Glede svojih vtiskov v Jugoslaviji je izjavi: »Preikratko je meje bivanje med vami, 'da bi irj:.;£el dobiti po pel en vpogled, ali moj prvi vtvs .je tale: nova kraljevina Srkov, Hrvatov in Slovencev je begata zemla, lojeno prebivalstvo je napredno in pridno; prepričan aem, da Vaša zemlja mere gledati z največjim zaupanjem v svojo bodočnost.« Splitska zadeva. Vprašanje splitskih -dogodkov ni še rešeno. Kakor javljajo listi, se je ministerijalna komisija za vnanje stva»ri bavila s splitskimi, reškimi, tržaškimi in puljskimi dogodki. Nadaljevanje posredovanja v Rimu zaradi teh dogodkov je .bilo prekinjeno vsled vladne krize. Veliko ogorčenje vlada zaradi predrznosti italijanske vlade, kii je po svojem zastopniku Ga-lantiju zahtevala od jugoslovenake vlade zadoščenje zaradi de^edkov v Splitu, k? so jih zakrivili — Italijani sami. Seveda mu je jugo-slovenska vlada odgovorila, da se sploh ne spušča v razpravo o tem vprašanju, dokler ne debi točnega pomočila o izidu preiskave, ki jo je vodil ameriški admiral Andrews. Od'klo-nila je celo demisijo predsednika dalmatinske deželne vlade dr. Krstelja, ki jo je bi ta pred-ležil zaradi posebnega svojega razmerja z ameriškim poveljnikom na Jadranu. Ljudsko glasovanje na Koroškem. Meaza-vezniška komisija za plalblscit na Kcroškem je določila, da se mera vrši'.', ljudsko .glasovanje na kasneje 15. ek'.e'b-ra 1. Oba ,pr'zadeta nareda sta se vrgila v odločilno .borbci z vso vnemo. S trepetom prič.kuje \sa Jugoslavija, zlasti pa ml Slovenci, izid giasovar.ja; zakaj od iega .pleoiscr'ta bo odvisna useda našega naroda na Kcroškem. Koroška je bila zibel našega nsreda, na Kcroškem je cvetela naša narodna kultura, na Korcškem so se Uisteiičevali pri Gc-pi sveti demači vojvode in pozneje so morali nemški cesar}": .avnetam položili prisega v slvenskem jeziku. Kcccška, ki je bila nekdaj popolnoma slovenska dežela, je danes dejan-ki po dveh tretjinah nemška. Dve tretjini koroške deže'e je nrrervna konferenca Že definitivno določila' Nemški Avstriiji. Nemsk; Avstriji je žrtvovala konferenca tudi vso Z li-kc dolino, ki je najznamenitejši del glede na nešo, stare govcrico in popevke. To vejo so mogočneži odsekali od drevesa. Pa-av.tako smo izgu-tbčH ibeljaško okolico, ki je tudi slovenska. Kanalska dolina, povečini slovenska, je 30 kni dolga in je definitivno določena Italija. Jugoslaviji so priklcpl-jene sledeče župnije: Ostrica {730 prebivalcev), Črneča (550), Spcdnji D/a-voi-rad (1700), &t. Danijel (530), Guštajn (2150), Prevalje (4120), Možice (1300), Kotijo (830), Črna (3240) ter na Gerenj^ko meječe Jezersko (720). Useda cone A in B se določi petom glasovanja. Najprej bc glasoval pas A. Ako se prebivalstvo v večini izreče za Jugoslavijo, potem se vrši še glasovan c v pa^u B. Ako pa se v pa A izreče prebivalstvo za Nemško Avstrijo, petem odpade glasovanje v coni A :n so oba pasova preklopita Nemški Avstriji. Časov alnih okrajev je šest n sicer: 1. Lipa; 2. Boro vije; 3. PPfce-rk; 4. Velikovec; 5. Ceb-vec-mesto; 6. Celovec-ckclica. — Kd.o sni« glasovati? V cbeh pasovih sme l>rez ozira nfl spol glasovati, k-Jov zadosti 3 ipcgojem: 1. do-pcln ene 20. leto dne 1. jan. 1^19; 2. - talno bivališče v glasovalni coni dne 1. jan. 1919; 3. ■rojen v dotičnem pasu ali pa stalno bivanje icd 1. jan. 1912 naprej; domovinska pravica isto« trm. — Odločilna ura se bliža. Trdro smo pre« pričani, da bo pas A glasov al .po večini za Jugoslavijo. • Lokavski. Vojna se bo nadaljevala ? — Vrangelu se Spltfnl položaj v sedanjem hipu Najvarnejša vest, 'ki je jpri^pela tekom vče-i-anjega d^ieva o pclc,ž-;u na rusko-pcljskem bo^šču, se tiče dip^cmja'tske ironte. G'ls^em te i'esti se. po-ljik'. .cfi,pc da-atcs odklomili vse ru-•ske mirovne pege je. Veled tega, kakor tudi iz 'itruge strani v^'ed velikih težav, ki ,fh ima, ne ve se zakaj poljska vlada v občevanju s ■avc/nmi cdpcslancii. v Minsku., je delov anje» mirovne kcnfereace popoSncima ra'?paio in pre# nehaCo. Kakor pa vse kaže, pc'jska vlada ne misli nikakor nadeljevalti p c Rajanj a v Minsku, temveč je, pred'lci'K sovjetski vf.a'ii, n2> se pogajanja prenesejo v R>'go, glavne mesto neve letiške države, ki se je ustanovila ob Baltiškem morju na starem ruskem ozemtl-ju po iru<_iki botjševiški revc-juc'ji. Z czii'cim na to prizadevanje »poljske vlade pa predlaga l.u-ska v'.aiđa kako m t o v Estonr/, ki sc ruaihava na severu od Letiške »in ki se je tudi ust are v"! a po irustki revoiuciji. Potemtakem se začenja stara trajna zaradi sedeža pcgaj?.nj, rim čitatelj se d:cbro spominja, da je bil diplomatski položaj pied zadnjo rusko