Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1*—. V 30 dneh 30 številk ^ strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih S strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G LA$ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Naš cilj Strašna nesreča v Rtanju 28,400.000 Din za zavarovane delavce na Gorenjskem Grozilno pismo zločinca Paj-mana Naš čezmorski izvoz Našička afera Št. 150 Izhaja vsak dan V Ljubljani V SObota, dne 28. septembra 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I. Naš cilj Ljudje so pri nas navajeni biti razdeljeni na ostro ločene tabore, ki so med seboj navadno sprti. Ob naših malenkostnih razmerah je značilno, da taki tabori često ne vedo, kaj jih loči in zakaj so sprti med seboj. Znak časa in naših razmer je, da tudi nas pogosto izprašujejo, zakaj na napade s te ali one strani ne reagiramo bolj odločno in zakaj ne napadamo tako, kakor je v naših razmerah navada. Spričo tega mnogi pogrešajo pri nas tiste ostre poti, ki bi nas ločila od vseh drugih in nam dajala obeležje neke ostre, strogo začrtane strankarsko politične linije. Na vsa ta vprašanja odgovarjamo, da smatramo zgoraj naznačeni način no-vinarsko-političnega dela za dete preteklosti, ki po našem mnenju ne spada v sedanjo dobo. Mi smo in hočemo biti glas naroda, ne samo po besedi, ampak tudi po dejanjih. Zato v naših stolpcih spregovori lahko kdorkoli iz našega naroda, če le hoče govoriti odkrito, pošteno in stvarno. Kakor naši čitatelji lahko opažajo, se dosledno tudi res ravnamo po tem. Pri vsem svojem nastopu in delu zasledujemo težnjo pomirjenja. Nikomur he koristi, kdor slepo in brez zavesti Zgovornosti pali politične strasti. Zato smatramo za svojo glavno nalogo, da smo nepristranski ocenjevalci dogodkov in obveščevalci svojih čitateljev v nasprotju z vsemi onimi, ki vede ali nevede s podžiganjem strasti zastrupljajo naše politično ozračje. S takim delom nastaja klikarska politika, ki nujno ovira pravilen pogled na dogajanja in Seveda brani razvoju, da bi šel pravilno in edino koristno pot. če ves svet ugotavlja, da so take metode povzročile ha gospodarskem in političnem polju sedanje krize, tedaj sledi iz tega nauk: Poboljšajmo se! Mimo vseh linij in programov, ki rastejo pri nas kakor ošpice na bolnem otroku, smatramo mi za svoj najvažnejši program, ostati vedno in v vsakem položaju na ravni liniji ljudskih in državnih interesov, ki smejo edini biti razlog za javno delovanje. Vemo, da je večina naših čitatelj ev že spoznala, da je ta način novinarskega j dela mnogo bolj zdrav, in bomo smatrali svoj cilj za dosežen, če bodo tudi Slo-i venci končno prišli do nepristranskega ih neodvisnega tiska, ki je pri drugih harodih samo po sebi razumljiva stvar, bled tem ko bi pri nas fanatično stran-, barski tisk še vedno rad tako preslepljal ljudstvo, da bi domala sploh ne bilo Več mogoče ločiti demagoških plev od desnično plodnega zrna. Kakor smo torej objavili v svojem brogramu, tako nas je stalno naraščajoče število naročnikov in množica dosedanjih izkušenj prepričalo, da smo na bravi poti. čitatelji, ki menijo, da smo bremalo bojeviti, bodo takoj osvojili baše prepričanje, kakor hitro premislijo, ! da je »svako čudo za tri dana«, ali pa, da »žanje vihar, kdor seje veter«. Vse *a,frkacije, žalitve, izigravščine, podtika-bja in podobne vrline dnevne politike, so torej muhe enodnevnice, trajna pa °stanejo samo dejanja, ki jim je bila *bati resnica in čin pravica. Vremenska napoved . V«vi ga,j: Zjasnilo se je na zapadni polovici r*ave, a na vzhodni polovici je še vedno delo-oblačno. Temperatura je padla povprečno za l0vP- Deževalo je na večji vzhodni in južni po-Vr,*,1'.' države. Najnižja temperatura je v Mrzlih “"bah 0-30 C, a najvišja v Skoplju 28" C. v Napoved za jutri: Razjasnitev in močan veter, ko J2!1.01111! polovici morda viharno in nekoli-Veči n^a- V splošnem se ne pričakuje nikakih 17 26Prememb' SonCe vzide °b 5'34, Zaide Pa tup;'1'iblia”a: barometer 766, najvišja tempera-jj . C, najnižja 5° C. I40 ar'd>or: barometer 764, najvišja tesapevatura uajnižja 5" C. Zavesa, ki krile neus&mh Novi razgovori, ko bo že pojilo? Skleo sveža DM ni odpravil pesimizma — Tudi ©dboru trinajstih predseduje fifadariaga — Odbor razpravlja o prošnji abesinskega cesarja Ženeva, 27. septembra. V/ Kljub včerajšnjemu soglasnemu sklepu sveta DN o popolni izvedbi člena 15 pakta, tukajšnji krogi vendarle niso povsem enodušni pri presoji tega sklepa, čeprav ga v načelu vsi odobravajo. Sredi najrazličnejših mnenj in ugibanj o nadaljnjem postopanju sveta DN se je že zares težko spoznati. Zdi se, da je sedanji položaj v Ženevi snoči še najboljše zadel dopisnik pariškega »Matina«, ki je sporočil svojemu listu, da so na včerajšnjem sestanku sveta DN dejansko samo pripravili zaveso, ki naj zakrije neuspeli ženevske ustanove. Res je, danes v Ženevi nihče več ne veruje v možnost mirne likvidacije spora. Po splošni sodili bi se mogli novi razgovori začeli šele po začetku sovražnosti v Afriki. Teh, tako sodijo zdaj tu, pa nihče več ne more preprečiti. Ponovne Mussolinijeve izjave kažejo, da bodo italijanske čete, zbrane v Vzhodni Afriki, prešle v kratkem v napad, če že ne radi drugega, vsaj zato, da maščujejo poraz pri Adui. Z drugo besedo: Zdi se čedalje bolj verjetna hipoteza, da Mussolini ne misli že sedaj na veliko osvajalno vojno na vsem ozemlju, marveč samo na postopno prodiranje v nekaterili predelih. Svet ON Je o&ziren... Zaenkrat pa Mussolini še nima razlogov, da bi zameril svetu DN njegove včerajšnje sklepe. Če je tudi svet DN sklenil v polnem obsegu izvajati 4. odstavek člena 15 pakta DN, je po splošni sodbi storil to vendarle z vsemi možnimi obziri do Italije in z vidno željo, da bi s svojimi prenagljenimi sklepi naenkrat ne pokvaril do zdaj še znosljivega razmerja med DN in Italijo. Izvolitev tako velikega odbora, kakor je odbor trinajstih, ki naj sestavi v paktu predvideno poročilo, nudi že sam po sebi kar največ možnosti za zavlačevanje, ki bi ga in kakor bi ga narekovale nove okolnosti. Zato tudi ne moremo reči, da bi bil svet DN s svojimi včerajšnjimi sklepi pokazal kakšno posebno odločnost. Elastičnost včerajšnjih sklepov ni niti za las manjša od vseh dosedanjih sklepov, sprejetih po znanem in preizkušenem ženevskem receptu: Vsako novo odlašanje pometli spet novo pridobitev na času. Pariz in London sta se našla Nekaj pozitivnega pa nam je včerajšnje zasedanje sveta DN vendarle prineslo: Vse države, zastopane v Ženevi, so močno zadovoljne s prijateljskim sodelovanjem Francije in Anglije v ženevski instituciji, ker vi Njo v slogi med Londonom in Parizom eno izmed najpomembnejših poroštev za ohranitev miru. Ne smem zamolčati, da je včeraj napravilo na vse ženevske kroge odličen vtis dejstvo, da sta Eden in Laval imela včeraj skoro do pičice enaka govora. V tem sodelovanju med Francijo in Anglijo vidijo optimistični krogi najboljše potrdilo upanja, da ho Mussolini spričo čedalje ožjega nastopania'Francije in Anglije pokazal končno vendarle nekoliko večjo popustljivost. Se ne mir, pa vsaj premirje... Spopad v Afriki se zdi, kakor rečeno, neizogiben. Navzlic temu pa v Ženevi upajo, da bo prav to francosko-an'deško sodelovali je v ženevski instituciji omogočilo v nadaljnjem razvoju konflikta vsaj sklenitev poštenega premirja, če ji že ni uspelo, da prepreči izbruh sovražnosti. Kljub vsemu pesimizmu se torej nekaj le ne da utajiti: Bolj ko kdaj poprej, vlada zdaj med vsemi državami iskreno soglasie, da je treba splošni mir. nosehno pa piir v Evropi, za vsako ceon ohraniti, pa naj bi bile žrtve za to še tako velike. Samo krinka Vprašanje je le, kdaj in kako se bo odločil odbor trinajstih, ki bo te dni »sestavljal': poročilo. Zdi se. da je ta odbor le krinka za permanentno zasedanje sveta DN, saj so v njeni predstavniki vseh držav-članic sveta DN z izjemo Italije. In bil je to tudi edini izhod iz situacije, če je DN tudi to pot hotelo ostati pri starem ženevskem pravilu: Volk sit in koza cela. Tako bo svet DN dejansko zasedal permanentno, ne da tu se Italija zaradi tega mogla čutili prizadeta, ker je odbor trinajstih zanjo še vedno sprejemljiva forma, dokler ni govora o sankcijah. Sankcije pa so še daleč.. Svet DN pred 8.oktobrom o tein ue bo še sklepal. Za zdaj ie na vrsti samo poročilo ... Permananino zasedanje odbora pa pomeni, da je položaj zelo!*zelo resen Odbor trinajstih je danes izvolil za svojega predsednika Madariago. Sklenil je, da se najprej zahvali abesinskemu cesarju, ker je odredil, da se abesinske čete umakne jo 30 km od meje, da se tako preprečijo morebitni incidenti, ki tii razplet dogodkov zasukali v katastrofo. Odbor sveta DN je nato takoj začel razpravo o prošnji abesinske vlade, ki želi, da bi odšla v Ahesinijo mednarodna komisija, da določi in ugotovi prave razmere glede abesinskih vojaških ukrepov'. Zdi se, da je odbor sveta DN v načelu že odobril to prošnjo in pooblastil izvedence, da doženejo možnosti, kako bi se ta prošnja dala praktično izvesti. Laual spet v Ženevi Ženeva, 27. septembra. w. Danes ob 13.20 s< se iz Pariza odpeljali v Ženevo Laval, Leger, Massigli in Rochart. Kakor znano, je Laval po seji sveta DN nemudoma odpotoval v Pariz, od-I koder se zdaj prav tako nemudoma vrača v I Ženevo. Mtissellffi: 20S.99D vofaliov se žeti izkazati KcSo lih m©re pozvati nazal! Pariz, 27. septembra r. Današnji »Petit Journal« priobčuje intervju, ki ga je dal njegovemu posebnemu dopisniku Mussolini. V svoji izjavi Mussolini posebno poudarja, da je dolgo in zrelo razmišljal, preden se je odločil za svoje sklepe in da je računal z vsemi eventualnostmi. Dalje je dejal, da ga pri njegovi politiki zmerom vodijo realnosti; po Mussolinijevem mnenju je najboljša politika tista, ki iskreno in odkrito pove, kakšne želje in namere imaš. Zadosti je, če pogledamo priprave abesinskega cesarja, je rekel Mussolini, pa bomo videli, kdo želi koga napasti. Dvesto tisoč italijanskih sinov, je naglasil Mussolini, je zahtevalo zase čast, da jih prve pošljejo v Vzhodno Afriko. Kdo jih sme vrniti nazaj v domovino, ne da bi bili poprej poželi plodov svoje hrabrosti in svoje požrtvovalnosti? Vročično «er!©*?a«!e Ooslekaneza Berlin, 27. septembra. BNB poroča: Fo vesteh iz Grčije, Italijani z vročično vnemo utrjujejo dodekaneške otoke. Na otok Astri-godolos je prišlo 1500 italijanskih vojakov, ki zdaj otok utrjujejo. Na otoku Gerb atu je 25 vodnih letal, 500 vojakov in dve vojni ladji. Tudi na otoku Rodu se dan za dnem izkrcavajo nove čete. Na Rodu so aretirali mnogo grških prebivalcev, baje zaradi njihovega prijateljstva do Angležev. Pri Tali-monu je zbranih mnogo rušilcev, podmornic in vodnih letal. Grške priprave Atene, 27. septembra b. Vrhovni svet državne obrambe je sklenil ukreniti vse potrebno, da se učinkovito izvede nevtralnost države. Obenem je sklenil vse storiti, da bo prebivalstvo oskrbljeno s potrebnim živežem, če bi bili transporti po morju otežko-čeni. fii&esinska afera in angie ko gospoda rsfMO London, 27. setpembra n. Današnja »Mor-ning Post« piše, da sedanji nenormalni mednarodni položaj že začenja neugodno delovaU na britansko gospodarsko življenje. Zaradi popuščanja izvoza premoga v Italijo je mnogo britanskih rudnikov že omejilo svoje delo, več rudnikov v grofiji Durham bo pa po vsej priliki moralo v kratkem sploh prenehati obratovati. List pravi, da je Velika Britanija povprečno izvozila v Italijo okoli tri milijone ton premoga na leto, medtem ko izvoz poslednjih mesecev ne ustreza letnemu izvozu niti poldrugega milijona ton. Poišiika Sta f©WII Kaj išče aomboš prü HitEerJu! Pariz, 27. sept. Ha vas poroča iz Berlina: Še pozno ponoči ni izšlo nikako uradno poročilo o razgovorih med nemškimi, poljskimi in madžarskimi državniki. Predsednik madjarske vlade Gömbös je včeraj popoldne pristal na letališču Insterburgu in se potem odpeljal v lovišče, kjer ga je čakal predsednik pruske vlade Giiring. Zanimivo naglašanje Budimpešta, 27. septembra, m. Madjarski politični krogi naglašajo, da je pot ministrskega predsednika Gömbösa v Nemčijo v prvi vrsti osebnega značaja. O politični strani tega obiska, pravijo ti krogi, je mogoče govoriti samo v toliko, ker je obenem dokaz prijateljskih odnoša-jev, ki vladajo med Nemčijo in Madjarsko. Zato so madjarski politični krogi silno presenečeni, ker delajo tuji listi razne kombinacije o tej poti. Poučeni krogi trde, da morebitna pogajanja, ki jih bo imel ministrski predsednik Gömbös v Nemčiji, v nobenem primeru ne bodo takšna, da bi posegala v interese tretjih držav. — Sicer je pa vest o Gömbösovem odhodu v Nemčijo povzročila v madjarski javnosti veliko vznemirjenje. Zvedelo se je, da ostane predsednik Gömbös pri generalu Göringu do sobote oziroma do nedelje in da se nato napoti v Berlin. V nemški prestolnici ostane Gömbös do torka ali srede. Načelnik političnega oddelka madjarskega zunanjega ministrstva in šef tiskovnega urada istega ministrstva sta potovala z Gömbösom do Dunaja, kjer čakata na njegov povratek. Zanimivo je, da nocoišnji madiarski listi, očitno po posebnih navodilih, ne pišejo več o Gömböso-vem bivanju v Nemčiji. Budimpešta. 