Izhaja.
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
zaceloleto4 krone(2gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Iprsivnist vo ,9Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina
naj se naprej.
plačuje
Leto XXIII.
V Celovcu, 4. avgusta 1904.
Štev. 31.
Va b i 1 o.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
priredi
v nedeljo dne 7. avgusta t. 1.
ob 1 >,4. uri popoludne
v gostilni g. Križnika na Poljani pri Prevaljah
§ M @ d
s sledečim sporedom:
1.	Pozdrav.
2.	„Koroški deželni zbor“. Poroča g. deželni poslanec Fr. Grafenauer.
3.	„Naše gospodarsko vprašanje". Govori msgr. Val. Podgorc.
4.	Razni govori in nasveti.
K prav obilni udeležbi vabi zlasti volilce
ocTbor.
Naša zemlja, to je naša domovina !
Kedar si eden nàrod podvrže drugega v deželi, tedaj si osvojijo zmagovalci najprej beli kruh v deželi, t. j. vsa boljše plačana mesta v deželi; vladni uradniki, sodniki itd. so tujci, domač človek je le sluga, hlapec, in če noče, mora proč od rodne zemlje, vun iz svoje domovine. Povem naj nekaj prilik !
Katoliški irski nàrod ni hotel postati protestantski, zato je angleški parlament vzel domačinom vso zemljo, razdelil jo med angleške barone in Irci so ali sužnji na lastni zemlji, ali izgnani iz domovine z večine do današnjega dné.
V Veliki Nemčiji živi še nad 3 milijone Poljakov, ali hočejo njim vzeti po sili njih staroslavno domovino. V ta namen dovolil je že pred leti nemški državni zbor 500 milijonov mark in pozneje še? 300 milijonov mark v ta namen, da se nakupujejo posestva Poljakov in se dajajo nemškim naseljencem ; poljski človek smel bi v domovini ostati le še kot hlapec ali delavec v tovarnah.
Podlistek.
Klepec.
Pred nekoliko leti je živel v nekem francoskem mestu slepec, ki je živel le o miloščini, kojo so mu dan na dan delili dobri ljudje pri cerkvenih vratih. Posebno dobra pa mu je bila hči sosednega gostilničarja. Zjutraj in zvečer je donašala svojemu „ubogemu Petru", kakor ga je imenovala, kakovo jed, ter mu govorila prijazne tolažilne besede. Peter jej je bil prav hvaležen ter jej je vselej obljubil, da bode molil za-njo.
Neki dan je prišel v dotično gostilno tuj gospod, ki je bil videti jako potrt in žalosten. Imel je kacih 30 do 35 let. Vsedel se je k mizi, a niti besedice ni spregovoril. Ko so bili že vsi gosti odšli, je še sedel ter nemo zrl predsé. Gostilni-čarica se ni mogla premagovati, tako jo je zanimal žalosten tujec. „Velika težava vas tare, gospod?" ga slednjič vpraša."
„Dà, dà, velik križ nosim; ali križ, kojega mi nihče ne more odvzeti."
„Zaupajte v Boga, ljubi gospod; on vselej lahko pomaga; vsaj ziajša vam križ, ako vam ga ne odvzame."
„Križ sem si, žal, naložil sam. Nesrečen sem po lastni krivdi, in nesrečen ostanem vse žive dni. Na zemlji je zame ni tolažbe."
„Gotovo nimamo pravice mešati se v vaše reči", pravi gostilničar, vsedši se zraven tujca, ali dobro krščansko srce imamo; ako bi vam mogli
Med Slovaki so Nemci iz rajha in Židi pokupili že cele fare in postavili fabrike, Slovake pa nagnali ali v hleve, ali v te fabrike, ali v — Ameriko. Milo se stori človeku brati, kako vedno in vedno slovaški časopisi opominjajo svoje rojake, naj, bi vendar svojih „gruntov“ ne prodajali tako lahkomiselno, ker „čija je zem, tobo je i vlast’". Da zares, čegar je zemlja, tega je i domovina! Nàrod, ki si je obranil še zemljo svojih očetov, in ima še svojo domovino, zamore še vedno v deželi in državi braniti svoje stare pravice, ali nàrod, ki je enkrat prodal ali izgubil poslednjo grudo rodne zemlje, je „nàrod-bera6“ brez vpliva v državi, kjer sme le še robotovati. Zato rečem: Zgubiti dom, je velika nesreča za pojedinega človeka, ali stokrat večja je nesreča, če dom svoj zgubi celi nàrod!
Ozrimo se sedaj po naši slovenski domovini! Je še to v resnici naša domovina? Tri-najststo let tu prebiva že slovenski rod, preobrača to blagoslovljeno slovensko grudo. Ta naša polja in te naše vinske gore so pognojena s potom, krvjo in kostmi naših očetov — imamo tedaj še skupno domovino? Imamo jo še, ali ograje so žal, že krog in krog pretrgane. Boljša mesta poiskal si je že tujec. In na slovenskih gruntih so zapisane hipoteke nemških denarnih zavodov, da je človeka strah in groza! Ko bodo enkrat začeli ti neusmiljeni naši sosedi tirjati svoje pravice in si delati iz malih slovenskih kmetij krasna veleposestva, tedaj bo jok brezdomovinskih sirot po slovenskih pokrajinah!
Sedaj tedaj še imamo svoj dom. Nismo še v svet pognani, kakor judi. Dokler je tedaj še čas, branimo rodno zemljo, tako le obranimo nam, in tistim, ki bodo za nami živeli, domovino.
Ne daj iz rok, ne prodaj tvojega zemljišča tujcu niti za največjo ceno. Reci kakor Ahab svetopisemski: ,Bog varuj, da bi prodal dedščino svojih očetov !" Ce moraš prodati, prodaj sosedu, domačinu, bratu Slovencu! Posestniki, glejte da se rešite tujih denarnih zavodov z dobrega, ker sicer je zgubljen dom za vaše vnuke!
In vi odlični Slovenci v tujini, visoki uradniki, profesorji, duhovniki, pridite na stare dni našim kmetom pomagat branit slovenske domovine! Glejte, kako krasna, kako mila je ! Imate prihranjen denar, visoke penzije, pridite domu, kupite si dom in polje, povzdignite ju z vašim umom in
kaj zlajšati vašo nadlogo, bi to gotovo radi storili. Bolečina manj peče, ako se drugim razodene."