oferz'vie preti Poljski cavno takšen ter da ni miotglo priti do pogajanj samio rad: tega, ker tar ca je i uska voska zopet pripravVena za protinapad. iN:' d. jgi tram pri j-e S£ ia; getova stvar, da povtaja itv-kL odpor vedir.e od'ločne'Šr. Ne saimc to, temveč .preha^jo 'Rur^I v protinapad. T^ko iCzi Grajevu in Oscvviecu, ki so ju Polj: k? zavzeli dne 25. t. m., odkoder p? so ".h t'ri. Rj_l pregnali ter uo merami te dve mesti zcpei csv.e:>Vi. (Najvažnejše gibanje ra ruski shrani pa ;e ofenziva ken ice ger. »ral,i E-dar.' •ki 'je kreni pretil L; ubij inu. "Njege v o r vp redovi rje se vziz\',n deseda; zelo u^c-ešno, a v.Jen namen mu je, da plane v ozadje pcv-kr;;rt a.r-m^iam, ki so obrnjene proti Ruscim počenši cd Brest-Litovska do Ejelo.toka. Iz vsaga poivedanega -ledi, da se vojaški paleža Pc'jskc ni bogve kako ogremno zpremeni! nasproti Rusiji, da^iise jim ne more epo-rekati njih uspehov zadnjih dveh tednov in da)>ih fdicbill iisbi iz Var-Sav*e, je bit genciral Tugacievski odstavljen, a na njegovo mesto da» pride Trocki, kot vrhovni poveljnik ruskih a rmad. Sc v etska vlada Ja ukazala moib.^izaoijo 600.000 mož, tki bo gotova v treh tednih. LONDON, 30. Neka čičerinova radiobrzofavka, poslana Kamenavu, pravi: Nai zmagovit pohod proti generalu Vrangelu se nadaljnje aa vsej Krimski Ironti. General Vrangel se nmika proti notranjosti Krima in njegov položaj postaja kritičen. Čete, ki so bile izkrcane na polotoku Taman, bodo kmalu obkoljene. O ostankih Vrangelove vojsk« ne bo v kratkih dnevih nobenega sledu več. V Kubanskem predelu je naš ploožaj zelo trden. Sunek, ki ge je poizkusil general Vrangel, je propadel. Vse vesti o zavzetju Ncvorosijska in Ekaterinodar* so izmišljane. Neka druga radiobrzojavka iz Moskve pravi, dl so zavzeli Rusi pri Brest - Litovsku nekoliko krajev 6 vrst vzhodno od tega mesta. Pj j;Va poročila VARŠAVA, 28. G!n. - m zadkih vesti s fronlo je idc 1 ož-j ta-le: Na severu se nalia ata en del 3. konjiškega kora in en del rdeče armade še vedno zapadno od Kclna*. skušajoč si odpreti pel preiti vzhodu. Pri Mlavii so po-l^ke čete ujele 3000 me ž in 3 tope. Polske armade so zopet zavzele Osowiec in Grajevo nadaljujejo napredovanje proti vzhodu 'h Ko-ryzynu, Sckcitki, Gcrodoku, VJana-revki, Kai-milick Sitcsku in preti Kobriiui. V tonu predelu se u eli Pcljaki 1200 mol, od katerih pripadajo nekateri svežim' četam. Zaplenili' ko tudi 24 tepov lin 14 strojnic. Na jugu v ilvov-skem predelu 'Poljaki dosegli iKranrec tin zasedli Prvozemscani. VARŠAVA, 28. Poročilo glavnega štaba z dne 27. t. m. pravi: iN a -severni frenti je položaj neizpreruen en. Na prednji frcn»ti znali naš plen cd 26. avgusta eib pruski meji 4 tepe, 30 strojnic in mnogo vejnega maAer'jaila. Pre-hiitevši napad, ki ga je nameravaft s>ovrain.ik za dan 26 avgusta pteti Brze;sCu, so začeli neki cddelki trete 'divizije odločen nspad tetr sa p-Cienelili znatr:. beljsevisko klicno z ognjem cd blizu, ravno kc so vc.,"aki stepali iz \'aka na ipstaii Zafcirka. Kolona infctla veiik« izgube, a iwi ®mo ujeli 650 mož, 1! častnikov in liv« šUIhra častnika. Pcvelinik 57. sr.vjeiske divizije in r.ačelnik rjegovega štaba ita padla v boju. Na 'jžni frerti vzhcdno cd Lvoviai se b je huda bitka. E je pesebno -rdta 26. avgusta pri Uzied?'low j. V cdseku Bcbrka Sk tz sir^ edb'11 srdi'.ih napadov. Neki cddelki 6. ipeholne drlvlzi e >o uničili 37. pelk sovjetska peh cite ter so ujeli črez 120 mož-Cb Dn jesti tu je pclož^j neizpremenjen. Ruska ofenziva proti Lubljlnir VARŠAVA, 29. Blizu ronmnske meje so prekoračile ukrajinske čete Dnjester in so1 zasedle m cs teb ran pri Knepiecu. Sovjet k e edi-niče na severni fronti s a debile 2 diviziji nov* pomeči ;n ^e zbirajo na fronti Grcldno—Voi-kevi.sk—Slon-lm. Kcn,jenica generala Buden'^«; ki ;e bila zbrana pri Sekalu, je t'obila naredbo, naj keraka preti Lufciinu ter je začeh napad. Zasedla je T-iskovvce. Budenijeva konica r.rdaljuje sveje napredovanje proti Zamoscu. Ruske izgube po poljskih računih VAR6AVA, 27. Poljska uradna poročila pravijo, da so bile rusice izgube v veliki bitki' pri Varšavi do danes takšne-le: Ujetih 107.000; mrtvih in težko ranjenih 50.000, interniranih V Vztcčni Prustji 30.000 — skupaj 187.000 mol izven borbe. Sovjetski cddelki, ki so zašli Črez prusko mejo, zapuščajo ponoči Vztočno Pruska iti se pridružujejo drugim sovjetskim četam. Iznenadne, odpotcivanje zavezniških nadzoro-v-ainih misij iz Kdr.igsberga je ba^e v zvezi s tem dejvtvom. Poljaki odklonili ruske pogoje VARŠAVA, 30. Iz zadnjih vesti, hi jih je prejela poljska vlada od svojega mirovnega odposlanstva »EDINOST« Mer. 175. V Minsku, izhaja, da fe delo v Minsku popolnoma onemogočeno vsled tega, ker Je poljskemu odposlanstvu nemogoče občevati z Varšavo, ker je Jadiobrzojava* zveza prekinjena. Predsednik odposlanstva je bil pozvan v Brest - Liiovsk, da se posvetuje s poljskim ministrom za zunanje stvari, ki je odpotoval včeraj iz Varšave. Na drugi strani >a j« poljsko odposlanstvo odklonilo m»ke pogoje. Poljtka vlada je predložila sovjetski vladi, naj se icdež konference prenese v Rigo. Izjava poljske delegacije v tiinsku VARŠAVA, 27. Izjava p-e^se^iks pevske jmTo\ se dekgacćjc v M'nsku, psl!h --?ivom-Pri; le£ac\' v Pr-'zu, spcac.nimao z glavaču K':- ;n maršala Fccha, zar/ka te neres-roine veo ti. Weyg?nd:vo pismo Piisud-ksmu. VARŠAVA. 27. Genertl Wey£and je poslal načelniku glavnega Mata, maršria P lsud.vke-rr i po !cv'Sc» ipisrro, v 4u lerem. o'bžaf ujc, da ■e mcgel ose o .pt><'->;ti cli siega, ker je c^.cten te|a, kar da je radi p-regarjanja a rr' iia z 1 c cd ,vnc;*1 mesta. Zaliva! u;e se za sve.L' "!fo za hrabr-:st, £*i! bi mu b t'!a šz bel m'Ia, ko fci jo b:l .dcbil iz rek vrhovnega pcvelrniik* pcilj;ke victjske. Po'lsRi protejtl proti n?noroIni nemSki nevtroDstl VARŠAVA. 27. PclVs? e cfcl*rti trdi/O, 'da. se vrši razerežerve boljševik h oddelkov, ki so prer ezali v Vzhcdr.o Pru<'jo, le navidezno. —• Na-izorcvcnrje me ^zavezniške •kcmis'-jc o imeli velike izgirbe. razlagajo žalosten položaj svojih bratov t Gornji Šleziji, proseč jih naj jim pomagajo. Demonstracija, ki je bila veličastna, se je vršila brez neredov. Po Izgredih v Gornji Šlsziji Sporazum poljskih delavcev z zavavezniško komisijo. — Konec stavke VARŠA\ A, 27. Listom poročajo iz Gornje Šle-zije, da so kraji Kaito\vitz. Bvion, Potoczyn. Tax-cagora, Zabzze, Li\vnicc, Rybnek in Lubrinicc v poljskih rokah. Poljaki so začeli razorožali policijo v okrajih \Velkie, Strzelcc, Koze, Oleko-vo, Kaci-borz. Pogajanja z dne 24. avgusta, ki jih je začela deputacija poljskih delavcev z medzaveznisko komisijo, so se končala povoljno za Poljake. Mcd-zavezniška komisija je izjavila, da bo policija odpravljena v najkrajšem času, da bodo izgnani vsi privandran: tujci iz zadnjega leta. Vsled tega dogovora so izdale poljske delavske organizacije proglas do delaš ccv, pozivajoČ jih, naj sc zopet lotijo delati. VARŠAVA, 29. Iz Gornje Šlezije poročajo z dne £3. t. m.: Odstranitev policije se je začela. Po zagotovila medzavezni jke komisije bo policija odpravljena v teku tcj;a meseca po vsej Gornji šleziji. BEROLIN, 2S. »Vorwartsu poročajo iz Beuthena: Zaslugom posredovanja medzavezniškib čet je Lil mir v vzhodnem delu Gorn -i Šlezije zopet vzpostavljen. Okoli 80% rudarjev se je včeraj zopet povrnilo na delo. Nemški protesti proti poljskim nasiljem BEROLIN, 29. Wolffova agcncija pravi: Prebivalci Gornje šlezije, ki se nahajajo v Berolinu, so imeli v Luslgartenu protestni shod proti poljskim nasiljem v Gornji Šleziji. Na shodu, katerega sc je udeležilo Črez 50.000 oseb, je bila enoglasno sprejela resolucija, ki pravi med drugim: Prebivalstvo Gornje Šlezije meni, da gre francoska posadka. bodisi odkrito, bodisi prikrito, na roko prizadevanju Poljakov, da bi se povrnili v Gornjo šlezijo. Radi tega mislimo, da je vzpostavitev miru ir> svobodna izrazitev ljudske volje v Gornji Šleziji nemogoča, dokler ne pride na mesto francoske posadke vojaštvo kake druge države. Vse delavske in uradniške zveze v Nemčiji so poslale tovarišem vsega sveta r.diobrzoja^ke, v katerih jim Napad italijanskih tet na Bakar? MILAN, 29. Tukajšnji »L'Avanti!« prinaša pismo s Sušaka, v katerem mu poročajo, da se za dan 12. septembra pripravljajo na Reki poleg proglasitve »neodvisne« države »di Carnaro« nova junaška podjetja. Na predavanju 73. pešpolka na Sušaku je neki stotnik rekel sledeče: »Smo na hrvaški (!) zemlji, v krajih naših sovražnikov, ki bi nas radi ubili, prebodii in vrgli v morje; toda mi smo močni in ostanemo, ker nam je tako ... všeč (torej nc zato, ker tako zahteva »pravica« in »varnost« Italije. Op. ured.). Dne 12. septembra zasedejo (D'Annunzijevi) aiditi premirno črto skupno z regularnimi četami. Vi jim dovolite prehod: Če bi vas arditi kaj vprašali, dajte jim! Koncem konca smo vsi za isto stvar proti skupnemu sovražniku. Pustite reškim četam prehod: čevljar naj nadalje tolče svoje podplate, brivec naj striže lase, godba naj se Se nadalje vežba .za »kraljevsko koračnico«, ki jo bomo igrali, če se nam posreči priti ▼ Bakar, Di, kajti, če je le mogoče, zasedemo Bakar in jaz pojdem prvi in tudi sam; seveda, kdor ima kaj soli in korajže, mi bo sledil.