27. septembra, m. Danes onoldne ie jugoslovanski poslanik v Budimpešti dr. Aleksander Bukčevič obiskal madjarskega zunanjega ministra Kanyo. Nemška letala nad Dansko Kodanj, 27. sept. o. List »Socialdemokratcn« poroča, da so snoči štiri nemška letala, ki se udeležujejo manevrov pri Varnemiindu, prelete- la južni del okola Falstra. List pripominja, ds so enega teh aeroplauov opazili nad Gjedserjem, ko je vrgel tri rakete pred vlak, ki se je ravno odpravljal s postaje. List »Berlingske Tidende« potrjuje vest, da so nemška letala letela nad danskim ozemljem, zanika pa incident pri Gjedserju. Vendar tudi davišnji »Socialdemokraten« vztraja v celoti na svojem snočnjem poročilu. Predsednik vlade je odredil najstrožjo preiskavo. Politični vrvež v VSA Roosevelt na potovanju Washington, 27 septembra, g. Predsednik USA Franklin Roosevelt je odpotoval danes na daljše potovanje po železnici po posameznih krajih USA. Mislijo, da se bo peljal do Kalifornije, tam se bo pa vkrcal na ladjo in se odpeljal skozi Panamski prekop ter se vrnil v Waschington čez Texas in Arkansas. V nekaterih političnih krogih mislijo, da bo predsednik Roosevelt s tem potovanjem otvoril kampanjo za predsedniške, volitve Včeraj je Roosevelt konferiral z zunanjim ministrom Hullom in s pomočnikom zunanjega ministra Phillipsom o nekaterih evropskih problemih. O teh razgovorih niso listi dobili nikakih obvestil. Washington, 27. septembra. G. Te dni je neki republikanski poslanec izdal brošuro, v kateri dokazuje, da so izdatki novega gospodarskega režima, ki ga izvaja Rooseveltova vlada, že presegli 40 milijard dolarjev in da je zato Rooseveltov »New Deal« stal USA več kakor svetovna vojna. Washington, 27. septembra. A A. Glede na vesti o sporazumu med rudarji in delodajalci se doznava, da se je sporazum sklenil na osnovi, da delodajalci pristanejo na zahtevano povišanje mezd, delavci pa se odpovedo svoji prvotni zahtevi o uvedbi ŠOurnega delovnega tednika. Ta sporazum pa še ne pomeni dokončne likvidacije stavke. Stavka se bo nadaljevala še v treh zveznih državah, v Virginiji in Kentuekvju, kjer so delodajalci odklonili podpis sporazuma Kruta ie usoda rudarla Itraliovrta netreia v rudniku Eksplozija plina ie ubila f2 rudarjev, 22 rudarjev pa ie hudo ranjenih Poiitižiii utrinki Poslanci Dravske banovine ustanavljalo lasten klub »Politka« poroča: Narodni poslanec g. dr. Ivan Lovrenčič je včeraj obvestil predsedstvo Narodne skupščine, da ustanavlja z eno skupino narodnih poslancev iz Dravske banovine poseben poslanski klub v Narodni skupščini in je zahteval za svoj klub primerne prostore. Do ustanovitve tega kluba je prišlo po sestanku, ki so ga imeli pred nekaj dnevi v Ljubljani številni slovenski narodni poslanci. Računa se, da bo v klubu gosp. dr. Lovrenčiča 18 narodnih poslancev. „Jutrove" modrosti »Jutrovemu« modrijanu, ki mu je naše neodvisno stališče pri presojanju in oceni političnih dogodkov v naši domovini >:ku-rioznost«, svetujemo samo te dr. kc se bo vnovič spet spravil nad slične »kuriozno-sti« — ki jih bo pri nas še mnogo — odloži svoja debela jutrovsKa očala in zavrže lastna merila, pa mu take nerodnosti ne bodo drčale s peresa. Gospodje, ah se vam prav nič ne jasni, da ste s svojo znano kavalirsko podvalo tudi vi končno izluščili debelo zrno resnice, da je »Glas naroda« neodvisen dnevnik, ki je last vsega slovenskega ljudstva, ki ima vse polno prijateljev in si šteje v čast, da je med njimi tudi minister n. r. senator gospod dr. Drago Marušič, ki je imel v času svoje politične funkcije za slovensko ljudstvo na razpolago malo fraz, zato pa toliko več srca in razumevanja za socialne potrebe naših ljudi in se ni oziral, kateri politični skupini bedni in potrebni pripadajo. »Glas naroda«, gospodje, ni glasilo ene ali druge osebnosti, pač pa glas naroda ne samo po besedi, ampak tudi po dejanjih! To je seveda za gospode pri »Jutru« novost in nerazumljiva kurioznost. No, upamo pa. da bodo tudi to prebavili. ie o bivanju g. Vtlderja v Beogradu Beograjska »Pravda« se ponovno bavi s sestankom g. Vilderja s člani izvršnega odbora JRZ in piše tole: »Prijateljske vezi med političnimi protivniki so v mnogih državah običajne. Tako tudi pri nas, posebno v zadnjih letih. Politični ljudje raznih strank so gojili tesne medsebojne vezi in se tudi često sestajali. Slučaj je hotel, da ie iz teh medsebojnih prijateljskih vezi nastal tudi blok združene opozicije. Tudi ni neznano, da je eden izmed voditeljev združene opozicije, g. Vilder, ravno v času, ko se je vršilo konzultiranje za sestavo vlade, večkrat posetil mandatarja krone dr. Milana Stojadinovica. Kljub temu g. Vilder pa tudi noben izmed drugih opozicionalcev ni vstopil v vlado. Poset je bil torej čisto prijateljske naravi, čeravno sta tako dr. Stojadinovič, kakor g. Vilder vedela, da sta politična nasprotnika in da bosta danes ali jutri delala v narodu drug proti drugemu. To se danes tudi v resnici dogaja. Kljub temu sta ostala dobra prijatelja in se bosta lahko sestala jutri, kakor sta se sestala včeraj. Sestanek med LJ. Davidovičem in Pohorci Kakor smo že včeraj poročali, so se danes sestali voditelji pohorske akcije v Ili-dži. Zagrebški »Jutranji list« poroča iz Beograda, da trdijo Pohorci, da je prišlo še pred tem sestankom med Ignjatom Stefanovičem in Ljubo Da Vidovičem do ožjega kontakta. Predstavniki »Pohorcev«, pravi »Jutarnji list«, zatrjujejo, da so se znatno oddaljili od unitaristične ureditve države, ki jo je zastopala JNS, in bodo posebno pažnjo posvetili hrvatskemu vprašanju in prilagodili svoj program sodobnim prilikam in potrebam. »Jutarnji list« trdi nadalje, da so resničnost tega sestanka potrdili tudi demokrati sami. Pri tej priliki je baje Ig-njat Stefanovič obvestil g. Davidoviča, kaj namerava podvzeti on in njegova skupina. Z druge strani zatrjujejo, da ni nobenih vezi med demokrati, ki se zbirajo okrog Ljube Davidoviča in med onimi, id so zapustili demokratsko stranko. O tem se-stanku_ piše »Pravda«: Bivši minister Stefanovič je poskušal preko Ace Mijoviča, da pride v stik z Ljubo Davidovičem. Da Vidovič ni sprejel Stefanoviča doma, pač pa je ob neki priliki Davidovič srečal na ulici Mijoviča in Stefanoviča, nakar sta se mu oba pridružila in ga obvestila o namerah, s katerimi se ukvarjajo pristaši pohorske akcije. Davidovič se ni hotel spuščati v razgovor o tem vprašanju, pač pa je odgovoril, da je to njihova osebna zadeva, ki se ne tiče niti njega niti demokratske stranke. Pred novimi dogodki v Bolgarih Sofija, 27. sept. b. Bolgarija stoji brez dvoma pred velikimi in važnimi političnimi dogodki. Zadnji teden se je s trdovratnostjo govorilo o tem, da bo 3. oktobra nastopila nova državna ureditev t. j. nova ustava, ki bo uvajala korporacijski sistem. Z nervoznostjo se pričakuje, prihod g. Kjuseivanova iz Ženeve. Bivši politični voditelji napenjajo vse sile, da strmoglavijo sedanjo vlado g. Andreja Toševa. Včeraj je bil tajni sestanek med bivšim predsednikom vlade prof. Cankovom in Malinovim ter bivšim notranjim ministrom Gičevim. Razen z zemljo-radniškimi prvaki, ee je g. Mrisfa Stojanov sestal tudi z Gičevim, Malinovim in Smilovim. Pričakuje se. da se aktivna vojska docela odtegne politiki. Beograd, 27. septembra, b. Danes ponoči se je v rudniku Rtanju blizu, Bolevca, ki je last znanega Adolfa Miincha, dogodila huda nesreča, ki je zahtevala 11 smrtnih žrtev in 23 težko ranjenih rudarjev. V podzemeljskem rovu je prišlo do eksplozije metana, nakar so se porušile ogromne zemeljske plasti in pokopale pod seboj nesrečne rudarje. Kako je prišlo do nesreče, ni točno ugotovljeno. Sedaj se ve toliko, da je prišlo včeraj ob 3.30 do močne podzemeljske detonacije, ki se je v rovu čutila in kmalu nato se je zgodila rudniška nesreča. V tem rudniku. ki je eden največjih v državi, je zaposlenih nad 1000 rudarjev', med njimi je tudi mnogo Slovencev. O nesreči je bil takoj obveščen minister za šume in rudnike, ki je takoj odposlal na kraj nesreče komisijo. Brčko, 27. septembra. Drevi ob 7 se začno veliki manevri, kakršnih naša država še ni imela od osvoboditve. Ob tej uri bodo vsi poveljniki enot dobili svoja povelja. Manevre vodi general Radiša Krstič, njegov načelnik generalnega štaba je Vladimir Antič, pomočnik pa general Luknič. Pri manevrih bo sodelovala cela divizija vojnega sestava kot severna vojska in en oddelek kot južna vojska. Severna vojska ima nalogo prekoračiti Savo pri Brčkem, južna vojska, sestoječa iz enega oddelka, se pa ima upreti prehodu nadmočnega sovražnika z vsemi silami in aktivno braniti reko. Voditelj manevrov vodi prvo in drugo vojsko in bo dajal vsak dan nove naloge. I pri prvem i pri drugem delu so določeni sodniki, ki imajo vršiti nadzorstvo, da se bodo instrukcije točno izpolnjevale Določiti imajo vse podrobnosti tistega, kar bi se dejansko dogodilo v vojni, kakor n. pr. dognati, ali je katera četa popolnoma poražena, koliko mož je ujetih, izgubljnih itd. Skratka oboje čete bo stalno vodil voditelj manevrov general Krstič, sodniki bodo pa skrbeli, da se bodo izpolnjevala izdana po-iniciative, temveč bosta vršili samo tehni-velja. Zato nima nobena stran popolne čne naloge. Cilj manevrov je preizkušnja naših čet, kakšne so pri izpolnjevanju in izvajanju tehniških nalog, preizkušnja človeškega materiala, preizkušnja funkcioniranja, poveljevanja in sploh cela slika izpolnjevanja zadnih nalog. številno močnejši sovražnik bo po zavzetju Vinkovcev prodiral proti Brčkemu. Pri tem kraju bo moral pod ognjem preko Save in dalje po glavni cesti proti Tuzli, da bi zavzel greben planine Majeviee, od koder bi potem mogel naglo prodirati proti reki Drini ali v dolino reke Spreče. Tem trupam, ki tvorijo severno maneversko stran in dosežejo moč približno do ene divizije, bo poveljeval komandant osiješke divizijske oblasti, divizijski general g. Živko Stanisavljevič. Ulogo branitelja prevzamejo šibkejše moči južne strani, tvoreč manjši odred, ki mu bo poveljeval pehotni brigadni general g. Dragiša Pandurovič. čete tega odreda se bodo polagoma pomikale od Tuzle, da bi pravočasno dosegle črto vasi čeliča ter lahko na severnem pobočju planine Majeviee dale svoj najmočnejši odpor, potem pa v pripravnem trenutku izvršile protiofenzivo ter potisnile sovražnika do Save, da bi se moral v neredu in z velikimi žrtvami umikati preko svojih mostov. Seveda se bo avantgarda tega odreda upirala že na levi obali Save, potem pa zlasti na svojem, že prej pripravljenem in utrjenem položaju okrog Brčkega branila prehod preko Save, da bi se povzročile napadalcu čimvečje izgube. Danes je general Krstič sprejel novinarje in skupaj z načelnikom štaba generalom Antičem pojasnil novinarjem pomen teh manevrov. Na prvi pogled zbuja pozornost naš sijajni človeški material in izvrstna pripravljenost r naših vojakov. Pri manevrih sodelujejo na obeh straneh vojaki iz vse naše države, ker so oddleki in polki kombinirani in sodelujejo v glavnem kadrovci, vendar je mobiliziranih tudi nekaj rezervistov za vojno izpopolnitev posameznih enot. Rezervisti so se odzvali 100n/o. Pozornost zbuja, da so se prijavili poveljstvom z največjo naglico, mnogo prej, kakor bi po programu morali prispeti na določena mesta. Vse te vojake preveva isti duh, duh vojske z najvišjo vojaško tradicijo, duh vojske, poln samopremagovanja. Ta duh se zrcali tudi pri vseh pripravljalnih delih, ki so se izvršila mnogo prej, kakor se je moglo pričakovati. Skratka, vojaki so polni sil, tistih sil, s katerimi izpolniuiejo najvišje naloge pri obrambi junaške države. Severna vojska sestoji iz ene divizije v popolni vojni formaciji. Sestavljena je iz treh pehotnih polkov, vsak polk pa iz 4 bataljonov, od katerih ima vsak vse ostale oddelke, kakor zahteva normalni ustroj. Tu. so strojnice, pionirski oddelki, vojaško poveljstvo in četna poveljstva. Dalje vsi drugi deli kakor topništvo zoper letala, konjeniški polki, kolesarski bataljoni, pionirski bataljoni, pionirske,čete, balonske čete, letalska eskadra, pekovski in mesarski oddelki itd. Južna četa, ki se bo uprla prehodu čez Savo, se imenuje tuzlanski oddelek in sestoji iz enega polka v vojni formaciji. To je 25. pehotni polk. Oddelek ima svoj topniški polk, protiletalski bataljon, konjeni- Kako je nastala nesreča, o tem smo zvedeli samo naslednje podrobnosti: Ponoči je delalo v tem rovu okrog 300 rudarjev, po posameznih oddelkih pa so bile skupine po kakih 40 rudarjev. Okrog 3.30 je eden izmed rudarjev začutil, da prihaja v jamo metan in prestrašeno zavpil »plin, plin!