„Morda ne mislite popolnoma napačno, ljubi gospod. Naj pa bode! Povem vam svojo osodo, potlej pa povejte, mi je li mogoče pomagati. Videli bodete, da je za-me ni več vesele ure."
»Pred dvajsetimi leti sem bil pri svojem očetu v Alansonu, ki je imel službo v neki suknjami. Hodil sem v šolo; ker sem bil mater izgubil, ne da bi jih kedaj poznal, oče pa niso imeli časa name paziti, sem bil prav navihan — izpodili so me iz šole. Moj oče so me s svojim malim zaslužkom vendar-le spravili v neki zavod, ki je bil na dobrem glasu. Ali tudi tu sem počel tako, da so mi po preteku enega meseca pokazali vrata. Oče so bili neizmerno žalostni ; britko so mi očitali hudobijo in nehvaležnost ter me slednjič nevoljno samega pustili v hiši. Pa kaj sem storil? Mesto, da bi bil sklenil, da se poboljšam ter očetu povrnem ljubezen in skrb, kojo so mi kazali v tako obilni meri, sem nekako obupal ter bežal z doma. Z malo culico obleke sem prišel, sam ne vem kako, do morja. Ne maram pripovedovati, kaj sem dalje počel. Rečem le, da od očeta nisem nikdar nič več zvedel. Bil sem 20 let v Ameriki ter si pridobil lepo premoženje. Nekaterikrat sem pisal v Alanson na svojega očeta, ali nikdar ni bilo odgovora. Prišel sem sam v svoje rojstno mesto, toda zastonj sem popraševal po očetu. Zvedel sem samo, da so že zdavnaj bolni in siromašni zapustili mesto. Oh, moj oče so umrli v uboštvu in jaz sem temu kriv. Jaz sem očeta v grob spravil! Bogat sem, pa jim pomagati ne morem! Ne morem več popraviti svoje nekdanje krivice! Pra-
denarno močjo; tako ste storili čin nad vse vzvišen, in hvaležen spomin in grob v domovini bode vaš delež, mesto da zginete brez sledu med sovražnimi tujci.
*
* *
Malim nàrodom ni dano mirno in pokojno se razvijati. Njih napredek se godi le po malem in v neprenehanem boju — boju nàrodnem! Nikdar se pa pri tem boju ne sme pozabiti na to, obraniti in ohraniti si rodno zemljo. Tega naj bi Slovenci nikdar ne pozabili. — Dokler bode še le eden slovenski kmet hodil za svojim plugom, ne bode prenehal nàrodnostni boj. Proti temu je le edini pomoček:	Slovenci! Ne bojte se in ne
n dajte se! Lev strahovito zarujove in se brani, če ga kdo hoče izgnati iz njegovega domovja.
Kakor levinja držite svoj plen, svojo rodno grudo, ta lepi košček zemlje, ki ste ga dobili pri razdelitvi sveta!	F. S. Šegula.
Ustanovni shod slov. akademicnega ferijalnega društva „Gorotan“.
Dné 27. julija t. 1. se je vršil v Velikovcu v „Nàrodnem domu" ustanovni shod visokošolskega ferijalnega društva „Gorotan“. Zbralo se je lepo število slovenskih koroških visokošolcev in abitu-rijentov, kakor tudi duhovnikov in zavednih kmetov zlasti iz Radiš.
Zborovanje je otvoril stud. phil. g. Fr. Mišic s pozdravom na vse navzoče. C. gosp. Pr. Treiber, župnik v Št. Rupertu, pozdravi društvo z željo, da bi se složno delovalo za probujo ljudstva. Nato izjavi g. Fr. Mišic, da so žalostne koroške razmere rodile to društvo. Namen društvu je, skrbeti za dobre voditelje nàrodu, podpirati ,,Učiteljski dom", navduševati dijake za slovensko stvar, buditi nàrod s poučnimi predavanji in dobrimi veselicami na popolnoma nàrodni podlagi in s sodelovanjem z duhovščino; zakaj proti duhovnikom delati bi bila poguba za Korotan. Nato je bila volitev odbora, ki se je sestavil sledeče : predsednik phil. Pr. Mišic, podpredsednik phil. Pr. Kotnik, tajnik abit. Zdr. Mertl, blagajnik abit. Rud. Ravnik, revizor iur. Jan. Vidovič; phil. g. Grafenauer je dvakrat propadel.
šam, kako bi moglo biti na zemlji za-me še kako veselje?"
S solznimi očmi so skušali, kolikor so mogli, oče, mati in hči tolažiti potrtega tujca ter ga prosili, naj nekaj dni pri njih ostane, ne kot tujec, ampak kot hišni prijatelj. Odkazali so mu najlepšo sobo v gostilni.
Skoro vedno je odslej slonel gospod iz Amerike na oknu, gledaje proti cerkvi, zatopljen v žalostne misli. Kmalu je zapazil, da donaša domača hčerka slepemu možu dvakrat v dnevu gorke jedi, ter da se vselej nekoliko zadržuje pri njem, da mu kaj tolažljivega pové. Taka ljubezen in skrb za siromaka je tujca močno ganila.
Nedelja je prišla. Gospod spremlja družino gostilničarjevo v cerkev. Ko gredó mimo slepca, mu vrže Amerikanec 5 frankov v klobuk. To zagledati, poskoči gostilničarjeva hčerka polna srčnega veselja ter brž opomni slepcu: „Ubogi Peter, tuj gospod, ki je pri nas, vam je dal tu 5 frankov. Molite zanj, da najde svojega očeta."
„Da najde svojega očeta!" odvrne slepec počasno, kar prestrašeno.
„Dà, ljubi Peter", odvrne deklica, „pred dvajsetimi leti je v Alansonu zapustil svojega očeta; sedaj ga išče."
„Pred dvajsetimi leti v Alansonu? Oh, kako se zove tuji gospod?"
„Pravi se mu gospod Durand!"
„Durand! Durand!" zaupije slepec ter spusti iz rok palico in klobuk. „Moj sin Artur, si li ti?"
Oče in sin se objameta.
Tri tedne potem so šli svatje iz gostilne v cerkev. Ženin je bil bogati gospod iz Amerike,
Nato povzame besedo phil. g. Grafenauer in v navdušenih besedah povdarja, da se mora delovati po načelih in v duhu rajnega Andr. Einspielerja. Delo lajikov mora biti ozko spojeno z delom duhovnikov. Največ se da opraviti na katoliški podlagi. Doseči moramo namen z mladeniško organizacijo: z izobraževalnimi in mladeniškimi društvi. (Burno odobravanje.)