« »Avantijev« dopisnik s Sušaka pripominja k temu govoru znorelega kapitana, ki mu ni še dovolj krvi, ki se je pretakala pet let v svetovni vojni: -Stotnik - predavatelj je v neprestani zvezi z reškim miiitaričnim elementom. To vzbuja dvom na tem. da je prišlo res do dogovora. Toda v Bakru so oboroženi Jugoslaveni, Za ta lepi sprehod si bo treba odpreti vrata s silo. In če se posreči, pritegniti v to avenluro regularno vojsko, kdo ve, kaj se vse lahko zgodi...! Komur gre, naj odpre oči!« S lem podjetjem misli torej D'Annunzio začeti novo dobo za mučeniško Reko. Če zgorajšnja vest odgovarja resnici, ali Če v zadnjem hipu nc sreča teh ljudi pamet, sc je v rcsnici bati usodepolnih posledic. Ali res ni v Italiji moža. ki bi z železno reko pometel to svojat, ki na hrvaški zemlji (kaker je rekel oni stotnik) gospodari z neomejeno oblastjo v naj\ečjo škodo Italije same?! Sr-oPtli na ReSi REKA. 30. VsleJ bližnje proglasitve nove reške republike je mesto silno vznemirjeno. Na Dactijc-vem trgu je prišlo do spopada med meščani in legi-jonarji, ki so se prepirali radi oblike nove države. Vzrok temu je v različnem umevanju nove ustavne oblike. Med tem, ko se Rečani proti republiki po D'Annunzijevem kopitu, hočejo legijonarji živeti še nadalje brezplodno in brezdelno življenje kot doslej in proglasiti Gabrijela za predsednika reške države. Zborovanja za sovjetsko Rusijo v Italiji. — Krvavi izgredi v Firencah FIRENCE, 30. Kakor po vseh italijanskih mestih, tako se je vršilo tudi tukaj včeraj zborovanje v znak simpatije za sovjetsko Rusijo in protesta proti italijanski vladi, ki je še ni prignala. Medtem ko so se zborovanja po drugih mestih dokončala po dosedanjih vesteh z majhnimi izjemami mirno, je prišlo tukaj do krvavih izgredov. Tri osebe, med 1b.hi en policijski komisar, so bile ubite in veliko ranjenih. Danes je bila proglašena splošna stavko, kateri so se pridružili tudi črkostavci, tako da listi ne bodo izšli. Maštala Kemai proti bandam CARIGRAD, 29. Iz Smirne poročajo, da je Ke-malova vojska začela strogo postopati proti načelnikom nepravilnih band. Znani poglavar neke takšne bande Domirei Effe je bil ubit in ustreljen. Ravno tako tudi nekoliko drugih poglavarjev. Namen temu postopanju je ta, da bi sc Kemalova vojska očistila roparskih band, ker se hoče sama boriti proti grškim udrtnikom. Med Grki in Turki v Mali Aziji CARIGRAD, 29. Boji med Grki in Turki v Mali Aziji sc nadaljujejo posebno v okraju Demirgi Kicn. Mesto so Turki zopet zavzeli. Grki pričakujejo ojačenja iz Trakije. PoR!a!e vesti Sanje... Člani društva »Touring Club Italiano« so priredili romanje na goro sv. Mihaela, napojeno s potoki krvi, da proslavijo spomin tam padlih italijanskih bojevnikov. Lepa namera, plemenit namen. Proslavljanje mrtvih, ki so žrtvovali življenje za domovino, ni le znak zvestobe do svojega naroda, ampak je tudi zapoved človeškega čutstvo-vanja. V proslavnem govoru pesnika g. Bcrtacchi-ja pa je odstavek, ki zanima še posebej nas Jugo-slovene na zasedenem ozemlju. »Piccolo* označa ta odsta\ek z radpisom: »Superijorna humanost Italije.« Naslovljen je posebno na nas. Bertacchi je govoril: ;iBcsedo bi izprcgovoril drugim novim bratom, druge krvi in drugega jezika, Id nam jih je zmaga priključila v načrtu, ki pomešujc plemena. In na to nam opisuje sledeče svoje sanje: »Videl sem, gori po soški dolini, oči, kakor da so v prognanstvu, plavolase obraze Slavije; čul sem odklanjajoče giasove, nasprotne sladkemu narečju rdel si«, in uganil sem trdovratno nevoljo na zaprtih in trdih obrazih. Kaki bodo ti naši novi sodržavljani?! Nekega dne, ko je še vihrala vojna, sem poslušajoč ob srednji Soči pevanjo slovenskih žensk — vstopil v neko cerkev in sem sanjal neke svoje sanje. Videl sens njihovo sestro, došlo s Črnegore v Italijo, kako je vstopila med malo množico, molila ž njo, zapustila cerkev ž njo, bila tolmačica od srca do srca med dvema zbližanima. a ločenima plemenoma... Ali, bile so le sanje, morda preplemenite, ki se ob dotiku razbijajo kot kristal ob kruti resničnosti--- Vendar je dobro, da sem sanjal te sanje, kot znak in napovedalca tega italijanskega človekoljubja, ki ne rabi in ne bo rabila sile razen, ko se brani, in ki bo preizkušala vse poti, da pride do src novih gostov; vendar pa buino proti vsakemu nasilju, ali zavratno-sti od strani tistih, ki ne bi hoteli razumeti.