« ter začel bežati. Rudarji so se res poskušali razbežati na vse strani, a bilo je že prepozno. Plin je že eksplodiral in pokopal pod seboj 34 rudarjev. Takoj po eksploziji je vodstvo alarmiralo rudarje in formiralo rešilne čete, ki so si nadele plinske maske in začele reševati ponesrečene tovariše. Med temi je bilo pa 11 že mrtvih in 23 ranjenih, tudi od teh je eden tekom popoldneva umrl ško eskadro, letalsko eskadrilo, svoje skladišče, pekovski in mesarski oddelek, avtomobilsko poveljstvo itd. Cesta od postaje vasi Guni je, ki gre k Savi 1 km daleč, cesta ki ni bila desetletja in desetletja zgrajena, ki je ni poznala niti bivša Avstro-Ogrska ne naša država od osvobojenja, je bila zgrajena z vojaškimi rokami v treh dneh. čeprav se takšne ceste zgrade mnogo počasneje, čeprav vreme ni bilo najlepše, je naša tehniška četa pod poveljstvom majorja Ihtvanoviča z neverjetnim samopremagovanjem in medsebojnim tekmovanjem izvršila gradnjo te ceste prej ko v treh dneh. kar zbuja občudovanje pri vseh okoličanih, ki so doslej mislili, da ni ljudi in ne države, ki bi bili zmožni kaj takega napraviti. Z vseh strani mar-širajo čete in se še zmerom vrše pripravljalna dela. Najživahnejše je v pontonski vojašnici, kjer je v neki majhni hišici zbran štab, ki bo vodil manevre. V vojašnici pri štabu bodo spali vsi častniki, ki bodo službovali pri manevrih, od podpolkovnika pa do podporočnika, v istih prostorih na spartanski način. Danes dopoldne ob 11.20 je prispel poseben vlak iz Beograda. Z njim so se pripeljali najvišji vojaški poveljniki, ki bodo kot gledalci prisostovali manevrom. Prišel je tudi vojni svet in zastopniki ministrstva vojske in mornarice. V imenu vojnega sveta so prišli generala Milovanovič in Belič, dalje načelnik glavnega generalnega štaba general Marič, pomočnik ministra za vojsko in mornarico general Petrovič, načelnik prometnega oddelka general Brašič, načelnik operativnega odseka general Miko živkovič, komandant inženjerstva, general Radenković, inspektor konjenice, general Ječmenić, inspektor pehote, general Grgur Ristič, načelnik odseka za pouk, general Jovan Antič. Voditelj manevrov general Krstič je sprejel generale in se najprej pozdravil z generalom Milovanovičem. Potem so zastopniki oblasti pozdravili generaliteto. General Milovanovič je pri tej priliki vprašal župana, ali se veseli gostov. Generaliteta se je nastanila v Brčkem in sicer v hotelih »Posavina« in »Jugoslavija«. Na trgu se je zbrala velika množica ljudi, da vidi zastopnike naše vojaške uprave. Tuji odposlanci ne bodo stanovali v Brčkem; prišli bodo šele v nedeljo, ko bodo manevri dosegli vrhunec in se bodo nastanili v Bjelini. Od tujih delegatov se bosta naših manevrov udeležila dva francoska majorja, naša vojaška stažista major La-motte in major Roulaut. Pravoslavna cerkev v Pragi Praga, 27. sept. AA. Danes je prispel v Prago zagrebški metropolit Dositej, ki bo v imenu Nj. Sv. patrijarha Varnave posvetil češkoslovaško pravoslavno cerkev v Pragi. Na postaji so sprejeli g; Dositeja in ga pozdravili cerkveni veledostojansfveniki češkoslovaške pravoslavne cerkve, ruske cerkve m mnogo uglednih osebnosti. Veliki manevri naše voiske Spremembe v mariborskem mestnem svetu Maribor, 27. septembra. Dosedanji občinski odbor je bil razrešen dolžnosti in imenovan je novi odbor, ki mu načeluje dr. Juvan, za podžupana je bil imenovan bivši I poslanec Franc Žebot. Znižanie plač bo retuširano Beograd, 27. sept. b. Odbor ministrov je imel I danes dopoldne sejo v kabinetu ministrstva za finance. Pri seji so bili navzoči finančni mini- I s ter Dušan Letica, minister za trgovino g. Milan Vrbanič, minister za šume in rudnike Djuro Jankovič, minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič. Na seji so razpravljali o resornih vpra- i šanjih in o uredbi o zmanjšanju uradniških plač. Ko se je minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič vračal s seje so ga novinarji vprašali o čem se je razpravljalo in on jim je potrdil, da je bilo na konferetvi o1' tej uredbi in je v zvezi s teni izjavil: Bo malo retuširanja. Malo pozneje je prišel od seje minister Djuro Jankovič in v razgovoru z njim so časnikarji povedali marsikak drastičen primer znižanih uradniških plač. Ob tej priliki je minister izjavil: Vse te slučaje zbiramo in kjer bodo očitne velike nepravilnosti, bomo napravili korekture. Časnikarji so pripomnili tudi to, da znaša po eni verziji efekt znižanja uradni- ; skih plač blizu eno milijardo dinarjev. Minister je to najenergičneje demantiral in poudaril, da bo znašal skupni efekt okrog 380 milijonov. Izplačila pokojnin Beograd, 27. septembra. AA. Izplačilo pokojnin za mesec oktober. Radi nove uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev, ki zahteva ponovno izračunavanje pokojnin, se bo izplačilo pokojnin za mesec oktober nekoliko zakasnilo. čeprav forsirano izdelujejo plačilne naloge, vendar vsi upokojenci to pot ne bodo mogli dobiti pokojnine že prvega, kakor doslej. Oktobrske pokojnine se bodo izplačevale postopno, kakor bodo plačilni nalogi izdelani, vendar tako, da bodo do 10. oktobra vse pokojnine že izplačane. Tudi otroške igralne karte morajo biti taksirane Beograd, 27. septembra. AA. Zadnje čase so se pojavile v prodaji igralne karte in domine, ki niso žigosane in ni zanje plačana taksa, predpisana s taksno tarifo taksnega zakona. Ker so te karte izdelane na majhnem formatu in na slabšem pa-pirju, je nastalo vprašanje, ali je sploh treba plačati zanje takso. Carinski svet je o tem odločil, da se smatrajo za igralne karte vse karte ne glede na obliko in velikost, če se po svoji znani obliki lahko uporabijo za igranje običajnih kartaških iger. Ta sklep je odobril tudi finančni minister. Zato je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo finančnim ravnateljstvom in davčnim upravam, da je treba po določbah tar. štev. 236 taks. tarife taksnega zakona plačati takso za vsak zavojček igralnih kart ne glede na obliko in velikost. Zato je izdelovanje in svobodna prodaja kart tudi majhnega formata v nasprotju z zakonom in nedovoljena. Prav tako je prepovedano izdelovanje in prodajanje domin, izdelanih iz papirja če nimajo dovoljenja za to. Ker so te'karte 1 izdelovale osebe, ki nimajo dovoljenja, opo-zarja finančno ministrstvo preko finančnih ! ravnateljstev in davčnih uprav vse tiste osebe, ki so te karte izdelovale, prodajale ali jih same imajo, da se bodo proti njim izvajale zakonske določbe, če bi se tudi po tem opominu našle pri njih nežigosane karte in domine, za katere taksa ne bi bila Plačana. Finančna ravnatelistva imajo nalog prepričati se, ali se karte proti zakonu izdelujejo in prodajajo. Isto velja tudi za domino_ in za karte majhnega formata in na slabšem papirju, kar je treba takoj prepovedati. Proti osebam, pri katerih bi se dobile karte in domine, ki nasprotujejo zakonu, in niso žigosane, je treba ravnati po zakonu. JNS v liidži Sarajevo, 27. septembra, b. Danes dopoldne ob 9. uri se je pričela v hotelu »Central« konferenca takozvane pohorske akcije. Ta konferenca je bila sklicana v Ilidži poleg Sarajeva, toda sklicatelji so v zadnjem hipu izpremenili kraj sestanka. Današlji konferenci je predsedoval senator Jovo Ba-njanin. O poteku ni bilo mogoče izvedeti ničesar, ker niso mogli prisostvovati časnikarji. Poleg drugih neparlamentarcev se ve, da je prisostvovalo konferenci okrog 20 narodnih poslancev in senatorjev. Že vče-raj in tudi danes so se vršila posvetovanja pohorske akcije o tem, ali naj se sprejme)0 v njihove vrste tudi člani Jevtičevega JUf goslovanskega kluba ali ne. Jugoslovanski klub je odposlal v Sarajevo svoje zastopni' ke, in sicer predsednika Narodne skupščin® dr. Markoviča, dr. Janka Baričeviča, dn Srpka Vnkanovića in Mustafo Mulalića. N®' kateri izmed Pohorcev se članov Jugoslovanskega kluba branijo, drugi pa vztrajal0 na tem, da se akcija razširi in zajame čim več zastopnikov nacionalistično usmerjeru* politikov. Zanimivo je, da se je prip®1!0,1 tja tudi minister Ignjat Stefanovič inskU' šal priti v stike z Milanom Božičem, ker 0 rad pripeljal v ta klub nad 20 svojih demokratskih poslancev. Kakor smo mogh znati, današnji konferenci v »Centralu« n prisostvovali niti delegati Jevtičevega k ba. niti Ignjat Stefanovič. Joe Louis se bliža cilju ... (Glej članek na strani 5) Vesti iz Italije *oras* prebivalstva na Goriikem V goriški pokrajini je bilo v mesecu juliju rojenih 300 otrok, od teh 217 na deželi in 83 v Gorici, umrlo pa je 185 oseb, 136 na deželi in 49 v Gorici. Prirastek prebivalstva je bil torej 115: na deželi 81 in v Gorici 34. V mesecu avgustu je bilo rojenih tudi 300 otrok, od teh samo 44 v Gorici in 256 v drugih občinah; umrlo je v pokrajini 178 oseb, od teh 54 v goriški mestni občini in 119 v podeželju. Naravni prirastek prebivalstva v vsej pokrajini je 127, in sicer 137 na deželi, dočim izkazuje Gorica upadek za 10 oseb. Poudariti je, da gre naravni porast prebivalstva na deželi na račun večjega števila rojstev in manjše umrljivosti kakor v mesecu juliju. Iztirjenje vlaka z vojaškimi obvezanci. Iz Monze poročajo, da je snoči skočil s tira vlak, ki je vozil iz Bergama in se je z njim peljalo mnogo vojaških obvezancev, poklicanih pod zastave. Dva vagona sta se prevrnila. En rezervist je našil smrt, 12 jih je pa ranjenih. Štirje med njimi so nevarno ranjeni. Nova avtomobilska tarifa v Trstu. Ker se je podražil bencin, se je izpremenila tudi, kakor je bilo pričakovati tarifa za mestne avtomobilske vožnje. Podražila se je in obenem Poenostavila. Ni več razločka med dnevnimi m nočnimi vožnjami in enotna je tudi brez ozira na to, koliko oseb se vozi hkratu v avtomobilu. Prvih 600 m vožnje stane 1-60 L, vsakih nadaljnih 150 m pa 40 stotink. V veljavo je stopila snoči ob 18. uri. Zdravniška mesta. Natečaj za pet mest pomožnega zdravnika in enajst asistentskih mest na združenih tržaških bolnišnicah v Trstu, ki je bil razpisan 28. avgusta, je podaljšan do konca oktobra t. 1. Posredovalnica za delo v obrtih. Za brezposelne obrtnike je na razpolago nekaj mest v teh-le obrtih: pleskarstvo, pohištveno mizarstvo, stavbeno tesarstvo in žensko šivanje. Zglasiti se je z delavsko knjižico v Trstu, via Baccaria 9. Proč s špekulanti. Tajnik fašistične stranke je povabil v Rim vse predsednike in ravnatelje pokrajinskih trgovskih udruženj in jim izdal stroga navodila, da se mora absolutno preprečiti vsaka špekulacija s cenami živil in Življenskih potrebščin širokih slojev. To je državna in gospodarska potreba italijanskega naroda v tem važnem zgodovinskem trenutku. Njegove direktive se zdaj že izvajajo z vso strogostjo. Trgovska sindikatna konfederacija v Rimu je na predlog reškega trgovskega sindikatnega udruženja izključila žitnega trgovca na debelo Adriana Callimicija, ker je prodajal žito po previsokih cenah. Izključitev ima med drugimi za posledico tudi to, da ne bo mogel več uvažati žita v izvenkontingent-nih množinah. Tropične ribe v Trstu. V Trst je prispelo te dni šest eksemplarjev tropične ribe »ostra-cion« iz Brazilije. To so po svoji zunanji podobi najčudnejše ribe, ki si jih morete mi-, sliti. Truplo je podobno kovčegu, zaprtemu v štirioglato škatlo, na glavi pa ribi štrlita naprej dva močna rogova. V evropskih morjih teh rib ni. V Trstu vzbujajo občudovanje zlasti še radi tega, ker se je zdaj zgodilo prvič, da jih je pripeljala iz Amerike domača ladja Cosulicheve paroplovbe. Vidi se v tem nov znak domače podjetnosti, ki gre za osamosvojitvijo italijanskega prevoza od tujine. Mina v rudniku. V dolini reke Raše je delal v rudniku Dominik Blazina. Iznenada se je Poleg njega razpočila mina ter ga ožgala in danila po vsem životu. Bil je prepeljan v pulj-sko bolnišnico na kirurški oddelek. Njegovo stanje je zelo žalostno. Istrski delavci odhajajo v Afriko. Danes Popoldne odpotuje v Vzhodno Afriko iz Pulja t°0 istrskih delavcev. Pokrajinski patronatski odbor. V Pulju so zborovali zastopniki _ delavskih sindikatnih "krajinskih udruženj poljedelstva, obrti, tr-hhVine ter bančne in zavarovalne stroke, ma-s , kmetov in kmečkih zakupnikov pod pred-He stvom ravnatelja industrijskega sindikatoma udruženja. Izvoljen je bil pokrajinski (jev0? Patronata za zastopanje v socialnih za-hik • V sl?islu novega patronatskega pravil-k0(.a 'n najnovejših navodil iz Rima. Patronat ko™131* obstoji že izza 1. 