C. g. V. Poljanec povdarja isto in dostavlja, naj bi se pri mladeniških shodih vršila dopoludne cerkvena slavnost, popoludne pa shod, kjer bi imeli gg. visokošolci priliko, nastopiti kot govorniki. G. govornik stavi predlog, da se naj sprejmejo v društvo tudi gg. bogoslovci. (Odobravanje.) Vseučiliščnik Serajnik pozdravlja društvo kot zastopnik „Triglava“.
Za njim nastopi abiturijent g. Rud. Ravnik in zelo navdušeno vzpodbuja navzoče, da se ne smemo sramovati svojega jezika. Naši predniki so si ga z bojem ohranili, sledimo jim ! Svoj namen dosežemo tudi s čitalnicami in pred vsem s slovenskimi šolami (pri teh besedah se je slišalo zunaj zabavljanje). Vsak nàrod mora imeti svoje pravice. Ne sramujmo se kot olikanci ljudstva, temveč občujmo ž njim, kar le mogoče. Za tem g. Serajnik svari pred mladeniškimi društvi, češ da so še prezgodnja (?), kar pobija g. Poljanec in čemur pritrjuje tudi g. župnik Treiber.
G. Jožef Dobrovc pozdravi novoustanovljeno društvo v imenu „Kat. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" in vzpodbuja gg. akademike, naj složno delujejo s kat. političnim društvom in naj podpirajo naše glasilo nMir“ z rednim dopisovanjem, da bo mogel ustrezati vsestranskim zahtevam. Povdarja tudi med drugim, koliko izda lepi vzgled inteligence, če se ta vpričo priprostega ljudstva poslužuje materinega jezika. Navaja tudi slučaj, kako zamore pravi učitelj vcepiti otroku ljubezen do materinega jezika. Zato delajmo z vsemi močmi, da si priborimo dobrih učiteljev! Konečno predlaga, naj bi se posamezni shodi vedno javljali centralnemu biro-u (dopiso-valnemu uradu), ki se je ustanovil v Celovcu (Pavličeve ulice št. 7), da se na ta način zabrani možnost, da bi se na enem kraju priredilo preveč shodov, druge kraje pa se zanemarjalo.
Nato so se stavili še predlogi, da se v kratkem skličejo shodi, in sicer dva v podjunski dolini s sodelovanjem „Gorotana“; sodelovalo bo društvo tudi pri ustanovitvi slovenskega katoliškega izobraževalnega društva na Ziljski Bistrici in pri shodu na Trati pri Glinjah. — Došle so tudi sledeče brzojavke: Z Jezerskega: „Najsrčnejša voščila vašim podjetjem sprejmite od tukajšnje češke kolonije. Dr. Prachensky s soprogo." Iz Pliberka: „Prav prisrčno vas pozdravljamo in želimo mnogo uspeha. Varh, Sadjak, Binassi." Iz Škofje Loke: „Celemu podjetju največ uspeha." — Naj bi društvo obrodilo kar največ dobrega sadu!
Vojska med Rusi in Japonci.
Dné 27. julija je došlo iz Petrograda poročilo o večdnevnih bojih pri Dačičavu. Potrjuje se, da so se ti boji na ruski strani bili samo zaraditega, da bi čimveč časa pridobili za svoje nadaljne operacije. Vsi ti boji so se za Ruse končali uspešno, to je, vse napade generala Oka, tudi njegov poskus
nevesta pa gostilničarjeva hči. Peter, sedaj gospod Peter, se ni mogel zdržati solz, ko je korakal v cerkev mimo kraja, kamor mu je dobra hčerka tolikokrat prinesla kakšno krepčilo. „Vidiš, dete" je dejal, „ljubi Bog blagoslavlja miloščino bogatinovo in uslišuje molitev siromakovo".
Smešničar.
*	Nekega dné okoli poludne je neki kmet opazil fanta, ki se je izvenredno trudil, da bi spravil naklad sena zopet na voz, ki se je zvrnil na cesti. Kmet se mu je približal, rekoč: „Veš kaj, fant, bolje storiš, da greš južinat, nakladal boš pa potem." — „Ne“, je odgovoril fant, „bojiin se, da bi to očetu ne bilo prav." — „Beži no, očetu to nič ne dene", je zatrjeval kmet, kar pojdi najprej južinat." — „Dobro, pa grem", je odvrnil fant po malem premisleku, „a bojim se, da ne bo očetu prav." — Fant je odšel in imenitno južinal. Potem se je napotil na delo in kmet ga je vprašal, da li se ne počuti bolje in krepkejšega za delo. — „Da“, se je odrezal fant, Ba bojim se, da ne bo očetu prav". — nSlišiš“, ga je vprašal kmet, zakaj se pa bojiš, da ne bo očetu prav?" — „1 no", je zategnjeno izgovoril fant, „oče je pod zvrnjenim vozom sena."
*	Milivoj: „Zakaj si ne kupiš novega klobuka, ta je vendar že pregrd?" — Vitigoj: „Pusti me. Žena je rekla, da ne gre z menoj, dokler bom ta klobuk nosil. Jaz pa ne maram, da bi povsod za menoj capljala, zato ga nalašč ne kupim."
dné 24. t. m. popoludne, prodreti ruski center, je ruska armada odbila.
General Kuropatkin poroča: V nedeljo, dné 24. t. m. je sovražna armada na jugu zopet stopila v ofenzivo. Na našem levem krilu pri Tači se je vnel boj, ki je trajal 12 ur. Sovražnik je streljal neprestano s topovi, a naša artilerija mu je z uspehom odgovarjala. Sovražne baterije, ki so operirale proti Sanciaci in Tucistunu so morale ob štirih popoludne omolkniti vsled našega ognja. Istočasno je sovražnik z vso silo navalil na našo armado v smeri Dafančen-Jufenšaj z namenom, da bi prodrl center naših pozicij. Toda naša armada je odbila vse napade in vzdržala svoje pozicije. Ob pol 10. uri zvečer je bil boj končan. Podrobnosti o bitki še niso znane. Ko je tako poveljnik naših vojev vzdržal dva dni sovražni naval in z uspehom odbil vse napade, se je jel po kratkem odpočitku umikati proti severu, ne da bi ga nadlegoval sovražnik.