« — Tako je — sanjal pesnik Bertacchi na gori sv. Mihaela. Sanjal je o nas Jugoslovcnih, ki da smo jim novi ^bratje«, novi »sodržavljani«! Samo da ne moremo prav razumeti, kako da nas je obenem označal za rgoste«?! Saj državljan ni gost, ampak je domačin! Pojma državljan^ in --gost« se nc krijeta. Morda pa je hotel le opozoriti, da državljanu gredo pravice, gostu pa le dobro in usmiljeno srce domačina! S takimi perspektivami, velespoštovani gospod Bertacchi, ne bo lahko najti poti »do src« in sc ne zvedre »trdi obrazi«, ki ste jih videli tam gori ob Soči! Verujte, da bi bile vaše krasne, celo nekoliko —prepociične besede — prepoetične, ko treba govorili o trdi in neprijetni realnosti — vse drugače učinkovale, ko bi bili manje govorili o človekoljubju in dobrotnosti, in nekoliko več o pravicah »novih državljanov« = druge krvi in drugega jezika«! Ni drugače: na tem ne more nič izpre-meniti tudi ^sestra, došla s Črnegore«. Ali, oproščeno vam bodi :sanjali »ete in sanje so privileg pesnikov ! Ali, ob vsej »poetični licenciji« ste priznali eno veliko neodpravljivo resnico: da živi na tem ozemlju slovenski rod! Ali so vas čuli poslušalci, ali so vas razumeli?! Bog ve, kake obraze so delali pri tem? Zboimtf* za rrlrnmjt sovjet*« Radjc. V a deljo zjutraj se ]• vršilo na trfu Donadoni zborovanje, sklicano od vodstva socijalistične stranke, v svrho poudarjanja proletarske zahteve, da naj italijanska vlada izpolni svoj« obljube, to jet prisna rusko sovjetsko vlado in vzpostavi 2 njo redne odnaša je. Na zborovanju, ki je bilo zelo številno obiskano, so govorili razni govorniki: Poslanec v italijanski zbornici Alessandri je pozival delavstvo, naj se pripravi na višek solidarnosti s sovjetsko Rusijo: proglasitev italijanske komunistične republike. Ravnatelj »Lavoratora «je govoril o razmerah v zasedenem ozemlju in o nasilnostih s bojevniške zveze«. Tuntar je napadal pristaše druge internacijonale in proslavljal zavednost italijanskih socijalistov. Malatcsta je pozdravil rborovalcc v imenu »Delavske zbornice«. Zavračal je očitanje, češ zakaj socijalisti, ki so proti vsaki vojni, vendar simpatizirajo z rusko vojno, poudarjajoč, da so socijalisti samo proti buržuazijskim vojnam, ker se zavedajo, da se bodo morali socijalisti sami trdno boriti za dosego svojih ciljev. Zborovalce so pozdravili zastopnik dijakov - socijalistov, zastopnik železničarske zveze in zastopnik anarhistične skupine. Govornikom so zborovalci burno odobravali. Zborovanja se je udeležilo tudi veliko število slovenskih delavcev, ki so hoteli pokazati svoje simpatije za sovjetsko Rusijo, toda... slovenski ni govoril noben govornik. Zborovalci so se po pzdravu sdr. Juraga mirno razšli. Le na Gari-baldijevem trgu je prišlo do incidenta z redarji, ki so razgnali skupino zborovalcev in jo ločili od skupine fašistov, kateri so razgrajali na drugi strani trga. Redarji so aretirali nekoliko aseb, ki pa so jih morali izpustiti. Socijalistični voditelji io morali posredovati pri redarjih in miriti množico, da ni prišlo do hujšega. Gblasti so bile ukrenile stroge varnostne mere in pokazale, da znajo in morejo vzdržati red .... če hočejo. Telefonske gospice se menda ne zavedajo svoje dolžnosti v službi, in mislijo, da so aboneu* tako neumni, da ne poznajo ustroja aparata. Včeraj dne 30. 8. od 9-11 se je neka gospica, ki ima na centrali št. 21-01, igrala s tem, da je vedno z'onila, in pa nikdar hotela spojiti, da bi bilo možno govoriti. Če pa sem jaz odprl aparat in hotel klicati se je oglasila s svojim osornim »pronti« a potem zopet takoj zaprla. Ko sem klical in zahteval, da naj me spoji s »Capo - ufficio« ali pa s št. 19-79 »ufficio - ispezione« je vedno tako^ zaprla. Nato pa me je klicala neka itaL stranka in je telefon kar na enkrat funkcijoniral! Mislimo, da naše lire ravno toliko plačajo kakor — naših sesedov. Tako postopanje ni na čast telefonski upravi —! Tako zlobno nagajanje ima lahko zle posledice — rrenda tudi za dotično telefonistinjo, ki naj nikdar nc misli, da bo z naral delala kar bo hotela! — Telefonski abonent. Ni dano vsem! Prejeli smo: Ko smo začeli hoditi v ljudsko šolo, smo takoj opazili razliko med duševno sposobnostjo številnih učencev. Eni 60 se kaj lahko učili; drugi z naoprom, med tem, ko so nekateri na zvršetku šolskega leta ostali ravno tako nevedni — kakor so bili, ko so nastopili šolski pouk! Nekateri so se torej naučili mnogo, drugi manje — tretji pa nič! Kakor v šoli, tako je pri rokodelstvih. In kakor je pri vsem in povsod — tako je tudi pri narodih. Vzemimo za primer Lahe. Oni oziroma njih predniki so grozno trpeli pod tujim jarmom. Morili, zapirali preganjali so jih, ker so ljubili svoj narod in ker so delovali za narodovo blagostanje in njegovo osvoboditev. Tuji gospodarji so jih razdvajali na vse možne umetne načine. ker