1925. Njegov delo-°bspo.Se zdai samo razširil in poglobil ter *avsfb VS° Potrebno socialno pomoč, ki jo de-’ni v 0. Potrebuje pri zastopanju pred oblast-zavarow°C13ln-^ zac*evah, zlasti pri socialnem »rovanju m v brezposelnosti. 28,400.000 Din za zavarovane de idVC6 ffÜ GOfGfl/SlCGfn Zanimiva prva razstava n i* ■ NiHini« * OUZD v Krasiiu Okrožni urad za zavarovanje delavcev je priredil razstavo statističnih in drugih podatkov v Kranju. Je to prva razstava OUZD v naši gorenjski metropoli. Prikrojena je predvsem lokalnim razmeram, to je območju ekspoziture OUZD v Kranju. Razstava daje pregled, kako je organizirana zdravniška služba našega socialnega zavarovanja na Gorenjskem. Nadalje nam razstava pove, kakšne in kako velike podpore je bilo naše gorenjsko delavstvo deležno od našega socialnega zavarovanja. Paralelno s tem so prikazni tudi neki narodno-gospodarski in socialni problemi naše Gorenjske. Za krajevne razmere je določenih osem lepih barvanih slik, in sicer po sledečem vrstnem redu: Slika 1 prikazuje zemljevid ekspoziture po zdravniških okoliših. Vsega skupaj ima ekspozitura 11 zdravniških okolišev. Trije okoliši imajo ambulatorije, trije okoliši imajo proti-tuberkulozne lige, dva okoliša imata Pneumothorax, en okoliš ima tudi Röntgen. Na sliki so nadalje zaznamovani obrati z 50 in 100 delavci. Vseh takih obratov je 16. Slika 2 nam kaže kje stanujejo posamezni delavci, kateri so v mestu Kranj zaposleni. V tem pogledu je Kranj najbolj zanimivo mesto Dravske banovine, ker relativno največ delavcev stanuje izven Kranja. Po podatkih iz leta 1929 je bilo v mestu Kranj zaposlenih 3660 delavcev, od teh jih je stanovalo v mestu Kranj samo 1089, vsi ostali pa v bližnjih in celo daljnih vaseh. Pogoj za to so brez dvoma dobre komunikacije: železnice m ceste. Iz občine Stražišče je hodilo v Kranj na delo 582 delavca, iz občine Predoslje 567 iz občine Stara Loka 222 itd. Slika 3 vsebuje grafikone o številu delavstva v posameznih industrijah. Na prvem mestu je tekstilna industrija, katera je naraatla od sredine 1932 do konca 1934 od 2000 delavcev na blizu 3200 delavcev. Koncem 1. 1934 je nastal preokret tekstilne industrije, število tekstilnega delavstva je začelo padati. Na drugem mestu je gozdno žagarska industrija, katera lepo napreduje. Lepo so zasedene tudi gostilne in kavarne, katere imajo v avgustu najpovoljnejšo sezijo. Tedaj je zaposlenih okoli 800 natakarjev, sobaric itd. Slika 4 predočuje grafično pokret člaflov in bolnikov kakor tudi odstotek bolnikov. Ekspozitura je imela 1924 samo okoli 3500 zavaro- vanih delavcev, kateri so 1930 narastli skoraj na 7000. Ko se je priključila ekspozitura v Jesenicah, je število zavarovanih delavcev poskočilo na 11.000. Radi gospodarske krize se je število članov sicer skrčilo, vendar opažamo od začetka 1933 dalje naraščanje zaposlenosti, tako da je ekspozitura dosegla v sredini 1934 skoraj 10.000 članov. Vseh bolnikov, vštevši porodnice, ima ekspozitura okoli 300, to pomeni da stalni kader okoli 300 oseb dobiva dnevno hranarino ali oskrbo v bolnicah oz. v sanatorjih. V tem seveda niso vpoštevani niti rodbinski člani, niti delavci, kateri se zdravijo ambulantno. Slika 5 predočuje grafično, kako so se obrati z velikimi povprečnimi delavskimi zaslužki reducirali in kako so obrati z nizkimi povprečnimi mezdami narastli. Slika se nanaša na časovno obdobje 1929 in 1934, to je na čas naj-povoljnejše konjunkture, oziroma na čas najhujše gospodarske depresije, katera je tako strašno zmanjšala delavske mezde. Slika 6 kaže v lepih umetniških figurah višino posameznih vrst podpor OUZD. Na hra-narinah je prejelo delavstvo okroglo 10 mili- jonov, na bolnicah okoli 5 milijonov, za zdravnike je izplačal OUZD okroglo 4 milijone, za zdravila 3 milijone, na porodninah pol drug milijon itd. itd. Slika 7 nazorno prikazuje kako velik je znesek Din 28.400.000, koliko znaša vsota vseh vrst podpor v gotovini, naravi in storitvi zavarovanemu delavstvu na Gorenjskem. Ako bi 28,400.000 Din položili po širini v premo črto, bi dobili distanco 653 km, to je od Kranja prav do Niša v daljni Srbiji. Slika 8 prikazuje število delavstva v posameznih industrijah po stanju 31. marca 1935 obenem z odgovarjajočimi plačami delavstva. Radi vedno hujšega padanja delavskih mezd je OUZD uvedel posebno mezdno statistiko po posameznih mestih, kakor tudi za posamezne podeželske okoliše. V posebnem oddelku je razstavil OUZD razne druge slike, grafikone itd., kateri se nanašajo na vse zavarovane delavce Dravske banovine. Opozoriti moramo posebno na slike, katere se nanašajo na tuberkulozo, katera je znana kot najbolj nevarna bolezen našega delavstva. Palmanovo grozilno pismo polkiii in novinariem Maribor, 27. septembra. Kljub skrbnemu iskanju policije in orožnikov se še danes ni posrečilo priti na sled nevarnima zločincema Košajncu in Pajmanu. Danes se pojavita tu, jutri tam, vedno s kako debelo, vestjo o novem vlomu in nasilju. Danes se je javil mariborski policiji Pajman s poštno dopisnico, ki je bila oddana v Sp. Poljska vi. Nekemu organu mariborske tajne policije sporoča Pajman, naj ga nikar ne skušajo zasledovati, ker bo vse zasledovalce poplačal s smrtjo. Nič manjšega maščevanja pa ne obljublja mariborskim novinarjem, o katerih pravi, na dopisnici, da se bo nad njimi strašno maščeval, če ne bodo nehali o njeni poročati. Mariborska policija in orožniki so pospešili svoje zasledovanje, ker utegneta zločinca res postali nasilna in bi radi njune podivjanosti ne bilo nič čudno, če bi padla še kaka nedolžna žrtev. Levo Košajnc, desno Pajman. ammzKssoBmemaHiHm^Ems^sea^ssam^sssaasssass^ma mssszsssfärnissw aanc'iii ii'wi MMiBaaBf naman Velika sleparila z zemlilško-kmižno listino Ljubljana. ‘27. sept. Zadeva, ki je prišla pred dnevi na dan, je že stara dobro leto. Že lani meseca julija sta namreč V. I. in V. M., stanujoča na Tržaški cesti zaprosila Alojzija Krajca, posestnika in trgovca v Grahovem pri Cerknici za posojilo v znesku 38.880 Din. Ta jima je posojilo obljubil, če mu preskrbita dva poroka. Omenjena V. I. in M. V. sta se nato obrnila za poroštvo na Valentina Koprivca, hišnega posestnika na Cesti v Mestni log 77, vendar pa jima je ta poroštvo odklonil. Zaradi tega sta hotela dobiti drugega poroka, vendar se jima to ni posrečilo. Zavoljo tega sta lani 15. julija sama napravila zemljeknjižno prošnjo za vknjižbo zastavne pravice v zaznamovanem redu Ir r sta se vknjižila na zemljišče Valentina Koprivca" z ozirom na terjatev v korist trgovca in posestnika Alojza Krajca. Notar je potrdil pristnost Koprivčevega podpisa, nakar sta oba dobila posojilo pri Al. Krajcu. Zemljeknjižni urad pa je vknjižbo na zemljišče Val. Koprivca pravilno'registriral. Pred dnevi, 24. septembra pa je Koprivec prejel odlok o knjižbi zastavne pravice za terjatev Krajca Alojzija v znesku 38.880 Din. Zglasil se je pri okrožnem sodišču in izjavil, da ni vzel pri nikomur nikakega posojila in ni niti Krajcu podpisal ne predloga za naznanilo vrstnega reda za najetje posojila ne zadolžnice. Sluti pa, da sta bili kot priči navedeni pred letom V. I. in V. M. ki sta ga večkrat nagovarjala, naj bi njima dal poroštvo. Ker pa ju je dobro poznal, jima listine ni podpisal in zahteva zato izbris zastavne pravice za 38.880 Din pri Krajcu Alojziju. Zastavna listina se je namreč glasila na ime Valenitna Koprivca, posestnika v Ljubljani, ki je kot menični žirnt za posojilo upnikov Alojzija Krajca in zadolžnice na ime M. V. za 38.880 Din prevzel solidarno in. nerazdelno plačilno obvezo. Zadevo je zemljiško knjižni urad izročil drž. tožilstvu, ki je proti obema uvedel kazensko postopanje. Rudolf Est umrl Ljubljana, 28. septembra Ali je mogoče in res, da Rudina z brado ni več med živimi in da ga danes popoldne z vojaškimi častmi in pesmijo spremimo do preranega groba in njegove telesne ostanke izročimo materi zemlji? Zal je res. Hrast je padel... Zaman je klu-boval zavratni bolezni... Estova markantna osebnost je bila pa vsem narodnim krogom znana: iz zastavljalnice, iz mestnega magistrala in iz sokolskih, pevskih ter drugih narodnih društev, kjer se je vsikdar odlikoval s svojo delavnostjo. Od mladih let je bil neustrašen borec za narodno stvar in šele bolezen ga je odtegnila javnemu delu. Bil je mož — značaj, vesel družabnik, iskren in dober prijatelj, pa tudi odkrit nasprotnik. Za svoje tri otroke Jožeta, Majdo in Sonjo je vzorno skrbel, v težkih urah bolezni mu je požrtvovalno stregla gospa soproga Viktorija. Poleg družine pa žalujejo za njim mnogoštevilni njegovi prijatelji in znanci. Vrlemu narodnjaku ohranimo svetal spomin! StF&šk žensk v Liuhiiani Ženske so proglasile splošno stavko. Včeraj popoldne so jo začele izvajati in od ust do ust je šla po Ljubljani vest: ženske stavkajo! In zakaj? Vzrok je čisto enostaven: Ljubosumnost in trma. Ogorčene žene so odpovedale pokorščino svojim slab-šm zakonskim polovicam in sklenile, da jih bodo na ta način spravile na kolena in jih prisilile do pokorščine in zvestobe. Med moškimi je ta energični korak izzval splošno zmedo in poparjenost. Seveda vsa ta stavka ni posebno nevarna, ker se vse skupaj dogaja le v kinematografu, v filmu »Žene stavkajo« (Ehestreick), ki ga predvaja kino »Sloga« od včeraj naprej. Film je kolosalna burka, vsebina je vzeta iz podeželskega kmetskega življenja tam v bavarskih hribih. Stavko je izzvala zala, mlada natakarica Trude Marlen, ki je s svojo izredno ljubeznivostjo tako hudo zmešala ves stari in mladi moški svet, da so morale ženske v zaščito svojih pravic poseči po skrajnem sredstvu —- in pričele stavkati. Sijajna burka »žene stavkajo« je film izredno vesele vsebine. Kjerkoli je bil doslej predvajan, v velemestih, kakor na Dunaju, v Berlinu, Pragi in Gradcu, je bil deležen splošne pohvale in odobravanja. Komičnih prizorov in zapletljajev je toliko, da gledalci ne pridejo iz smeha. Poleg tega je omeniti še prijetno muziko in krasno fotografijo lepih planinskih krajev. Kino »Sloga« bo te dni nedvomno odlično obiskan, zlasti ker je uprava poskrbela še za krasno predigro, odlomek iz popularne operete »Dijak prosjak«. Film »žene stavkajo« bo na sporedu do ponedeljka in ga zabaveželjnemu občinstvu prav toplo priporočamo v ogled. Danes popoldne ob 14.15 in jutri ob 10.30 dopoldne bo v Slogi zopet matineja 7, enotnimi ljudskimi cenami 4-50 Din za osebo. Predvajana bo opereta »Nekoč je bil valček« s Paulom Hörbiger jem in Matrho Egger th v glavnih vlogah. V plamenih na električnem drogu Dol. Logatec, 27. septembra. V sredo je posestnik Franc K. iz Dol. Logatca hotel priključiti tok stroju za rezanje drv. Pri tein delu je prišel v stik z električnimi žicami in nenadoma obvisel ves sključen na njih. Roka, s katero je bil v dotiku, mu je začela goreti. Na srečo je zraven na tleh se nahajajoči žagar g. Tršarja, lesnega trgovca in posestnika iz Dol. Logatca, Franc Brence to opazil in v tveganju lastnega življenja splezal po 8 metrov visoki lestvi ter skušal visečega Franca K. rešiti. Vlekel ga je za hlačnice, a brez uspeha. Hlače mu je do kolena odtrgal. Nato ga je krepko pri jel za obe noge in ga z močjo potegnil navzdol, a zopet brez uspeha. Šele pri petem poizkusu se mu je posrečilo ponesrečenega odtrgati od žice, nakar mu je iz rok padel naravnost v dva metra globoko vodo. Brence je brez pomisleka skočil za njim ter ga iz vode rešil. Franc K. je bil že trd in brez življenja. Iz nosa mu je lila kri. Z nekim sosedom, ki je priskočil na pomoč, sta ga pričela pretegovati, tako da je prišel spet k življenju. Jesenice Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) množinsko veledelo Cecila de Milla »Revolucija mladinec (Burja). Dodatki: črtan film, domač zvočni in novi Paramount. Sledi: Ramon Novaro v »Melodiji srca«. Novo mesto Požar. Na Malem Cerovcu pod Gorjanci je začel goreti v sredo ponoči kozolec-dvojnik posestnika Komana Franca. Samo sena ]e pogorelo za 10.000 Din. Gasilci iz Stopič so prihiteli takoj na pomoč, toda zaradi pomanjkanja vode niso mogli dosti rešiti. Vse škode je za 18.000 Din. Goreti je začelo na vrhu kozolca, zato sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Griža se nevarno širi v občini Prečno. Umrla sta že 22 bolnika, mnogo jih je pa v prena-Slolnjeni novomeški bolnišnici. Zdravnik dr. Kisel se z besedo in dejanjem trudi, da bi omejil širjenje te epidemije. V tovarni Povha je predaval o griži za vse tovarniške delavke. Trgovci in obrtniki! Le najcenejši, pa pri tem dobro urejevan list, more biti najbolj razširjen. Le v takem listu imajo vaši oglasi največji uspeh! Zato oglašujte v »Glasu naroda«. Slovenjgradec Huda nesreča se je primerila te dni gosp. Roku Grosu iz Gornjega Doliča. Na svojem posestvu je gasil ogenj, pa se je opekel močno po vsem životu. Zaradi nevarnih opeklin je moral v tukajšnjo bolnišnico. Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici so preminuli čeperlin Jožefa, dninarica iz Ložnice, stara 62 let; Krivograd Valentin iz šelovca pri Guštanju, star 77 let; Prednik Anica, stara 3 leta, in Alojzija iz Bukovske vasi pri Slovenj gradcu za difterijo ter Jazbec Franc, star 2 leti, iz Pameč, umrl za opeklinami. Osebna vest. Na tukajšnjo osnovno šolo je bU imenovan po prošnji učitelj g. Vinko Cilenšek. Do sedaj je bil zaposlen v pisarni sreskega šolskega nadzornika. Nova izolirnica. Tukajšnja bolnišnica dobi v kratkem času novo izolirnico, ki bo urejena na najmodernejši način. Sprejela bo lahko 25 bolnikov. Imela bo centralno kurjavo in vodovod s toplo in mrzlo vodo. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. •lože Bohinjec o vplivu plač in stanovanj na širjenje jetike med delavstvom. X Kaj je z jesenskimi počitnicami? Vsako leto ob tem času so imeli šolski otroci po deželi nekaj dni prosto, da so pomagali staršem pri spravljanju poljskih pridelkov. Letos pa, ko ni letina najboljša in se mora paziti, da se spravi vse takoj, dokler je vreme ugodno pod streho, nimajo otroci nič prostega za delo. V Dravski banovini morajo učenci 8 let hoditi v šolo: tega v drugih banovinah ni. Zato bi bilo želeti, da bi banska uprava kakor zadnja prejšnja leta tudi letos pustila otroke v času spravljanja jesenskih sadežev za nekaj dni doma. Pos:bno v vinorodnih krajih bi nam bili otroki pri trgatvi v veliko pomoč. Takrat je vsak otrok pri delu zelo potreben, če že za drugo ne zato, da pazi na manjšo deco. Kmetje nimajo otrok samo za šolo, temveč da jim tudi pomagajo pri delu, posebno v teh težkih časih, ko ni denarja za delavce in ko moramo paziti, da ne gre nič v zgubo. Več staršev. — (Op. uredu.: Kakor nam je znano, tudi letos otroci dobe prosto za delo na polju itd. Treba •je samo na to opozoriti šolsko vodstvo, ki potem določi v ta namen pouka proste dni.) Kapital v zimi ---------------- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Vseučiliški proiesor Jasinski umrl. V sredo je podlegel v Nišu pljučnici profesor ljubljanske univerze Mihail Nikilič Jasinski. V pe-lek so ga v Nišu pokopali. Pokojnik je bil leta 1920. kot ruski emigrant povabljen na našo univerzo in predaval je pravno zgodovino južnih Slovanov do leta 1929. Svoj čas je predaval na univerzi v Kijevu zgodovino ruskega prava. V nedeljo ob 11. bo v pravoslavni kapelici na Taboru parastos za pokoj njegove duše. Bodi odličnemu ruskemu učenjaku lahka naša zemlja! X Razlastitvena razprava za železniško progo St. Janž—Sevnica, Za dneve od 16. do 21. oktobra 1935 je razpisala kralj, banska uprava politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo za prvi del gornje proge v upravnih občinah Tržišče in Boštanj. Natančnejši podatki o razpisu so razvidni iz tozadevnega razglasa v »Službenem listu« kralj, banske uprave, ki je tudi nabit na uradnih deskah imenovanih občin, pri katerih morejo udeleženci vpogledati načrte ter razlastitvene pripomočke.« X Tatvine. Pred dnevi so neznanci vlomili v zvonarno »Strojnih tovarn in livarn« na Tyr-ševi cesti in pokradli: deset kotličev, veliko skledo, škropilnico ter približno 15 kg zvonari ne, tako da znaša skupna škoda nad 1000 Din. Vsi ti predmeti so služili za vlivanje ’o;a pri modelih za zvonove. —- Na Jegličevi cest) 13 pa je popoldne iz nezaklenjenega vrta zmanjkalo Zori Poženel sušeče se perilo, v vrednosti 260 Din. — Smolo je imel avtoprevoznik Josip Karničar iz Kranja, kateremu je bilo s tovor-uega avtomobila na dvorišču gostilne »Nevi Svet pokradeno več bal' usnja. Lastnik Likozar iz Kranja trpi pri tem za 880 Din škode. X Sadna razstava na banovinskem veleposestvu na Ponovieah pri Litiji. Litijska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 29. in ponedeljek 30. septembra t. L na Ponovičah sadno razstavo in ogled vzornih gospodarskih naprav. — Ker so ietos jabolka v litijski okolici precej obrodila, si bo vsak lahko nabavil lepega sadja po zmernih cenah. Telefon 93-87 V soboto ob 7. in 9.. nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri predvajamo veseloigro Ciganska kri Humor, duhovitost, zabava! Lepi zunanji posnetki! Adele Sandrok. R.S.Roberts, Grit Heid v gl. vlog. Bogat dopolnilni spored! V nedeljo ob 11. uri dop. predvajamo film MA.NÖ&ESCU — Vstopnina Din3'- V torek: RDEČI CVET Uubliana DNEVNA PRATIKA Sobota, 28. septembra. Katoličani: Venčeslav. Pravoslavni: 15. .septembra, Nikita. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * Josip Gradiš-Daneš nastopi drevi v vlogi Splitčana Sjor Bepa v Tijardovićevi opere!) »Mala Floramye«. Naslovno vlogo poje ga. Ribičeva, v ostalih vlogah: Španova, Cankarjeva, Marčec, Zupan, J. Kus in drugi. Opereto reživa g. Zupan, dirigira dr. Švara. * Znanstveno predavanje. Pod okriljem Muzejskega društva v Ljubljani ho predaval v ponedeljek 30. t. m. ob šestil) zvečer v zbornični dvorani univerze kralja Aleksandra L (Kongresni trg) g. tajni svetnik Ernst Kornemann, sloviti profesor -za zgodovino starega veka na univerzi v Vratislavi. Naslov njegovega predavanja je »Makedonski problem v starem veku«. Vstop, prost, ljubitel ji zgodovine so vabljeni. * Seznami davčnih zavezancev o pridobnini zdravnikov, zobozdravnikov in dentistov so razgrnjeni interesenton) na vpogled v mestne))) od-pravništvu, soba št. 48, Mestni trg št. 27/111 med uradnimi urami od 8. ure do 2. ure popoldne od 27. septembra do vštetega 4. oktobra 1935. * »Dobrodelna tombola« mestne občine ljubljanske se radi tehničnih ovir ne bo vršila v nedeljo dne 29. septembra, tefiiveč je prestavljena na nedeljo 13. oktobra na Kongresnem trgm V primeru slabega vremena se bo vršila na Taboru v Sokolskem domu. Ura pričetka se pravočasno naznani. Vse razpečevalce tombol-skih srečk prosimo, da nerazprodajo srečke še nadalje obdrže in nadalje razpečavajo. Ljubljanske občane pa ponovno prosimo, da pridno kupujejo srečke, katerih je bilo doslej razprodanih šele prav majhna količina. Vsak naj se spomni, da se bliža zima in da postaja potreba revne šolske mladine po topli obleki in obutvi vsak dan večja in odpomoči nujnejša! MIMO SEiOOA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Ali se hočete izvrstno robovati? Ali se hočete enkrat pošteno nasmejati? v. Potem si oglejte sijajno burko ^SP Novo! Z©ü€^ Premiera! säavLaio Ehestieek Film za ljubosumne ženske in trmaste in zaljubljene moške Trude Carlen in Paul Richter 2 uri smeha! 2 uri zabave! Pred spored: 1. Oitiomck iz o< erete „Dijak prosjak“ 2. Najnovejši zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje Predstave ob 16., 19.15 in 21.15. Matineja: danes ob 14‘15 in jutri ob 10‘30 dop. Enotne cene za osebo 4'50 Din na vseh prostorih %ek«i>č |e bil lep pčel4 Martha Eggetih, Paul Hörbiger * * Nesreče in nezgode. Marjana Suhadolnika, 10-letnega eina kovača z Rožne doline c 11. št. 48, je udaril konj na cesti s tako silo, da mu je prebil vso lobanjo nad levim očesom. — Terezija Jankovič, 55-letna vpokojena delavka tobačne tovarne s 'ITnovske ul. 24 je padla na Marijinem trgu na desni strani Frančiškanskega mostu po stopnicah in si prebila ustnice in poškodovala obraz. — Včeraj dopoldne je kap zadela 59-letno Marijo škender, vdovo želez- niškega uradnika s Karlovške c. 8. — Hilda Lavrenčič, stara 20 let s Tržaške c. 19 in prodajalka pri elektropodjetju Slavo Kolar, je včeraj umivala okna; po nesreči se ji je utrlo steklo in si je precej močno obrezala levo roko ob zapestju. — V tovarni Jugo-bruna v Kranju se je hudo ponesrečil 41-letni Janez Bozovi-čar s Stražišča 167. Premikal je vagone, pri tem pa je z levo roko tako nerodno prišel pod kolo, da mu jo je v zapestju odtrgalo. * Narodno-obrambna razstava Družbe sv. Cirila in Metoda v Mestnem muzeju poleg Križank je odprta samo še do nedelje 29. t. m. Ne zamudite obiska! Odprta je dnevno od 9. do 12. dopoldne in od 15. do 18. popoldne. Vstop prost! Da bo obisk prav vsem omogočen, bo razstava odprta v nedeljo 29. t. m. od 8. zjutraj nepretrgoma do 18. ure zvečer. * Gorenjski rejci malih živali pripravljajo svojo prvo razstavo malih živali! Vršila se bo y okviru obrtniškega tedna v prostorih Majdi-čevega mlina v Kranju v času od 29. septembra do 7. oktobra t. 1. Veliko zanimanje vlada širom Gorenjske za to prvo razstavo gorenjskih malih živali. Razstavljene bodo ovce. koze, kunci, vseh vrst perutnina, pa tudi oslička ne bo manjkalo. Seveda tudi zastopniki raznih vrst psov in mačk poleg srebrnih lisic in bobrov ter morskh prašičkov bodo navzoči. V ptičjem oddelku pa bo žvrgolenja in krasnih eksotičnih ptičev, da bodo ljubitelji imeli res priliko občudovati ptičke v vseh barvah in velikostih Gorenjski rejci vneto sodelujejo na pripravah za to razstavo, ki naj pokaže uspehe njiho' ^ga udejstvovanja. Otvorit bo vso prireditev novi g. ban dr. Natlačen v nedeljo dopoldne. * Predavanja in tečaji o reji malih živali se vrše v nedeljo dne 29. septembra na razstavi malih živali gorenjskih rejcev v prostorih Maj-dičevega mlina. Ob 11. uri dopoldne bo predavanje g. Kuntare o Angorskih kuncih. Takoj sledi tečaj o: Kastriranje kuncev. Popoldne ob 15. uri predava Mohar Ivan o: Pravilni vzgoji in odbiri perutnine. Za tem sledi tečaj o kapunjenju. O prihodnjih predavanjih bodo rejci obveščeni potoni časopisja. Na dober uspeh! * Vrsto letošnjih klavirskih koncertov začne priznani ljubljanski pianist prof. Ivan Noč. Umetniško dovršeno obvlada svoj inštrument, njegova tehnika je briljantna, prednašanje pa n.) visoki umetniški stopnji. Nočevi klavirski koneerli so vselej pomemben dogodek v našem umetniškem življenju. Klavirski koncert Ivana Noča bo v petek 4. oktobra ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Predprodaja v Maličili knjigarni. * Klub Primork vabi vse svoje članice na pogreb marljive in nepozabne sodelavke ge. Fani Fortić. ki bode jutri v soboto ob 2. uri popoldne Novi trg 1. * Zaplenjen kožuh. Nekemu Bosancu je policija zaplenila kožuh iz sivega blaga in z ovčje kože bele dlake. Las-lnik kožuha naj se zglasi na policiji v sobi št. 24. * Prijet tat. Stražnik je prijel včeraj dopoMne 30-1 etn ega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Antona Godca iz Ljubljane, ker je v noči od 22. do 23. t. m. pokral iz zaklenjenega avta avtoizvoščku Alojzu Fuilanu raznih prerl-mmov, v vrednosti 800 Din. Pri zaslišanhi j" ‘avvno priznal nekaj ukradenih predmetu • pa je bilo vrnjenih lastniku. Godca so nato izrc-fii sodišču. OrafolßR in bum\ N. Slinčki v üiiliiiani Čita: karakter, oreteklost, sedanjost in bo dočnost. Sprejema vsak dan od 9.—12. in od 2. 