Iz Petrograda se brzojavlja, da je na ruski strani ranjenih 253 mož, med njimi dva generala in eden častnik ; ruska brzojavna agentura pa celo zatrjuje, da ruske izgube niso znašale več nego 50 mož. Japonci so izgubili, kakor se poroča iz To-kija, 800 mož.
Dopisi.
Za „Jfarodno šolo“ v Velikovcu so darovali: Gg. občinski odborniki občine Bistrica pri Pliberku namesto vejica na grob pokojnemu č. g. komendatorju Val. Šumahu kot častnemu občanu občine Bistrica 17 kron. C. g. dekan Šimen Čemer v Velikovcu 10 kron. Na konferenci dné 6. julija v Dobrlivasi zbrani čč. gg. duhovniki 24 kron in čč. gg. duhovniki velikovške dekanije, ko so bili zbrani na konferenci v Velikovcu dné 7. julija 30 kron. Pri kresovanju na čast sv. Cirila in Metoda v Št. Lenartu pri Železni Kapli zbrani Korošci in Štajerci 21 kron 60 vin. J. Svaton, župnik v Št. Juriju na Strmcu, 2 kroni. Čč. gg. duhovni tinjske dekanije povodom pastoralne konference dné 12. julija od veselja, da je šel Mac Nevin v zasluženi pokoj, 30 kron. Čč. gg. duhovni boroveljske dekanije, na pastoralni konferenci v Kapli na Dravi zbrani, darovali 14 kron. Franc Bernoth, organist v Št. Martinu v labudski dolini, 1 krono. Na novi maši č. g. Sadjaka v Šmihelu pri Pliberku je nabrala gospica Tilka Ažmanova 49 kron. Neimenovan iz Vrat pri Podkloštru 2 kroni. Skupaj 200 kron 60 vinarjev. Lepa hvala! Živeli nasledniki!
Beljak. (Smrt.) V torek 26. julija vlegla se je velika žalost na občino pri Mariji na Žili. Vdani župljani spremili so v polnem številu s tužuim srcem svojega dolgoletnega župana, gosp. Alojzija Mortl-a k zadnjemu počitku. G. A. Morti bil je čez 40 let župan in cerkveni ključar. V teku dolgih let pridobil si je mnogovrstnih, velikih in izvrstnih zaslug za občino, cerkev in šolo. Presvitli cesar odlikoval ga je z zlatim zaslužnim križcem, občinski odbor imenoval ga je svojim častnim občanom in poveljništvo gasilnega društva svojim častnim članom. Ker sta bila njegova brata Janez in Franc izvrstna jurista, prvi odvetnik v Celju, drugi bi-Iježnik v Celovcu, pridobil si je od njiju mnogo pravnih skušenj, zategadelj so ga domači ljudje in iz okolice v pravdnih in sitnih zadevah radi volili svojim zastopnikom. Ni je bilo večje ženitovanjske pogodbe ali sodnijske obravnave, da bi g. Morti ne bil za tolmača in pričo. Večino takih važnih pisem in obravnav se še sedaj sklepa po različnih tolmačih, ker v Beljaku nimamo slovenskih odvetnikov in uradnikov, in čestokrat se pripeti, da nezmožen tolmač napačno prestavlja in stranko oškoduje. Ko se je lanskega leta pri Mariji na Žili ustanovila slovenska posojilnica, bil je g. Morti izvoljen enoglasno načelnikom. Rajni bil je dobrega in usmiljenega srca, rad je vsakemu pomagal, kdor ga je sveta prosil, in pri tem ni bil sebičen. Pri občinskem uradu imel je vedno vse v najlepšem redu, in vendar so bile občinske doklade tako majhne, da so se gospodi kar čudili (8—15 %)• Kedar se mu je kdo v pravičnih zahtevah ustavljal, je zagrmel, da je bilo strah, vendar tožil ni nikogar, še manj pa komu škodoval. Pri volitvah sicer ni bil na ndrodni strani, ker se kot sodnijski cenilni mož ni upal in ni smel zameriti gosposki, vendar pa svojega lastnega gnezda nikoli ni ogrdil in v svojo lastno skledo pljuval, ampak je vsakega napadalca na Slovence ostro in točno zavrnil. Bodi mu blag spomin in zemljica lahka!
Zilska dolina. (Na Brdu napredujejo.) Z veseljem gledamo na našo slovensko mladino na Brdu. Čuditi se mora človek, kako se vzbujajo slovenski fantje na meji Zilske doline. Pred nekaterimi leti so napravili pevsko društvo pod vodstvom g. Grafenauer-ja. Potem so ustanovili izobraževalno društvo, katero zelo napreduje. Kako so dandanašnji taka društva potrebna na Koroškem, vedeti mora že vsak Slovenec. Da se v naših šolah nič ne more naučiti, to vé vsak, kateri je v šolo hodil. Povedal bom le, kako se je meni godilo in kakor meni, tako tudi drugim. Hodil sem, kakor pravijo, v utrakvistično šolo. Šest let nisem slišal kake slovenske poučne besede v šoli, razun krščanskega nauka. Spominjam se pa še dobro, da so nam učitelji celo prepovedali od šole gredé med seboj slovensko govoriti, in zaukazali so nam tudi
doma, kjer pridemo s šolarji vkup, nemško govoriti. Tako, ko sem izstopil iz šole, nisem znal ali pa prav malo slovensko brati, dasiravno sem bil eden boljših šolarjev. Moja sreča je bila, da so me starisi zmirom naganjali k branju, tako da nisem ostal cel butec. Oče, ki so le tri leta hodili v šolo, so veliko bolje znali brati. Vprašam, ali so to prave šole ? Ali si v takih šolah bistrimo našo pamet. Ko stopimo iz šole pač nič ne znamo, ne brati, ne pisati, ne slovensko in ne nemško. Kaj smo? Zakaj pa slovenski kmet toliko plačuje stroškov za šole? Ali res zato, da se njih otroci ponemčujejo. Potem nam pa še zunaj prepovedó slovensko govoriti. Kdo ima to pravico zaukazati, niti cesar in niti ministri, tega nihče nima pravico zaukazati, kako se imamo od zunaj med seboj pogovarjati. Zato stariši, pazite na svoje otroke, da se kaj tacega ne pripeti več. In kdo je potem kriv, da je toliko prepira med nami? Dolžnost je vsakega, da gleda na boljše čase. Treba je nam izobraževati se. Le poglejte na Brdo in vprašajte fante in bodo vam povedali, da nekateri nič niso znali ali pa prav malo počasno brati. Odkar pa imajo izobraževalno društvo, znajo vsi veliko bolje brati in tako se omikajo in napredujejo slovenskemu nàrodu in veri katoliški na korist. Vsaka zahvala gre našemu vrlemu rojaku, brdskemu gospodu župniku, da se tako potrpežljivo trudi za naš prid. Tudi drugod po Zilski dolini se jasnijo Slovencem vremena. Zilski fantje, delajmo tako naprej ! Mi ne gremo na nemško, oni naj nas pa tudi pri pokoju pusté. Potem bo pa kmalu mir med nami. Torej na noge, bolje kakor naši očetje, ki so jih zmirom tako poslušali in obljubo-vali zlate gradove, potem so se jim pa posmehovali in so delali kar je Nemcem vse prav.