so se bali ujedinjene Italije. Na tisoče in tisoče je bilo žrtev — mučenikov. Dolgo je trajal boj med sinovi laSke zemlfu ln onimi tujci, ki (lakomni tuje zemlje) niso poznali usmiljenja do so se združili in osajiosvojili. Človek bi mislil, da so si sinovi prednikov junakov in narodnih mučenikov zapomnili vsaj del grozot, muk in trpljenja svojih prednikov in da bodo, ako prilika nanese, uvaževali to napram sosednjim norodom. Varal bi sc, kajti, kakor vidimo, se laški sinovi niso ničesar naučili iz svoje lastne zgodolvne. Ni dano vsem, da bi se kaj naučili! Gorje pa onim, ki so tako nesrečni, da se ne morejo ali nočejo učiti. Pokojna Avstrija je v svojem imperijalizmu- zasedla velik del sedenje Italije. Grozno je bilo njeno postopanje neapram »upornikom«, ali eno je vendar puščala narodu: njegov jezik. Uradništvo je moralo občevati z ljudstvom v domačem laškem jeziku. In kako je danes pri nas?! Tu tt zalezujejo po javnih lokalih, na ulici in celo v zasebnih uradih, kakor, da je zločin, če Slovenec govori svoj jezik!!! Ne. niti zagrizeni Germani se niso povspeli do take stopnje nekulture. Torej naučili sc niso nič. pač pa pozabili so še ono, kar so, ali bi vsaj morali znati! Ni dano! Splošna stavka v Tržiču sc nadaljuje kompaktno. Tudi v Gradežu je bila proglašena splošna stavka v znak solidarnosti s tržiškimi delavci. Glasbena Matica. Danes ob 19 odborova seja. Uradna vesti Cena denaturiranega špirita. Tukajšnji civilni komisarijat poroča: Ker je italijanski konscrcij izdelovalcev špirita v Rimu zvišal ceno hektoliiru denaturiranega špirita na 725 lir, je določena ccna za prodajo na drobno na Primorskem na 8 lir liter. Prodaja državnega blaga za obleke. Mestni magistrat javlja: Prodaja nove pošiljatve državnega blaga za obleke po trgovinah primorske zadružne zveze (ul. S. Giovanni 5) in delavskih zadrug (ul. della Raffincria 3) se začne v sredo 1. septembra 1920 v sledečem redu po Številkah kupnih bonov: V sredo 1. septembra 1920 boni od št. 1 - 1000, 2. od 1001 -1300, 3. od 1301-1700; 4. 1701 -2100, 6. 2101 - 2500, 7. 2501 - 3000, 9. 3001 - 3300, 10. septembra od 3301 - 3600. Po prodajalnicah delavskih zadrug bodo lahko kupovali državno blago člani zveze in tudi osebe, ki so na podlagi živilske izkaznice vpisane v eno sledečih prodajalnic delavske zadruge: Št. 1. ul. Rlccardo Pitteri it. 8, št. 2. trg Rosario, št. 3. ul. Roma 28, št. 4. Piazza Scor-cola 4, št. 6. ul. Acquedotto 38, Št. 7. ul. Giorgio Vasari 19, it. 8. ul. Ghirlandaio 20, št. 12. ul. Istria 14, št. 13. Sv. M. M. sp. Pol. 710, it. 14. Vrdela - Sv. Ivan Pol. 1049, Št. 13. ul. Montorsino -Rojan 13, št. 17. uL della Raffineria 4, št. 18. trg G. B. Vico 2, št. 19. ul. dell'Orologio 6, št. 20. ul. Corti 26, št. 23. ul. Foscolo 29. — Vse druge osebe, ki imajo kupne bone, naj se obrnejo v proda-jalnici primorske zadružne zveze. Iz tržaškega ilvlfenja Trije ptički. 34 letni »trgovec« Alfredo Speran-7a, stanujoč na trgu Izola 5t. 13 se je v družbi s 23 Osvaldom Patico in še enim neznancem predstavil tukajšnjemu trgovcu gosp* Filipu Sala iz Verone in mu ponudil s\o;e posredovanje za nakup večjega števila volnenih plaht, katere naj bi prodala vojaška uprava. Prodaja bi se imela izvršiti pod jako ugodnimi pogoji. Na dolgo in široko so posredovalci dokazovali gosp. Saliju velikanski dobiček tc kupčije, ter dodali, da je nujno potrebno vplačati vojaški upravi takoj kaparo 8000 lir in si na ta način zagotoviti kupčijo. O dobri kupčiji so trije ptički natvezali gosp. Saliju še marsikatero prepričevalno besedo ter ga slednjič pripravili na to, da jim Je izro«! potrebni denar. Speranza je izročil gosp Saliju pobotnico^ in trije ptički so... odleteli. Omenjeno svoto 8000 lir so si bratski razdelili in začeli t nio veselo iivlje- nfe, prepustivši gosp. Salija v upanju na plahte. Vsaka stvar ima svoj konec. Tudi teh osem tiso-čev v žepu posredovalcev je bilo vedno manj. Prisiljeni so bili misliti na kako uovo kupčijo. Videč, da se jim je bila stvar s plahtami tako izborno posrečila, so sklenili ostati na tem polju. Nekega lepega dne so poslali isto ponudbo pismeno cnanemu trgovcu gosp. Fihardu Cozziju v Verono ter dostavili pripombo, naj takoj pcšlje 6000 lir katere so potrebne v predplačilo za plahte. Cozzi je kupčiji malo zaupal in je brzojavno odgovoril, da pride v soboto sam v Trst. In res je prišel. Ker pa se mu ni pusreČilo takoj najti Speranzija in sodrugo\, se je obrnil k prijatelju Saliju in mu zaupal namen svojega prihoda v Trst. Sali se je zelo čudil. Na podiagi sklenjenega dogovora so bile pač plahte njegove, in stavil