7. ure. Naslov: Ljubljana, hotel „Slon'1, soba 64. Mariborska mestna podietia w letu 1934 Maribor, 27. septembra. Bilanca, ki jo izkazuje gospodarstvo Mestnih podjetij v Mariboru, ugotavlja konsolidacijo gospodarskih razmer, ki se razvijajo na boljše. Povdariti pa moramo, da se je pokazala potreba po pospešenju upravno-organizatorne ureditve Mestnih podjetij. Mariborska Mestna podjetja predstavljajo važen gospodarski činitelj našega obse-verja, čemur ne bo nihče oporekal. Kot taka bi morala biti regulator v našem gospodarstvu in bi morala zadovoljiti vse sloje našega prebivalstva, kar pa žal ni tako. Gotovo so temu krivi razni nedostatki iz prejšnjih neurejenih razmer, ki pa se bodo gotovo izboljšale sedaj, ko je izvedena centralizacija vseh podjetij. Je to razvidno že sedaj v nekaterih aktivnih postavkah v letu 1934. Pri tem je treba pred vsem povdariti smotrenost upravnega vodstva, čigar vpliv se kot rdeča nit vidi v vseh oddelkih podjetij. Na drugi strani pa ne smemo prezreti tudi nekaj temnih točk, ki se kažejo zlasti v pasivnosti nekaterih podjetij^ kar bodo skušali v bodoče vsaj omiliti, če že ne popolnoma odpraviti. O gospodarstvu Mestnih podjetij v preteklem letu naj govore številke. Vso imovino MP so ocenili na 83,838.096 dinarjev, od česar odpade največ na premoženjsko upravo, in sicer 39,010.904 dinarjev. Zanimivo je tudi dejstvo, da predstavlja v Mariboru večjo vrednost vodovod kot električko podjetje. Dočim izkazuje vodovod postavko 11,766.577 Din, je električko podjetje ocenjeno na 6,896.871 Din. številčno si sledijo plinarna, klavnica, Mariborski otok, avtobusni promet, pogrebni zavod itd. če primerjamo postavko mestnega avtobusnega prometa 1,917.406 Din s prvo mestno postavko vodovoda 11,755.577 Din, vidimo v kako mizernem stanju je prav ono podjetje, ki bi moralo biti najrentabilnejše, tako, da zadaja avtobusni promet upravičeno skrb zaradi svoje visoke pasivnosti. Seveda je treba iskati zadevne vzroke v nesorazmerno visokem cestnem prispevku in pa v 'velikih pogonskih in vzdrževalnih stroških. Sanacijo avtobusnega prometa bo možno izvesti le z izmenjavo docela izrabljenega voznega parka in s primernim investicijskim programom, če pomislimo, da so vsi avtobusi vredni samo 790.000 Din, vidimo, da vozni park ne ustreza potrebam. Pri bilanci dohodkov MP moramo omeniti, da zaslužijo podjetja razmeroma največ pri oddaji, in sicer 8,083.562 Din. Od te svote odpade samo na oddajo elektriškega toka 5,023.427 Din, na vodo 1,650.000 Din in na plin 1,410.135 Din. Na prevoznini z mestnimi avtobusi dobe MP letno 2,692.712 Din. Mariborski otok in mestno kopališče sta vrgla lani 319.117 Din. Naše čitatelje bo gotovo zanimala tudi rentabilnost mestnih stanovanjskih hiš. Za najemnino je občina dobila samo 2.073.611 Din letno, kar je gotovo majhna svota. če primerjamo v preteklem letu dohodke MP, ki so znašali 19,968.413 Din z izdatki 19,879.381 Din, vidimo, da je gospodarstvo MP aktivno, saj znaša pribitek 89.031 Din, kar pa je pri tako velikem prometu vendar prenizka vsota. Ob koncu naj še omenimo, da so izmed 9 mestnih podjetij aktivna samo tri, ostala pa so nasivna. Aktivo izkazujejo vodovod, elektriško podjetje in klavnica, primanjkljaje pa plinarna, gradbena uprava, premoženjska uprava,_ avtobusni promet, prodajalna MP, koplišče, Mariborski otok in pogrebni zavod. Dočim znašajo pribitki skupno 2.620.053 Din, znašajo v letu 1934. primanjkljaji 2,531.021 Din, tako, da je vsa bilanca aktivna za 89.031 Din. * A Uravnovesite znižane prejemke z izdatki. K temu Vam gotovo pripomore tudi »GLAS NARODA«, ki je najcenejši slovenski dnevnik. Za 12 dinarjev mesečno Vam ga vsak dan (tudi ob ponedeljkih) dostavimo v hišo. Naročite ga še danes pri upravi na Aleksandrovi cesti 16, telefon 2290. A Božo Putnikovič se poslavlja. Poveljnik inž. podčastniške šole general Božo Putni- kovič je imenovan za mestnega poveljnika v Karlovcu in bo_ v kratkem zapustil naše mesto. Putnikovič si je za časa svojega bivanja v Mariboru pridobil ogromno'zaslug. Bil je vedno iskren prijatelj vseh nacionalnih društev, posebno pa še Narodne odbrane in Sokola. Za odhod mu številni njegovi prijatelji pripravljajo lep poslovilni večer. A Delo dobe. Pri mariborski borzi dela so na razpolago mesta za 1 pilarja, 1 fa-sarja in 1 čevljarja. Informacije v pisarni v Gregorčičevi ulici. A Stanovanjski najemniki bodo zborovali jutri v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne na verandi »Uniona«. Dnevni red: Pretirane najemnine. A Narodno gledališče. V torek, 1. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«'. Otvoritvena predstava. A Žile si je presekal. Huda nesreča je doletela pri delu 28-letnega tesarja Matevža Zagomiljška s Planine pri Framu. Pri tesanju hloda se je s sekiro usekal v nogo in si presekal žile. Nevarno poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. A Tat se je skril v sobi. Včeraj zvečer se je v Kakčevi gostilni v Krčevini skril neki potepuh in čakal tako dolgo, da so odšli domači spat. Nato je odprl predal in odnesel za okoli 1000 Din drobiža. Košaški orožniki so storilca že izsledili. A Na sadnem trgu vedno več falzifikatov. Zadnje čase je v policijski kroniki zabeleženih več primerov, da so se na sadnem trgu v Mariboru pojavili ponarejeni kovanci. Tako je neka prodajalka spravila danes v promet dobro ponarejen 20-dinar-ski kovanec, ki se razlikuje od pravega le po svinčenem sijaju in da nima zvoka. A Grajski kino: Danes »Amphitryon« (Z neba pride sreča). Velefilm poln sijajnega humorja in zabave. Willy Fritsch, Käthe Gold-, Adela Sandrock in pa Paul Kemp so imena, ki jamčijo za sijajno kvaliteto filma. — Naš prihodnji spored je zopet velefilm Ufe Barcarola. Gustav Fröhlich, Lida Barova. Danes ob 14. uri pop. matineja »Lažne ustne«. A Kino Union: Premijera velefilma »Nocturno« (Vsi hrepenimo po ljubezni...). Mojstrsko delo slavnega režiserja filma »Ekstaza«, Gustava Machtayja. Film senzacionalnega uspeha in svetovnega slovesa. Celie ■ Smrtna kosa. V tukajšnji bolnici sta umrla 79 let stari graditelj umetnih mlinov Blaž Sajko iz Šentjurja ob juž. žel. in 9 let stari Jože Blekač, sin splavarja s Sp. Pobrežja pri Rečici ob Savinji. N. v m. p ! H Za reveže. Za počastitev spomina rajnega g. Franca Rebeuschegga je daroval g. Rudolf Novak za gaberske reveže 150 Din in g. Franc Pečuh tudi Din 150’—. Razen tega je zadnji nabral pri stalnem omizju Din 550'— za reveže v mestni ubožnici. ■ Obrtna nadaljevalna šola. Učenci(ke) strokovne obrtne nadaljevalne šole drugih in tretjih razredov se naj zberejo v nedeljo, 29. t. m. ob 8. uri zjutraj na šolskem dvorišču. Zaradi dodelitve v posamezne oddelke in razglasitve urnika in predmetnika je neobhodno potrebno, da je vsak učenec navzoč. — Pouk v teh razredih se prične v torek, 1. oktobra t. 1. — Uprava. H Sokolske tekme. V nedeljo ob 13. bo na dvorišču mestne narodne šole tekma v odbojki med sokolskimi župami Kranj, Ljubljana, Maribor in Celje. Nastopijo prvaki žup z vsemi oddelki, zmagovalci pa se udeležijo v oktobru saveznih tekem v Beogradu. članstvo in občinstvo je vabljeno. Vstopnine ni. Okrožne tekme članstva bodo pa v nedeljo ob osmih na orodju in v lahki I atletiki; za člane v Sokolskem domu, za , članice pa v mestni telovadnici. ■ Trgovska šola dobi še eno paralelko. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se odpre vzporeden prvi razred. ■ Konec okoliške občine. Urad občinske upra- ve Celje-okolica posluje še do vključno d0. 1.1. in se nato ukine. Vse njegove posle prevzame mestno poglavarstvo celjsko, na koje se naj od 1. oktobra 1935 dalje obračajo stranke v vseh zadeval), ki se nanašajo na bivšo celjsko okoliško občino, in v vseli ostalih poslih, ki spadajo v smislu § 88. zakona o mestnih občinah v pristojnost mestne občine celjske. — Prebivalstvo mesta Celja se opozarja, da se pristojnost pred- .stojništva mestne policije celjske, ki je državno krajevno policijsko oblastvo za mesto Celje, v smislu § 10 uredbe ministrstva za notranje posle o ustroju in področju predstojništva mestne policije razprostira na ves teritorij nove mestne občine celjske, torej razen na teritorij bivšega mesta celjskega, tudi na teritorij bivše občine Celje-okolica. Varnostno službo ho opravljalo osebje predstojništva mestne policije do druge odredbe le v krajih, ki so doslej spadali k policijskemu rajonu celjskemu (bivše mesto Celje, Breg, Gaberje, Lava, Lisce in Zavodna), zunanjo varnostno službo v onih delih bivše okoliške občine, ki niso pripadali k policij- j skeinu rajonu celjskemu, pa bodo opravljale orožniške postaje. Gledališče Opera: 28. septembra, sobota: Mala Floramye. Izven-Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Radio Sobota, 28. septembra. Ljubljana: 12.00: revija plošč — 12.45: vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — IS.!?! revija plošč — 14.00: vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: zunanje politični pregled (dr-A. Kuhar) — 19.00: čas, vreme, poročila, sp?' red, obvestila — 19.30: nacionalna ura — 20.00: Radijski orkester, prizori, recitacije, plošče rj 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.1' • Radijski orkeste.r. Gospodarstvo Maš čezmorski izvoz V poslednjih letih se je krog našega izvoza znatno razširil, čim bolj je padal odstotno i?voz v sosednje in bližnje kontinentalne države, tem večjo aktivnost je bilo treba podvzeti. da se izvoz ohrani vsaj v ravnotežju z uvozom. V prvih letih po vojni je bila naša trgovina usmerjena predvsem na Italijo in Avstrijo, kamor smo plasirali do 70°/o vsega našega izvoza. Toda že v letu 1930. je padel ta izvoz na 46°/o, v letu 1934. na 37%> in v letošnjem prvem polletju je znašal le 35%. Vzporedno s tem padcem pa se je na drugi strani večal izvoz v oddaljenejše države ne le na kontinentu, marveč tudi v prekomorske države. S tem se je radij našega izvoza zelo povečal, ves izvoz pa se je porazdelil na večje število držav-uvoznic. Tozadevna statistika najzgovornejše prikazuje to preorijentacijo našega izvoza in naše trgovinske politike. V naslednjem navajamo statistiko za poslednja štiri leta (vse v milijonih dinarjev) Prvo polletje Izvoz v: 1932 1933 1934 1935 USA 13.3 29.5 93.7 115.5 Anglijo 48.1 23.4 56.7 79.1 Egipt 9.6 7.8 12.9 16.5 Eritrejo 0.3 0.4 0.5 16.0 Alžir 7.4 12.4 14.1 13.3 Tunis 8.4 17.7 16.4 10.5 Argentinijo 5.6 8,7 7.8 9.1 Palestino 0.0 0.7 9.6 7.0 Maroko (Franc ) 5.0 5.2 6.2 7.9 Somalijo 0.1 0.2 0.2 5.7 Malto 3.4 3.8 4.8 3.8 švedsko 0.9 2.5 1.5 3.4 Južno Afriko 0.8 0.3 2.7 2.8 72.9 112.6 227.1 290.6 v M, vsega jug. izvoza 5'3% 7'8% 14,3% 16’4% Iz navedene statistike je razvidno, da je znašal naš izvoz v prekomorske države v prvem polletju 1932 komaj 73 milijonov dinarjev, dočim se je v letošnjem prvem polletju že povzpel skoro na 291 milijon, torej je štirikrat večji od izvoza v letu 1932. Od celokupnega našega izvoza je odpadlo na izvoz v prekomorske države v 1. 1932 komaj 5'3%, v letošnjem polletju pa se je ta odstotek povečal na 16'4%. Pred zakonom o minimalnih mezdah V ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja je bilo že več konferenc in PosvetoVanj glede pripave predloga zakona o minimalnih mezdah. Predlog je v glavnih obrisih že izdelan, po končni redakciji pa bo poslan v pregled vsem zainteresiranim zbornicam in ustanovam. Splošno se utemeljuje uvedbo tega zakona s tem, da so v naši državi v poslednjih petih letih mezde tako padle, da je treba iz socialnih razlogov nadaljnji padec brezpogojno preprečiti. Ponekod so mezde padle za 50 ali celo kar za 75 para na uro. S tem padcem mezd se je silno oslabilo notranje tržišče, zaman je vsaka razdolžitev kmeta, ker se bo moral spet zadolževati spričo dejstva, da ne bo imel komu prodajati svojih pridelkov. Tozadevno je treba brezpogojno zakonito očuvati kupno silo notranjega trga, s čemer se bo šele poživilo vse naše gospodarsko življenje. Gospodarske vesti == Obrt na razstavi v Ptuju. Velika raz-«ava v Ptuju bo pokazala tudi krepak razmah naših marljivih obrtnikov. Razstavljeni bodo predmeti in izdelki vseh obrtnih Panog, ki živo dokazujejo, da naši mojstri Po solidni izdelavi posameznih izdelkov lahko ponosno tekmujejo z vsakim večjim krajem in mestom. Kar tiče cen, se bo o tem lahko prepričal vsak obiskovalec, ki bo posetil v razstavnih dneh od 28. t. m. do 6. oktobra Kmetijsko-obrtno razstavo Haloz, Slovenskih goric in Ptujskega polja V Ptuju. = Zadružna organizacija pridelovalcev konoplje. Letošnja žetev konoplje je za 50 odstotkov slabša od lanskoletne. Toda tudi to dejstvo ni prav nič vplivalo na že itak silno slabe cene. Za prvovrstno blago se Plačuje 40 do 50 Din za mtc, medtem ko se Plačuje tretja vrsta samo še po 10 do 15 Te in mnoge druge izkušnje so pri- Hin. ^edle pridelovalce konoplje do spoznanja, da se morajo organizirati na zadružni podlagi, da bodo tako napravili konopljo rentabilno ter tudi pri cenah uspeli očuvati «voj gospodarski interes. Tržišče z orehi. Naš izvozni presežek Grehov se ceni na okroglo 100 vagonov. *rgovina je trenutno še prav šibka, plačuje Pa se po 450—470 Din za 100 kg franco vagon. v, Kontingentiran izvoz suhih češpelj v «ničijo. — PRIZAD se je odločil, da bo ‘.mn izrabil kontingent za izvoz suhih če-^Peij v Nemčijo. V kolikor pa bo položaj .