Zilski fant.
Sv. Višanje. (Romarji.) Najpopred moramo omeniti nàrodnih Globaščanov, ki so prišli tekom tega meseca na sv. Višarje. Bilo jih je precejšnje število! Vrle slovensko-ndrodne pevke razveseljevale so nas takoj izborno s svojim krasnim petjem tako, da bi jih mi bili volje poslušati celo do sod-njega dné. Hitro za Globaščani so prišli na svete Višarje Črnjani v spremstvu svojega gosp. župnika Kirchmayra in g. Božiča.
Gospa Sveta. (Zlata maša.) Dné 31. julija je obhajal naš preč. g. dekan, častni stolni kanonik itd., Martin Šaši, svojo zlato mašo ob obilni udeležbi ljudstva in duhovščine. Dan prej je maševal zlatomašnik v svoji rojstni vasi, v Št. Janžu v Rožni dolini, kjer se je tudi zbralo veliko vernikov. Gosposvetska požarna bramba mu je priredila zvečer podoknico. Na dan slavnosti je imel slavnostno pridigo č. g. dekan Henrik Anger er. G. zlatomašniku, pospeševatelju vseh naših teženj, kličemo z drugimi njegovimi častilci tudi mi: Še na mnogaja leta!
Kotmaravas. Naš nemčurski občinski odbor je v svoji seji dné 24. julija 1904 imenoval bivšega okrajnega glavarja celovškega, Mac Nevina, za svojega častnega občana za njegove velikanske „za-sluge", katerih nima za našo občino, pač pa za pobijanje Slovencev in naših teženj in pravic. Čestitamo našemu občinskemu odboru na tem .slavnem" činu, ki je pač vreden, da se javno pribije. O tem se še pogovorimo z našim slavnim občinskim odborom v kratkem času natančneje.
Borovlje. Vroče, nebrojne solze je prelival Jeremija, ko je žalostno njegovo oko gledalo puste razvaline nekdaj tako sijajnega Jeruzalema. Slovenec, pridi k nam v Borovlje, oglej si naš trg, občuj z našimi Borovčiči, in oko se ti začne solziti kakor onemu preroku. Z vso močjo delajo naši nasprotniki — in slovenski gospodje, ki bi naj posvetili svoje moči slovenskemu ljudstvu ter se uprli ponemčevanju, so med seboj nesložni ; sedijo doma za pečjo ali pa celo pomagajo Nemcem in nemškutarjem, da se jim ne zamerijo. — Ljudska šola nas do zdaj ni mogla ponemčiti, kajti materni jezik je močnejši nego tisti jezik, ki ga morajo učitelji ubijat slovenskim otrokom v glavo. Kaj so torej ukrenili naši nasprotniki, Nemci, ki so s trebuhom za kruhom prišli k nam, in slovenskih starišev nezvesti sinovi? Ustanovili so otroški vrtec. Borov-Ijani, slovenski stariši! Da bi vendar uvideli, kaj nameravajo s tem vrtcem slovenskega ljudstva sovražniki ! Vaše otroke hočejo ponemčiti, tako da se bodo, ko dorastejo, sramovali govoriti z vami v slovenskem jeziku, katerega ste vi kot svetinjo podedovali od svojih pradedov ! — Zadnjo nedeljo sta pela pri nas pevska društva „Alpenrose“ in nFeistritz“, obadva nemška društva s skoraj izključno slovenskimi člani. Priznati moramo društvu „Alpenrose“, da mogoče na celem Koroškem ni društva, katerega člani bi tako lepo in milo, naravno in vendar tako izborno umetno zapeli, kakor njega slovenski člani. Ponosni smo skoraj na te slovenske pevce; a res odobrati jih bomo smeli še le tedaj ko bodo namesto nemških zapeli pesmi — v svojem materinem slovenskem jeziku. — Pred letom smo imeli po prizadevanju svojega tedanjega kaplana lep slovenski pevski zbor, a nemška agitacija, še bolj
slovenska brezbrižnost in nehvaležnost, sta ga razdražila.
Št. Vid ob Glini. Dné 21. julija ob treh po-poludne je udarila strela v zvonik v Trefersdorfu, od katerega je skoraj polovica pogorela. Glavni vzrok je, da niso imeli strelovoda, in ga tudi sploh nimajo po tukajšnjih krajih, kjer je zato največja nevarnost.
Sv. Neža pri Velikovcu. (Zlata poroka.)
V	tukajšnji podružnični cerkvi smo imeli na god sv. Ane jako redko in ginljivo slavnost; isti dan sta namreč zakonska Jakob in Magdalena Pipan tukaj obhajala svojo zlato poroko. Ovo lepo slavnost je napravil gosp. Papič, ki ta dva uboga zakonska iz dobrote oskrbuje, in njegovi dunajski letoviščarji, ki so z velikimi žrtvami kupili za vse altarje voščene sveče in za glavni aitar dva zelo lepa umetna šopka. Blagim dobrotnikom izrekamo presrčno hvalo, zlatoporočenima pa želimo še mnogaja leta!
Št. Peter pri Velikovcu. (Krvavi pretep.)
V	nedeljo dné 23. julija t. 1. napravili so neki Gre-binjski fantje povodom žegnanja v gostilni pri Pe-serniku pretep in bili radi tega iz gostilne odpravljeni. Ko je pa stopil 27 letni kmečki sin Prane Korak, ki pa v pretep ni bil zapleten, slučajno iz gostilne, planili so razgredniki na njega in ga z nožmi ranili na glavi, posebno nevarno pa ob trebuhu. Težko ranjenega prepeljali so v bolnišnico v Celovec, ali le malo je upanja, da bo okreval.