si je venomer vprašanje, kako je moleče, da Spsranza posreduje za to blago istočasno pri tretji osebi. Vzbudil se mu je sum, da je najbrže opeharjen. Svojemu sodrugu iz Verone je povedal, da je dal za te plahte že on 8000 lir na račun. Gosp. Cozri ni sicer nič rekel (njegovih 6C0C lir je imel, hvala Begu, še vedno v žepu), ali razumela sta se in oba začela iskati nepridiprave po mestu. Včeraj zjutraj se jim je posrečilo najti te vzorne posredovalce na trgu »Vittorio Vcncto«. Opozorili so stražnike, kateri so aretirali — toda samo dva. Tretjemu se je posrečilo zbežati. Pretep med fažisti in socijalisti. V nedeljo okrog polnoči je v gostilni v ulici Felice Venczian št. 10 neki socijalist raztrgal majhen oglas fašistov. Ti poslednji so sc čutili užaljene radi tega in so planili na socijalista. Nasatl je hud pretep in kričanje kateremu so napravili konec redarji. Neznatno ranjenih je bilo več oseb. Težje ranjen pa je bil fašist Ernest Castro, 19 let star, stanujoč v ulici FcIice Venezian št. 16. Udaril ga je namreč nekdo s stolico po glavi. Poizkušen samomor umetnice. Vsled nesrečne ljubezni si je hotela 21 letna igralka Eta Angelini, stanujoča v hotelu »Metropole*, kenčati svcjc življenje. V la namen je pogoltnila malo množino kokaine. Hotelsko osobje jc stvar zaparilo in nesli so jo na rešilno postajo. Zdravnik jc nesrečni igralki »ožehtal« želodec in jo na ta način spravil iz nevarnosti, nakar se je vrnila v svoj hotel. Napadi na zapore. V nedeljo zvečer sc je baje plazilo nekaj zlikovcev okrog kaznilnicc v ul. Co-roneo. Vedli so se tako sumljivo, da jc bila vojaška straža prisiljena streljati. Streli straže so prebudili vso okolico iit tudi kaznjence v zaporih, kateri so pričeli kričali — veseleč se tega streljanja. Napadalci so jo odkurili. To streljanje sc ponavlja skoro vsak večer, ne da bi mogla policija to preprečili, tem manj pa ugotoviti, ali gre res za kak napad, ali pa za kake »prikazni«, ki jih vidijo ponoči vojaki na straži. Po pomoti se zastrupila. V mestno bolnišnico so včeraj prenesli neko 50 letno Frančiško Birgel, tsanujočo v ulici Lorenzo Berenini št. 8. Izpila je namreč po pomoti nekoliko karbolne kiseline. Njeno stanje ni nevarno. Nesreča z motorjem. Včeraj popoldne jc inženir Zoltan Trozi v družbi nekega mehanika poizkušal trokolesni motor. Vozila sta prenaglo in na ovinku ulice se je vozilo vsled neke hibe preobrnilo. Inženir Zoltan je padel pod stroj in se močno ranil na hrbtu, med tem ko je mehanik še pravočasno odskočil. Ranjenca so s kočijo odpeljali na rešilno postajo. Iz Trnovega. 1. Že spet so v 11. Bistrici zaplenili par skritih slovenskih zastav. In... domovina je rešena! Ali spada tudi to k dvatisočletni kulturi?! 2. Dne 24. 8. zvečer ob 9 jc neki vojak, vozeč sc skozi vas Harije brez vsakega povoda ustrelil z revolverjem na sredi vasi med zbrana dekleta. Samo sreča je bila, da je kroglja švignila nekemu dekletu mimo glave in ne v glavo. Priče na razpolago! Mi nekulturni ljudje smo mnenja, da otroci ne smejo dobiti revolverjev v roke, pa naj so tudi — vojaki, 3. Vojna se je začela v naši dolinil Ofenziva na — češpljc. In mrtvih je veliko, le verjemite; pa ne vojakovi (pač pa vej in češpelj.) In to grdo nekulturno slovensko ljudstvo se 5e upa jeziti. 4. Insultacije mirnih ljudi so na dnevnem redu. Mari je to zločin, če se človek v nedeljo malo pozabava? Dela je mnogo ves teden in nedeljo smo določili za počitek in zabavo. Gremo v krčmo in rečemo kakšno. Fa prihaja med nas slučajno vesel fant s harmoniko in zagodi. Ta naroden inštrument vabi k plesu. Toda — komaj da :mo se zavrteli trikrat, že se prikazuje na vratih oko pravice?! Jezen vstopa človek — carinski uslužbenec — ki je oborožen s puško in strahom. Zahteva, naj mu pokažemo dovoljenje za ples; ker pa tega ni (in ker se jc le mimogrede plesalo) jemlje notes in piše vse — razbojnike. In potem? Nc vem kaj jc potera! Tako sc je zgodilo neko nedeljo v vasi z imenom Kopriva. Vprašamo: 1. Po katerem paragrafu se nc sme v nedeljo malo pozabavati? 