^Puščal, bo izvozno društvo omogočilo tu-‘ drugim izvoznikom in zadružnim orga-C1iam sodelovanje pri izrabi tega kon- lice Kmetska posojilnica ljubljanske oko-čtii z- z «■ z- v Ljubljani ima izredni ob-v ?bor v četrtek dne 10. oktobra ob 15.30 biip1* dvorani v Dalmatinovi ulici z dnev-vj] redom: Izprememba zadruginih pra- dose4?a Poživitev tujskega prometa je bil raZu ®n med Nemčijo in našo državo spo-Pov r>;° ^daljnem kontingentu 10 milijo- ki ga ]3Q rial o r> o n 1 i-i TiT n _ ro(j: «a banka 0bi«kali dala na razpolago Na- za nemške turiste, ki bodo Jugoslavijo. = Konkurz o premoženju Ivana in Marije Kenda, posestnikov in hotelirjev na Bledu se odpravlja, ker ni kritja za stro-ške konkurznega postopanja. — Konkurz, ki je bil razglašen o premoženju lesne industrije d. d. »Korotan« v Prevaljah, se odpravlja, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. = Zaposlitev delavstva v juliju. Po statistiki SUZOR-a je bilo v juliju vseh zavarovancev pri vseh okrožnih uradih v naši državi 576.573, to je za 8557 zavarovancev manj ko v juniju ter za 20.653 več ko v juliju 1934. V primeri z julijem 1933 pa je število zavarovancev naraslo celo za 55.396. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v juliju 21-72 Din in se je v primeri z mezdo v juliju 1934 zmanjšala za 0-55 Din. Skupne zavarovane plače pa so znašale 313,01 milijona Din, vendar pa so bile napram juniju nižje za 2,2 milijona dinarjev. = Društvo narodov o položaju kmetov. — Posebna komisija DN, ki je razpravljala o prehrani prebivalstva, je opozorila na dejstvo, da je položaj kmetov silno težak in da kmetje v večini izvozniških držav stradajo. Tozadevno so težak kmetski položaj orisali predvsem delegati Kanade, Poljske, Francije in Vel. Britanije. Borzna naročila DEVIZE Curih, 27. septemb. Beograd 7 -, Pariz 20-2950, London 15T350, Newyork 307-725, Bruselj 739-90—744-96, Curih 1424-22— Amsterdam 208--, Berlin 123-90, Dunaj 57-70, Stockholm 76-05, Kopenhagen 67-60, Praga 12-73, Varšava • 58*-. Atene 2-9250, Carigrad 2-47, Bukarešta 2-50, Helsingfors o ov, Buenos Aires 0’8375. „kjubljamt, 27. septembra. Amsterdam 2961-01—2975-61, Berlin 1756-08—1769-95, Bruselj 739-90—744-96, Curih 1442-22— 1431-29, London 215-13—217-19, Newyork 4349-28—4385-60, Pariz 289-03—290-47, Praga 181-12—182-22, Trst 356-81—359-90. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 27. sept. 7»/o invest. posojilo 78 —78-50—78, Vojna škoda 358—360—358— 360, okt., nov., dec. 361 r, 7<>/o Blerovo posojilo 69—70-50, 8% Blerovo posojilo 81 r, 6°/o beglücke obveznice 62-50—63-25—62— 62-50, Agrarna priv. banka 228—232, Dunaj-Zagreb 853—863—858, Dunaj-Beograd 866—856, Grčija - Zagreb 32-40—33-10— 32-75, Grčija-Beograd 32-35—31-65, Privil, kl. London-Zagreb 233-95—235-55—234-75, Priv. klir. London-Beograd 235-80—234’20. Priv. kliring Madrid-Zagreb 555—565—560. Priv. kliring Madrid-Beograd 570 ponudba. Trboveljska 100—110, Izis 40 r, šećer Osijek 120 n, 7% štab. posojilo v Parizu 81 r. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 27. sekt. Vse je neizpremenje-no. Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Sombor, 27. sept. Danes je borza zaprta. Hmeii (Uradno poročila tržnega nadzornika) „ Žalec, 27. septembra. Položaj je zelo čvrst. Trgovina išče pred vsem tretjevrstno blago, ima nekaj naročil za blago po Din 26 in 27 in kupuje prvovrstni, gladko zeleni hmelj, katerega imajo le se redki posamezniki. Ena partija takega hmelja je bila davi prodana po ugodnih dobavnih pogojih za ceno Din 31. — Povpraševanje zelo živahno. — Dobili smo tudi na vpogled pri trgovcu V. podatke in korespondenco, iz katere je povzeti, da bi bilo mogoče dobaviti naš hmelj v Nemčijo za ceno od Din 35 do 45, ako bi bil naš centralni denarni zavod pristal na to, da vzamemo za izvoženi hmelj deloma devize, deloma blago. s= Sport = Joe Louis se bliža cilju... Izza znamenitega srečanja Dempsey-Tunney v Ameriki še ni bilo boksarskega dvoboja, ki bi bil vzbudil tako zanimanje kot izločilni dvoboj za boksarsko svetovno mojstrstvo med Maxom Baerom in Joe Louisom. Malo manj ko 100.000 gledalcev je napolnilo veliki newyorški Yankee stadion. Saj je bila pa tudi na delu reklama čisto k I’ americaine. O obeh nasprotnikih so pisali listi najbolj čudovite in neverjetne stvari in da bo senzacija popolna, se je oženil Louis ob sedmih zvečer, t. j. tri ure pred borbo z 191etno črno krasotico. že ure pred prireditvijo je bilo v stadionu kakor v mravljišču. Prišli so seveda tudi najpopularnejši boksarji, iz Hollywooda so se pripeljale vse najbolj znane in priljubljene filmske veličine, celo sin predsednika USA Roosvelt je počastil s svojo prisotnostjo prireditev. Tik ob ringu pa so zasedli prostore bivši svetovni mojstri: Jack Dempsey, Gene Tunney, Jack Johnson, Jack Sharkey in Primo Carnera. Boj sam je bil zelo enostranska zadeva v korist Louisa. Po kratkem otipavanju je črnec ostro napadel in se je takoj videlo, da je njegova odločna volja, odpraviti Baera s knock-outom. že v tretji rundi je strahovit udarec z levico vrgel Baera na deske in komaj se je pobral, ga je Louis obsul s celo serijo udarcev, tako da je le gong rešil Baera. četrta runda se je sicer začela v počasnejšem tempu, vendar je že v 2. minuti spravil udarec z desnico v brado Baera na kolena in krvaveč iz ust, nosu in ušes se ni več dvignil, Louis pa je zaznamoval svojo 21. zmago s knock outom. Sedaj je treba premagati le še eno oviro — Braddocka — in Louis bo svetovni boksarski mojster. Po znanju, ki ga je pokazal do sedaj pa ni danes nobenega dvoma več, da tudi Braddock zanj ne bo trši oreh kot je bil n. pr. Baer. In tako bo po 20. letih zopet zasedel črnec prestol, ki ga je izpraznil slavni Jack Johnson. Ta je že v torek na lastne oči videl, da je dobil v ringu vrednega naslednika. Mariborski sport ISSK Maribor : SK Rapid Kljub temu, da sta oba nedeljska nasprotnika, ki se srečata v prvenstveni tekmi, zadnja leta precej nazadovala, tvori še vedno njuno srečanje največjo privlačnost domačih nogometnih prireditev. Od nekdaj je bila tekma med Mariborom in Rapidom »derby«, ki je privabljal na igrišče tisoče navdušenih simpatizerjev. — Za nedeljsko srečanje sta se oba nasprotnika dobro pri- pravila in pošljeta v boj, ki bo gotovo skrajno napet in zanimiv, svoje najboljše moči. — Tekma bo v Ljudskem vrtu s pričetkom ob pol 16. uri. Sodil bo ss. g. Schneller. V predtekmi se srečata rezervi. Dirke na Ljubljanski grad Izredno zanimanje za dirko na grad je prineslo več zanimivih novic iz vrst motoristov in kolesarjev. Med slednjimi so se odločili tekmovati tudi znani kolesarski dirkači: Gartner, Oblak, Žerjal, Hamberger, Kačič, Abulnar in drugi. Radi odločne želje prirediteljev, da bodi potek prireditve živahen, bodo kolesarske skupine vozile s starta v minutnem presledku a v finalu eden ali dva najboljša od vsake skupine. Skupine bodo sestavljene po žrebu. Tudi za kolesarske finaliste so pripravljene lepe nagrade. Za motociklistično dirko so se prijavili od MK Ilirije doslej 4 motoristi: Ing. Lukman. Jenko Boris, Vovk Albin in Erjavec Janko. Motos. Hermes postavi na start 18 motoristov, med njimi bo tudi poručnik koles, bataljona g. Stariha, žal, da je vojaška zdrav, komisija odsvetovala start Herme-žanu g. Dušanu Brezniku: njemu zdravje ne dopušča starta zaradi nezgode, ki ga je doletela kot rez. oficirja pilota prošli teden. Upamo, da se sigurno javi na start kateri od mariborskih dirkačev kot je gosp Gerič obljubil. Razen nedelje dopoldne bo trening s Karlovške ceste na grad tudi v soboto od 3.—6. pop. V nedeljo prične dirka ob dveh popoldne, vstopnina le Din 4‘— za osebo. Gledalcem se bo nudila prilika spoznati prave motoriste, ki bodo pokazali zmožnost strojev in osebe. Tu se bodo vidile razlike od onih, ki žele povdariti zmožnost sebe in strojev z ropotanjem in divjanjem po mestnih ulicah. ' - .-vV INTERESENTI! Glede prodaj in nakupov ,, stanovanj „ služb ,, posredovanj kapitala „ posojil raznih informacij poslužite se vedno učinkovitih mm OBLASov .. %. .--t „GLASA NARODA" ki je najcenejši in zato najbolj čitan dnevnik Telefon 2059 Suha drva, premog, karbojiakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 INSERIRAJTE v dnevniku »GLAS NARODA« MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi gn plačljivi takoj pri naročilu. PROTI PLAČILU in natura podučujem nemško, italijansko ali francosko po najhitrejši metodi. Ponudbe pod »V jeseni« na ogl. odd. lista. PRESENEČENI BOSTE, ako si ogledate edino zalogo neprekosljivih ZARJA-PEČI. Kovče, Ljubljana, Tyrševa 47. FIŽOLA lanskega pridelka do 2000 kg prodam takoj. Ponudbe na upravo pod »lanski pridelek. STANOVANJE dvosobno, s pritiklinami, event. malim vrtom, iščem najraje v Rožni dolini. Ponudbe na upravo pod »stanovanje«. POVERJENIKE sprejmemo v vseh krajih Dravske banovine kakor tudi drugod kjer se nahajajo slovenske naselbine. Ponudbe je I>osIati na upravo »Glasa naroda« pod »Dober postranski zaslužek«. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, zet in bratranec, gospod Rudolf Est mestni računski inšpektor v pokoju in rezervni kapetan danes ob 17 za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 28. septembra 1935 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Jegličeva cesfa 10 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. septembra 1935. Viktorija roj. Tončič, soproga, Joža, Majda, Sonja, otroci in ostalo sorodstvo. Litopon „TITA.NIK“ originalna SOodstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim) Cinikovo iselilo „BRILJANT" vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom ö-pisi se v vseli firpovineili zet Barve po vsej JofjfosSavtp I % il Našitka afera Konzorcij in provizije dr. Grgina Državni tožilec je obrazložil, kako je dr. Grgin še leta 1922. bil v stiku z Adolfom Schle-singerjem, ko mu je bilo ponuđeno, da napravi neki aranžma z veleposestvom bratov baronov Guttinannov, ki so se bali agrarne reforme. Dr. Grgin je skupaj z Djordjem Boškovičem in Svetozarjem’Jovanovičem osnoval konzorcij, ki j? prevzel veleposestvo Orahovico s 14.000 jutri zemlje. Drž. tožilec je analiziral pogodbo, iz katere se predvsem vidi, da bratje Guttmanni izročajo dr. Grginu in tovarišem parcelacijsko prodajo svojih nepremičnin vzlic prepovedi odtujitve, zabeležene v zemljiški knjigi. Prodajna cona za te nepremičnine po pogodbi ne sme biti manjša kakor 18,750.000 Din. Kolikor prejmejo dr. Grgin in tovariši več, jim ostane za nagrado. Dr. Mavrovič trdi, da ta pogodba ni nič drugega, nego maskirana kupna pogodba, kjer je vse zasukano pač tako, da bi se izognili plačevanju takse. Po tej pogodbi sta dr. Grgin in Djordje Boškovič najela posojilo pri Beograjski zadrugi v znesku 2 in pol milijona. Posli pa niso bili rentabilni in je tedaj pristopil še dr. Schlesinger z milijon dinarji, šest mesecev kasneje pa je Djordje Boškovič izstopil iz konzorcija in mu je ta izplačal na račun odpravnine 4 in pol milijona dinarjev. Nato je prišlo do sporazuma med Guttmanni in Našičko, kjer je dr. Grgin dobil od Našičke 1.000.000 Din z besedami: »Gospoda iz Našičke, še 1,000.000 na mizo, preden vas sprejmemo notri.