Prevalje. (Nesreča.) Jakob Kresnik iz Leš je v soboto, 23. julija, pripeljal nekega mrliča v mrtvašnico. Ko se je vozil domu, se mu splaši konj, voz se prevrne v leski jarek; Jak. Kresnik, ki je bil na vozu, padel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico na Leše, kjer je drugi dan umrl.
Leše pri Prevaljah. („Pestalozzi.“) V naši skriti vasi vlada zdaj živahno življenje, kakor v kakem majhnem vojaškem taboru. V sredo se je namreč sem pripeljalo na počitnice 124 fantov zavoda „Pestalozzi“ na Dunaju. Imajo posebno opravo in lastno močno godbo in živijo kakor mali vojaki. Nadzoruje jih sedem učiteljev. Tukaj ostanejo šest tednov.
Članom in prijateljem akademičnega ferijalnega društva „Gorotan“!
Kakor znano, ustanovilo se je slovensko aka-demično ferijalno društvo „Gorotan“. Ta veseli pojav zbujajoče se ndrodue zavesti med dijaki mora povzdigniti koroške Slovence in jih navdušiti za vztrajno delo, ker vidijo, da niso osamljeni, ampak da imajo brate-sotrudnike, ki jih razumijo in z njimi soglašajo. Posebno v sedanjem času, ko nas naši nasprotniki napadajo od vseh stranij, se moramo vzbujati in odločno upirati veliki pogubonosni povodnji, ki hoče popolnoma zaliti naše pristno slovenske pokrajine. Ustanovitev našega društva je našla prav globoko zanimanje med Slovenci. To je natanko pokazal ustanovni shod, ki se je vršil dné 27. julija t. 1. v dvorani „Nàrodnega doma" v Velikovcu. Od blizu in daleč so nas posetili vrli in navdušeni gostje, tovariši so došli v prav lepem številu, da je bila dvorana napolnjena. Vsi zbrani so občutili, kako nas potrebe novega časa silijo k posvetovanju, k organizaciji, k sklepom in dejanjem. Zaraditega se podpisana v imenu vseh tovarišev-društvenikov prav presrčno zahvaljujeta vsem obiskovalcem ustanovnega shoda in vsem podpornikom društva ter prosita prav presrčno, da bi koroški rodoljubi svoje zanimanje tudi zanaprej ohranili globoko v svojem srcu in je pokazali s tem, da naše društvo radi podpirajo. Majhno število naših rodoljubov je že doneslo kamenček k poslopju, katero hočemo zidati, in podpisani blagajnik se tem potom vsem velecenjenim podpornikom prav srčno zahvaljuje. Prosi pa tudi vse rodoljube in rodo-Ijubkinje, da bi podpirali novorojeno dete „Gorotan“ in da blagovolijo podpore svoje pošiljati podpisanemu blagajniku, ki bo podpornike in njihove prispevke pravočasno in točno objavil v nMiru“. Da potrebuje vsako društvo denarja, to bo vsak spoznal. Vsak podpornik našega društva žrtvuje celi Sloveniji. Naročili smo »Nàrodne koleke“ (kolek dva vinarja), katere bomo prodajali po vsem slovenskem Koroškem v prid „Učiteljskega doma". Da je za vzbujenje našega nàroda pouk, torej šola najvažnejše sredstvo, ni treba povdarjati. Trdno smo prepričani, da bode lepša in veselejša naša bodočnost, ako bomo dobili v nàrodnem duhu delujoče učitelje. To hočemo in to moramo doseči. Slabi smo in zato iščemo pri rodoljubih pomoči. „Nà-rodni kolek“ je tedaj za razvitek našega ljudstva velevažnega pomena in podpisani blagajnik vabi vse tovariše, da mu naznanjajo svoje naslove in da blagovolijo naročiti pri podpisanemu blagajniku kolikor mogoče veliko število „nàrodnih kolekov“, katere bode gotovo vsak lahko prodal v svoji domačiji pri raznih priložnostih. Složno hočemo delovati, složno hočemo buditi nàrodno zavest, dragi
tovariši, in akoravno naše slovenske pokrajine deloma že popolnoma v nemškutariji medlijo, — bodočnost mora biti naša.
Predsednik :	Blagajnik :
Fr. Mischile l. r., st. phil. Bud. liaunih, abit. v Borovljah. Koroško. na Trati, p. Borovlje. Koroško.
No viòar.
Na Koroškem.
Duhovske zadere. V Marijanišče je bilo od 43 prosilcev sprejetih 34. — Prestavljen je kaplan g. Fr. Giitl iz Šmartna pri Beljaku v Iršen. — Za župnika na Peravi je imenovan g. J. Trunk, župnik v Kazazah. — G. Fr. L as s er, kaplan v Tinjah, je imenovan za kateheta na meščanski šoli v Velikovcu. —- Izpit za veroučitelje na srednjih šolah bode dné 26. in 27. oktobra.
Osebne novice. V pokoj je stopil dvorni svetovalec pri koroški deželni vladi g. Fr. vit. K o-zaryn pl. Okulicz. — Deželne vlade svetovalec pl. Grabmayr v Celovcu je dobil red železne krone tretje vrste. — Za dvornega svetovalca pri c. kr. deželni vladi v Celovcu je imenovan g. dr. E. pl. Mylius, sekcijski svetovalec na Dunaju. — V Gutštanju je umrl dné 26. julija g. Jan. Douglas grof Thurn Vallesassina, star 73 let. Truplo so prepeljali v Pliberk. — G. M. Obilčnik, knjigovodja pri deželnem odboru, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan g. Jan. Kinsky. — Sodna praktikanta v Celovcu, gg. Ožb. Il a v ni k in Al. E h r 1 i c h, sta imenovana za c. kr. avskultanta.
Huda ura. Malone po vsej Evropi vlada huda vročina, deloma s hudo sušo. Na Koroškem je bilo minuli teden zopet več neviht. V Kamenu pri Celovcu je dné 21. julija udarila strela v visok topol poleg posestva dr. Luggina, od tam odskočila v hišo, usmrtila neko deklo, hlapca pa omamila. — V Pokrčah je strela vžgala skedenj J. Knltererja p. d. Petra. Živino so rešili. Škode je 3400 K. — Dné 27. julija je toča pobila na Hodišah. V Šmarjeti, Lipi, Železnici in Plašišču so poljski pridelki popolnoma uničeni. Tudi po gozdovih je vihar napravil zelo veliko škode.