2. V kakšno kategorijo hudodelstev spada to? 3. Kje sc dobe paragrafi, v katerih so zapravljati ti dve vprašanji? — Vasovalec . Glede aretacije župnika Jankota Maierhofcrja s Planine (^Edinost« 25. avg. t. 1. št. 170.) jc popraviti v toliko, da se pri streljanju sploh ni rabil smodnik, temveč le nekake papirnate bombe, ki jih rabijo tudi otroci pri svojih igrah brez vsake nevarnosti, in o čemer so sc lahko prepričali gg. kara-binjerji, ko sc je pred nje vsul cel kup papirja. Grom je bil velik, toda učinek smešen, kakor je sploh aretacija župnika zelo smešna. Seveda — bil je zaveden Slovan! f Borzna poroiila. Trst, 30. avgusta 1920. Jadranska banka Cosulich ^ * Dalmalia Gerolimich Libcra Tricstina Lloyd Lussino Martinolich Oceania * Premuda. Tripcovich Ampelca Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Čistilnica riža Trst, Ncprepečatene krone avstrijsko-nemške rone čehoslovaškc krone dinarji leji marke dolarji švicarski franki francoski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rubiji . * napoleoni rubiji napoleoni Za tiskovni sklad „Edinosti" KolaSko omizje L 60, Kutin Fran, Postojna L 9, Dva konkurenta iz št. Petra L 25, Vckoslav Hrib« ški L 5, Komar Ivan, Log L 5, Pregarc Andrej, Loj L 5, Mahnič Anton L 25, Občinsko starešinstvo mesto venca na grob pok. Antona Lokar L 11$; Do sedaj izkazanih L 6975, 65. V danafojem te-, kazu L 245; skupaj L 7220'65. DAROVI — Za pogorelce »Narodnega doma*«*. Dva konkurenta iz Sv. Petra L 25. Mahnič Anton L 25. Da sedaj izkazanih L 4590'65. V današnjem izkrjitt L 50; skupaj L 4610 65. — Za pipčarj8*. Čarga L 10, vipavska kukovo* L 2, DrcjCek iz Rihraeberka L 1, skupaj L 13. De* nar hrani uprava. Jugoslousni, zbirajte pridno za TisHoun! sklad „Edinosti"! MALI OCsLJISg se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanj!« pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotiak bt eda Na)njanj4a pristojbina L 4.—. Kdor išče služba plača polovično cena 19 LETNA DEKLICA, zmožna slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika, želi službo v trgovini; je tudi šivilja. Ponudbe pod »Zvonimira«, villa Quitta. Opatija. 196 UGODNA PRILIKA! Poročne sobe od L 2200 na-prej, z mramorjem in ogledali; umivalniki, vzmeti in zimnice se prodajo ul. Scalinala 2, prtličje. 197 POROČNA SOBA, hrastova, svetla, nova, masivna; umivalnik, majhen divan in dva r-slonjača r prodajo. Gattcri 23. ?., vrata 20 19& POROČNO SOBO, svetlo, moderno, msiv no, vzme« ti prodam radi odhoda. Gatteri 23. I., vrata 19. 199 MEELOVANA SOBA z električno razsvetljavo in balkonom — pri ljudskem vrtu — sc cdda boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava. 189 MOTOR na bencin, 20 konjskih sil, skoraj nov j« na prodaj. Naslov pove uprava. 183 STISKALNICA za tropine se proda r.a prosešl i postaji. 187 ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišie ccno Pcrtot, urar ulica S. Franccsco št. 15, II. nad stropje. 192 300 STOLIC novih, močnih iz bukovega lesa, velik asbest-filter za vino, in vse potrebno za kopalno sobo proda F. Nemec v Nabrcžini 186 KUPUJEM šivalne šivalne stroje, tudi pokvarjene. Ul. Coroneo št. 5, I. n., vrata 3. 185 PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst, ulica XXX. Ottobrc 8/ 1S4 STROJENJE, barvanje in izdelovanje kožuhovin. Najprimernejši čas za naročbe pred novo sezijo. Kožuhovinar Martellani. Ulica Gatteri 32. 158. DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko vagon, uradna teža nakladalne postaje, t\rdka 2nider-šič & zeta, II. Bistrica. 156' f S potrtim srcem naznanjamo vsern sorodnikom, prijateljem In z mucem prežalostno vest, da je naše prcijubljen.i aoprog.i, mati, sestra ln tnšča po kratki bolezni, v starosti 68 lef, včeraj 20. avgusta ob B. uri pop. mirno v Gospodn preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, ot 9 predp. iz hiše žalosti št. 253 v Nabrcžini. NA BREZINA, 30. avgusta 1920. Angelj» soprog Josip in AncgeiJt sinova Gabrijaia, scslra. M £ Pije« lu Antonij =3 f nevesti 131 _■ ll'lll i li I11 1 1 "I r Hib ►S 490 533 365 1902.50 720 i ! 1 J 1 2115 ' i' 23C0 , t 360 -188 565 570 625 330 430 515 250 avgusta 1920. 8.— _ 8.50 8.40— 8.75 36.— - 36.37 78.- 82 — 47.25— 47.75 43.50— 44.50 21.20— 21.40 350.— -355.— 149.— -150.50 76.75— 77,— 98.— -100— 26.— - 27.— 79.— - 81.— 26.— - 28.— 78__80.— Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna soproga, mati, sestra in tašča Frančišku Mil b2fcica v Sv. Križu po kratki bolezni v starosti 44 let, včeraj 20. t. m., ob 10. uri predp., mirno v Gospodu zaspaia. Pogreb blage pokojnice sc bo vršil v torek, ou 5 pop., tz hiše žalosti v Sv. Križu št. 9. Sv. Križ pri Trstu. 30. avgusta 1920. Ivan, soprog. (132). Josip, Danilo, Baxlli|, sinovi. Marija in Slavlca, hčeri. Tance Josip, zel Bratje in sestre. JADRANSKA BARKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejama vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3'.'aV a v baneogiro prometu po tf /6. Vloge, ki se imajo dvigniti san:o proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu sc nahajajo : ul. Casaa dl Rispa--mlo, ul. S. Nicolo Telefon : štev. 1463, 1793, 2676 Blagajna posluje oci 9 do 13