« S tem je Našičko obdavčil, kakor pravi, in izvel nanjo pritisk. V nadaljnem našteva obtožnica vse, kar je Grgin s svojo skupino prejemal za poslovanje. Tako je dobil 50% akcij in je kot predstavnik podjetja dosegel ukinitev sekvestra. Kasneje je dobil provizijo £000.000 Din, ker je pritiskal na grofa Mailatha. da bi prišel do predaje posestva za 64,100.608 Din. Na razpravi je dr. Grgin trdil, da je to delal znto, da bi se fin. okrepil in da bi mogel zadoščati svojim obvezani. Med tem je prišlo do sporazuma 18. novembra 1922. leta, po katerem naj bi dr. Grgin prejel po 100 švicarskih frankov na jutro zemlje kot provizijo, in sicer od onega, ki bi veleposestvo kupil. Grginu se je posrečilo, da je izposloval načelno rešitev o nacionalizaciji, bilo pa je v odloku zahtevano, da mora podjetje biti nacionalno. In tako je nastala Podravina, ki jo je kupila firma Guttmann in 5.579 juter gozda, ki ga je kupila tvrdka Nasička. Grgin je osebno dobil znesek 1,002.160 švicarskih frankov in se mn na račun te vsote izplačuje še danes. Leta 1926. je Grgin izstopil iz Podravine in prodal Hrvatski Eskompini banki svoje akcije za 3 do 4 milijone dinarjev, razen tega še 900 juter zemlje z dvorcem v Dol. Miholjcu ter tovarno sladkorja v Janjevcih. Državni tožilec obširno analizira paragrafe o lažnem bankrotu. Poda stanje imovine obteženega Grginu, čegar aktive znašajo 3,000.000. pasiva pa 19.000.000. Kje je 6,000.000? vprašuje drž. tožilec, ki jih je Grgin prejel od Našičke in barona Guttman-na kot nagrado za nacionalizacijo Podravine? Kje je 5,000.000, ki jih je prejel na račun provizije za sečno dovoljenje v gozdu v Podravini? Teh zneskov ni, a Jugoslovanska banka še vedno zahteva 7 in pol milijona dinarjev. Posebno je na račun jamstva obloženega Grgina za Jovanoviča zmanjkalo 3 in pol milijona dinarjev, poleg tega pa manjka še 8.000.000 Din iz ostalih terjatev. Kam je izginilo 11,600.000 Din za provizije in honorarje? Ta odgovor nam je ostal obtoženi dolžan. Na razpravi je ugotovljeno, da je obtoženi Grgin dopustil, da se s provizijo v švicarskih frankih plačata Jugoslovanska Udružena banka in bratje Schlesinger, toda to se je zgodilo na škodo drugih upnikov. Neresnična je trditev, da je dr. Grgina upropastila Beograjska zadruga. Nato je govoril drž. Državni tožilec ugotaviia krivdo vseh obtožencev tožilec o dolgu obtoženega dr. Grgina Beograjski zadrugi, ki znaša še vedno nad 4,000.090 Din. živanovićeva ocena Državni tožilec ugotavlja, da se je obtoženi Živanovič sporazumeval s Schlesiugcrjem in tovariši glede ocenitve gozdov. Za dokaz služi provizijsko pismo,, izdano na ime dr. Aranirke-ga, ki ga je Živanovič zahteval, preden je odšel na teren. Določili so honorar 1 in pol odstotka za dr. Aranickega. Iz drugega provizijskega pisma, ki ga je podpisal Sehr, je razvidno, da bi moral dr. Aranicki dobiti honorar v znesku 1.000.000 Din. Obtoženi Živanovič je na razpravi trdil, da je bilo provizijsko pismo sestavljeno zato, da bi našli advokata, ki naj bi služil za kontrolo in vzdrževal zveze med posameznimi ljudmi. Provizija bi mu bila nagrada, ker bi moral sestavljati pogodbe in vse, kar bi bilo treba, ako bi prišlo do nakupa. Schlesinger pa trdi čisto nasprotno od onega, kar je izjavljal v preiskavi, češ da je to pismo sestavljeno za nekega advokata, ki bo opravljal propagando in sklepal pogodbe. Smatral je, da bo Živanovič gotovo nekaj dobil od tega, ker je priporočil Aranickega, toda Sohr in ostali so bili vsi istega mnenja, da nočejo imeti posla z Živanovi-eem, ampak samo z dr. Aranickijem. Nadalje drž. tožilec navaja, kako je Zivano-vič prosil, da se s pomočjo Sohra doseže, da komisijska ocena ne bo nižja od 70,000.000 Din. Iz vsega tega se sklepa, da je obtoženec svoj elaborat vedoma napravil lažnivo in neresnično in vse to zaradi milijona dinarjev, na račun katerega je že v naprej dobil 400.000. Da je bil ta milijon res namenjen Živanoviču, je najbolj-U dokaj v zasliševanju Aranickega samega. Krivda Viktorja Guttmanna je dokazana, ker je bil on v naprej sporazumen glede načrta, ki bi naj vsem skupaj prinesel koristi. Vsi obtoženci naj se tedaj proglase za krive. Dr. Nikić in agrar ■ Nadaljni del obtožnice vsebuje obtožbo proti dr. Nikiču. češ da je tekom leta 1930—33 kot član skupščinskega odbora za načrt zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in v sporazumu z Adolfom Schlesingerjem, Šobrom, Czuczkom, Dožudičcm, dr. Brataničem, Lovričem in Spitzem od teh zahteval določene zneske, pa tudi s provizijskim pismom si izgovoril znesek 200.000, oziroma 400.000 Din, ako se ta predlog umakne z dnevnega reda v Narodni skupščini, v prvem slučaju pa, ako bo sprejet amandman § 7. Obtožnica ugotavlja, da je dr. Nikić dobil znesek 115.000 Din, da pomaga ve-leposestnikom in jih obvaruje pred razlastitvijo. kar se mu je do neke mere tudi posrečilo. Kot narodni poslanec je tedaj vede delal proti svojemu poklicu in je tako izvršil protizakonito dejanje. V nadaljnem navaja, da se iz zapiskov obtoženega Schlesingerja lahko točno ugotovi, koliko je dr. Nikić prejel na račun advokatskega honorarja za agrar. Tu je razviden tudi honorar 240.000 Din, ki jih je Guttmann izplačal leta 1922. V celoti je koncern izplačal dr. Nikiču znesek 900.000 Din za agrar. Očividno je, da so se obtoženci med seboj domenili, kako bodo vodili obrambo, da se izmaknejo kazenski odgovornosti. Obtoženec Schlesinger je v preiskavi dejal, da je jeseni leta 1932. bila konferenca v poslopju Našičke v Zagrebu. Te so se udeležili Sehr. Lovrič, Spitz, Dožuđić in on. Tu so vsi pristali na izplačilo zahtevanih honorarjev, ker so ti honorarji pomenili zanje malenkost v primeri z dobičkom, ki bi ga imeli, ako ne bi izšel zakon o gozdnem agrarju. Lovrič je njemu in tovarišem v Beogradu ob priliki leta 1933. pokazal § 7. zakona o agrarju in jim govoril o močnih zvezah, ki zahtevajo do 500.000 Din za črtanje tega paragrafa. BeSBini 24. IX. 1835 — 24. IX. 1935 (Ob stoletnici smrti) Bil je naslednik Rossinija na poprišču italijanske operne glasbe. Rojen je bil dne 1. nov. 1801. v Cataniji v Siciliji, umrl je po tridnevni bolenzi komaj 33 let star v Puteau pri Parizu. V glasbi se je izobrazil pri Tritti in Jin-garelliju na konservatoriju v i' aplju, kjer je že leta 1825 debutiral s svojo opero »Adelson in Sabina. Nato je nastopil mesto dirigenta v milanski »Scali«. Prvo slavo mu je prinesla opera »Pirat« (1. 1827), potem pa »La straniera«. Z obema je dosegel sijajne uspehe. Opera »La sonambula« je doživela svetoven uspeh, dasi je kritika grajala priprosto instrumentacijo in napake v formalni gradbi večjih stavkov. Pod vplivom Donizzetija je nadalje komponiral opero »Norma«, ki pomeni višek v njegovem opernem ustvarjanju. L. 1833 je Bellini obiskal Pariz in London, ki sta ga navdušeno sprejela. Njegov labudji spev je opera »Puritanci«, polna značilnosti in močnih harmonij. Da se Bellini j eve opere danes redko izvajajo in so zašle v pozabnost, bo pač največ krivo to, ker je od pevk-prima-don preveč zahteval napora. Omiljeni skladatelj je bil fin dobrotljiv človek, ki ni imel osebnih nasprotnikov in nevoščljivcev, pač pa mnogo čestilcev. Njegov pepel so 1. 1902 prenesli iz Puteaua v Catanio, kjer so se vršile ob stoletnici njegovega rojstva velike svečanosti. Poleg Rossinija. Donizzetija in Verdia pa zavzema tudi Bellini častno mesto v zgodovini italijanske operne glasbe. Z. P. čitajte in razširjajte »Glas naroda«! V Bruslju so se zbrale lepotice iz vsega sveta. Tekmujejo za naslov najlepše žene na svetu. Od leve na desno vidimo kraljice v lepoti iz Francije, Jugoslavije, Haiti, Egipta, Avstrije, Španije in Romunije. Največji parnik sveta bo angleški orjaški parnik »Queen Mary«. Na sliki ga vidimo v ladjedelnici v Clydebanku. Tretji dimnik še manjka. Načrte parnika so spremenili in parnik še povečali, tako da bo prekašal po velikosti orjaški francoski parnik »Normandie«. Emi! ^mhek: 136 Kri «e kliče p® mašievaniu... »Ah, gospod,« je brž vzkliknila, »že dolgo sem prestrašena. Ni več tak, kot bi moral biti. Nekaj se v njem pripravlja. Gospod major je bil v zadnjem času zelo nemiren. Ali niste nič opazili? Toda jaz si mislim,« je govorila naglo, »da se mu malo meša. Ali ni govoril z vami včasih nekam zmedeno?« öaslavsky je zmignil z rameni. »Seveda,« je nadaljevala gospodinja, »vi imate druge skrbi, ne morete tega opaziti. Ampak jaz tukaj ... Lahko rečem, da mi v zadnjem času ni privoščil miru.« »Odkdaj?« je nehote vprašal. »Odkar se je vrnil z dežele.« »Z dežele!« je rekel iz globine. »In kaj je na njem posebnega?« »Vse. Je ves izpremenjen. Hodi, nekaj si mrmra in človeka ne vidi. Res, večkrat sem prišla k njemu in on je sedel pri mizi kakor Lotova žena (ta je vendar stala, jo je popravil öaslavsky. v duhu), bil je gluh in slep ter zrl na sklepe svoje roke.« »No,« je pripomnil öaslavsky, »in kaj je videl na njih? Sicer pa — ne pritožujte se, to je vendar idealen podnajemnik.« »Govorili bi drugače, če bi videli, kaj počenja ponoči,« je vzkliknila razdraženo. »Ne pripovedujem tega, da bi se pritoževala. Nasprotno, imam z njim sočutje. Toda gre za to, ker presega to že vse meje. Pomislite: dokler je v hiši živo, je tih kakor miš (kakor podgana, jo je popravil v duhu); toda komaj hiša utihne, pride njegov čas. Vstane in začne begati sem in tja, brez konca in pravilno kakor ura in nekaj godrnja.« Pomolčala je in öaslavsky je vprašal: »To je vse?« Gospodinja je rekla z očitkom: »Vam to ne zadostuje?« öaslavsky je rekel nehote: »Morda...« Vstala je pred njim slika. Spomnil se je na tiste bele miši, miši s koralnimi očmi v izložbi malostranskega ptičarja, ki so begale sem in tja, sem in tja do blaznosti. Pomnožil je primerno njih razsežnosti, napravil iz njih veliko človeško podgano, ki pa ni imela oči iz koral, temveč majhne, sivozelene, hudobne in blazne. »Morda? Gotovo,« je nadaljevala gospodinja. »Ena taka noč bi človeka zdelala. Toda koliko jih je bilo! ... Odkar se je vrnil s potovanja, so bile vse noči take. Cel rožni venec, in človek ne ve, kdaj in kakšen bo konec.« öaslavsky je bil ves zavzet: »Vsak dan! In vso noč!« Gospodinja je pritrdila. »Vso noč. šele proti jutru, ko se začne daniti, ga to mine. Kaj pa vem. Menda ne more več, tega ne bi vzdržala niti tovorna živina.« »Zaspi?« »Morda. Ne vem. Jaz — jaz se bojim k njemu. Je vse tiho. Toda ko prinesem zajtrk,»sedi že pri mizi. Morda položi le glavo v dlani in malo zadremlje.« »No, to že tako spada k radostim gospodinj,« je rekel öaslavsky. Odpel si je kožuh, ker mu je bilo vroče. Moral je še rešiti vprašanje, kaj bi bilo storiti. Prav za prav je že vedel. Nesmisel je bil, da je to samo zasebno. Letzova stvar. Ni bilo zasebnega Letza, bil je človeški morski prašiček, na katerem je navi- dezno nedolžno napravil nevaren poskus. Zdaj je moral nositi posledice, če ni hotel izgubiti pravice do , dostojnega človeka. Njegov duševni organizem je bil žilav in vse v njem je bilo zmerom urejeno. Točno in čisto. Sicer pa je mogla vznikniti le tako višja pravica, razen one nagonske, ki si jo je lastil do Bernarda Astenburga. Ni mogel eksistirati izven dobrega in zlega, mogel je iti bodisi z dobrim, bodisi z zlom in, ker je čutil odpor proti zlu, je moral iti nehote z dobrim. Moral se je zavzeti za tega zoprnega človeka, kakor da je njegova pestunja. Ali njegova mati-Mora plačevati reparacijo. (Toda Bernard Astenburg tudi plačuje reparacije, mu je šinilo v glavo. Saj se je dobrovoljno ovadil! Da, toda to se je nanašalo samo na njegov glavni zločin. V tej zadevi Astenburg ni bil pripravljen, plačevati reparacije. Usoda mu je k temu vendar dala tako priložnost takrat v tisti italijanski vinarni, toda ta morilec se je izognil.) »Iz vsega sledi,« je rekel gospodinji, »da gospod major ni pri pravi pameti?« Gospodinja mu je brž pritrdila, öaslavsky je izrekel sodbo' samemu sebD »Spravim ga nekam, da bo imel mir, in ostane taiO/ dokler ne ozdravi. Upam, da pojde to po dobreiA-če ne, se nadejam, da mi boste pomagali.« »Rada. Toda kako?« »Pričevanje naju dveh bi zadostovalo, da bi g3 oblast spravila tja, kamor bi se mu ne hotelo p° dobrem. Nasilje v njegovo korist. Razumete?« Gospo' i dinja je razumela. »Tudi sama sem že premišljevala’ ! ali naj ne javim tega policiji.« öaslavsky je pritrdil1 ^ »Prav, toda upam, da opraviva brez nje.« Minuto 3e t premišljal. »Nadloge današnje noči vas seveda he s morem rešiti, čakal bi tukaj nanj, toda noč ni pri' ^ merna za take namene. Ustavim se tu zgodaj zjutral ^ in upam, da ne boste imeli potem več skrbi.« 5 Izdaja »Narodna Prosveta« r Ljubljani, zadruga z o. predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalek. vsi v Ljubljani. 0 ti