Šolstvo. V stalni pokoj je stopil nadučitelj g. Jan. P in ter v Borlah. Kot podučitelj je nastavljen g. Val. Švikaršič v Šmihelu nad Pliberkom, kot podučiteljica gdč. A. Welzig v Hodišah. Prestavljen je podučitelj g. L. F ort in iz Šmihela nad Pliberkom v Šmarjeto ob Velikovcu. — Razpisano je mesto učitelja v Črni do dné 25. avgusta.
Za nàrodni kolek se je na primiciji g. Andreja Sadjaka v Šmihelu nad Pliberkom skupilo 26 kron.
„Ne-ncmško“. Zopet se je eden zameril mogočnemu gospodu Laknerju pri »Freie Stimmen". Nek celovški policist je imel tožbo, a kot zastopnika si je vzel g. — dr. Brejc-a! Je gotovo dobro vedel, zakaj. A zameril se je s tem pri „Slobodnih glasih“, katere zahtevajo od g. župana, da policistu radi tega „pojasni stališče", ker vzeti slovenskega odvetnika, je „undeutsch“ ! No, pàne Lakner, s tem ste zopet pokazali pravo nemško junaštvo, da greste ubogega mestnega uslužbenca denuncirat pri gosp. županu. Ali poznate tisto: „Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunciant!"
Nevoščljivost kaže znani žabuiški klobasar v „Grazer Taglattu" z dné 24. julija t. L, ko se zopet zaletava v celovškega mestnega kaplana J. Dobrovca, češ, da je postal pri „vindiš“-delavskem društvu v Celovcu radi tega konsulent, ker je v Žabnicah agitiral pri zadnjih deželno-zborskih volitvah. Kakor v vseh člankih, tako tudi tukaj kaže dopisun svojo nevednost in neumnost. Omenjeni gospod je bil za konsulenta določen še predno je v Žabnicah agitiral, tudi ni konsulent pri „vindiš“-socijalnem delavskem društvu, temveč pri „Slo-venskem". Silno rad mora imeti ta Žabničan (?) omenjenega gospoda, ker se tako rad bavi ž njim. Prisrčna hvala! Seveda bo prihodnjič, če bo še prevzel kako tako mesto, prišel poprej prosit za dovoljenje žabniškega dopisnika.
Srednje šole. Na gimnaziji oo. benediktincev v Št. Pavlu je bilo konec šolskega leta 183 učencev, od teh 160 Nemcev, 11 Slovencev, 7 Lahov, 61 je Korošcev, 37 Štajercev. Odličnjakov je bilo 12, padlo jih je 31. — Na beljaški gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 220 dijakov, med njimi 204 Nemci, 14 Slovencev, 1 Ceh,
I	Lah. Luterancev je bilo 28, vsi drugi katoličani. 39 je bilo odličnjakov, 32 jih je padlo. — Izmed 29 abiturijentov, ki so bili na celovški gimnaziji pripuščeni k ustnemu zrelostnemu izpitu, je dobilo
II	prvi red z odliko, 13 'prvi red, 4 so pripuščeni k ponavljalnemu izpitu jeseni, 1 pa je reprobiran za eno leto.
*
* *
Rožna dolina. V Rožeku so dné 31. julija „odkrili“ spomenik, katerega je občina postavila med cerkvijo in sodnijo bivšemu županu Zimeku.
Spomenik je podoben navadnemu nagrobnemu kamnu. Stal je tam odkrit že nad mesec dnij. Kedaj so ga neki „pokrili“, da so ga zdaj zopet mogli „odkriti“? — Železniški minister Wittek si je dné 1. t. m. ogledal dela pri predoru v Pod-rožčici in se je od tam ob novi železniški progi podal v Celovec. — V predoru v Podrožčici je dné 22. julija kamenje zasulo delavca V. Scagliola iz Laškega in M. Olipica iz Št. Jakoba. Prvi je kmalu umrl, drugega so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico.
Celovec in okolica. Poreče ob jezeru dobijo električno razsvetljavo, katero bodo tja napeljali iz Celovca. — Pasji kontumac je zopet v Celovcu in po sosednjih občinah.
Križem sveta.
Avstrija in Italija. Potrjuje se, da ostanejo avstrijske čete v italijanskih avstrijskih pokrajinah v svojih garnizijah in ne pojdejo na vojaške vaje. Vzrok je stališče avstrijskih Italijanov in vojaške naredbe Italije ob avstrijski meji. „Pri-jateljstvo" med Avstrijo in Italijo se tedaj vedno bolj krha!
Ruski minister Plehve umorjen. Minister notranjih del, Plehve, je bil v sredo dné 27. julija zvečer zavratno umorjen. Plehve je bil rojen 1. 1848. ; bil je načelnik državne policije, potem prvi pomočnik ministra notranjih del in je postal, ko je bil minister Sipjagin 15. aprila 1902 umorjen, sam minister. — Napad se je zgodil, ko se je minister peljal v svojem vozu na baltiški kolodvor, da odpotuje v Peterhof. Ko se je peljal mimo varšavskega kolodvora, je pod vozom s strahovito detonacijo počila bomba. Minister Plehve, njegov kočijaž in voz, vse je bilo razneseno in raztrgano na tisoč koscev. Tudi je bilo poškodovanih nekaj drugih oseb in več voz.
Turška krvoločnost ! Iz armenskega mesta Muš so došla sledeča poročila o zadnjih turških grozovitostih napram Armencem. V Sassumu so Turki oropali 45 vasi, v katerih je prebivalo 12.650 oseb. 8000 izmed teh je Turek ubil. Armenci so se hrabro branili celih 8 dni v gorovju Talarik napram 14 turškim bataljonom, ki so jih napadli. Nečuvena grozodejstva so se pri tem dogodila, veliko žensk se je potopilo v reki z otroci vred, da bi se rešile turškega nasilstva. Turkom je poveljeval vali iz mesta Tiflis, kateri je dal povelje, da naj se trupla Armencev razkosajo, da bi evropski delegatje ne mogli se prepričati, kako so Turki onečastili trupla armencev, predno so jih usmrtili. Popotniki pripovedujejo, da je reka Tigris polna človeških členov. Vali se je vrnil v Muš in je pripeljal s sabo žene in otroke kot sužnje. Zdaj pa prisiljuje načelnike armenskih vasi, da podpišejo adreso udanosti na sultana. Vse to se zgodi pred očmi velevlasti, katere smatrajo nedotakljivost Turčije za nujno potrebno: češ harmonija in mir Evrope je drugače v nevarnosti.
Vsaka rodbina
naj bi v «roj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot prime* vsakdanji kavni pijaSL
yv	...	i * m i »
Gospodarske stvari.
Gospodarska zadruga
ima dné 7. avgusta izvenreden občen zbor v skladišči v Sinčivasi.
Predmet: Poročilo o zadružnem delovanju. Predlagalo se bo, naj se sprejemanje žita v Velikovcu opusti in omeji na Sinčovas, vsaj za eno leto. Sledi potem obširnejše gospodarsko poročilo. Zadružniki naj se tega zborovanja udeležč mogobrojno.	Odbor.
Posneto mleko in pitanje prašičev.
Pitanje prašičev so vpeljali v mnogih mlekarnah, da morejo izkoristiti preostalo posneto mleko, ki zadene povprečno po 17 do 2 5 vin. za liter. Krajevni predpogoji za rentabilnost pitanja prašičev so dani v plenu in v cenah prašičev, ki se nakupijo, kakor tudi v prodajnih cenah pitanih živali. Živali različne starosti se debelijo v tako različni meri, da moremo poznavajoč to okolnost pri sicer enakih razmerah denarni vspeh znatno pomnožiti. Pri 350 pitalnih prašičih (polkrvnih jorkšircih) različne starosti in teže je zadel 1 liter posnetega mleka 1. 1901. 31 vin. 1. 1902. pa samo 1'5 vin. in sicer so bile okolnosti, kakor cena kupljenih živali, pitanih prascev in krmljenje, skoro popolno enake. Ta razlika je znašala pri letni množini 1,000.000 litrov pokrmljenega mleka odpada celih 16.150 K.
Ta znatna razlika je imela za posledico, da so jeli delati natanke poskuse, ki so merili v prvi vrsti na to, da se določi, za koliko postanejo težji prašiči razne starosti, vedoč, da se starejše, težje živali razmerno manj odebele nego mlajše v istem času. Leta 1902. so morali namreč v dotični mlekarni prašiče zelo dolgo držati vsled zaprtja mej, provzročenega po kugi in so jih pitali do teže 170 kilogramov. Živali stare po 2 do 11 mesecev in težke po 10 do 140 kg. so dobivale kot glavno pičo : 2’5 do 14 litrov posnetega mleka in kot primeseh 0'1 do 2 kg kuhanega krompirja in 01 kg koruznega Šrota na glavo in natančno po starosti in teži.
Poskusi so pokazali sledeče: Da postajajo mlade živali veliko hitreje težje nego stare, tako da 120 kg težki prašiči dobijo v istem času samo 1/6 teže prašičev po 20 kg težkih. 2. Da znaša do teže 60 kg dnevni dobiček nasproti krmnim stroškom do 17 vin.; pri 80 kg znaša le še 19 vin. in da izkazuje pitanje še težjih živali že izgubo, ki je z raztočo težo vedno večja in ki znaša pri 140 kg že 34 vin. na dan in glavo. 3. Ako se oziramo na celoten vspeh od dneva, ko postavimo pri živalih do 100 kg teže še dobiček, ker višje izkoriščanje krme pri mlajših živalih še ne požre sla-bejšega izkoriščanja starejših: pri nadaljnem pitanji pa imamo na vsak način zgubo, ki znaša že pri 120 kg težkih živalih po K 8-90 za glavo.
Zato ima tudi izkoriščanje pokrmljenega posnetega mleka precej široke meje in sicer od 4 5 vin. pa doli do 1'5 vin. za 1 liter. Ako hočemo tedaj doseči kar največji vspeh pri pitanju, oziroma posneto mleko kolikor moč visoko izkoristiti, tedaj ne smemo raztegniti pitanja preko 70 kg teže; še bolje je, ako postavimo v svinjak tako zvane tekavce 25 do 30 kg težke in jih po trimesečni reji prodamo okrog 70 kg težke.	F. P.
""o!
(zvrsten okus kave dosežete s prirneàanjem
Vyirate žitne kaše
POSKUSITE! e?* Vzorek dragovoljno. Poštna 5 kg. pošiljka 4 K 50 h (ranco,
DOMAČI PRIJATELJ'*
vsem odlemalcem zastonj pošiljam mes^Cnik.
Vydrcùa toiarna jitne falle ‘Prafa-VI//.
. .. A
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda!
Loterijske številke od 30. julija 1904. Gradec	27	15	69	24	55
Dunaj	27	6	73	15	77
Na znanje!
P. n. kmetje se v njih lastni prid prosijo, naj potrebno usnje za jesen kupijo samo v trgovini z usnjem: Adolf Mechur (prej Jakob Petschovnik), Celovec, novi trg 4.
Zagotavljam najcenejo postrežbo s spoštovanjem
Adolf Mechur,
trgovina z usnjem, Novi trg št. 4. v Celovcu.
Čvrst in priden deček,
od poštenih starišev, kateri je dovršil celo ljudsko šolo, se sprejme kot učenec v trgovino Albin Novak-a v Sincivasi.
Kdor hoče po ceni kupiti dobre kmetijske stroje, kakor rezalnice za krmo, mlatilnice, gepeljne s postavljanjem in z jamstvom, kakor tudi kolesa in šivalne stroje,
naj se obrne do
Tomaža Svetina
zaloga strojev
Celovec, velikovška cesta štev. 22.
Vsak tržni-četrtek razpostavim na Novem trgu nekaj strojev za razprodajo. (Nimam agentov in morem zato stroje oddati precej ceneje.)
»a onanista in oerioiila
je za oddati. Več pové župnijski urad Št. Riipert-Celovec.
Slovenska gospodinja!
Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo, torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Novo sezidana hišica,
ki ima 2 sobi s kuhinjo in vrtom, se prodà za 1400 kron. Hišica je primerna posebno za kakega rokodelca in leži tik farne cerkve v lepi prijetni vasici v slovenskem kraju na spodnjem Koroškem. Več se izvé pri upravništvu rMira“ v Celovcu.
Naznanjam uljudno, da je ravnokar izšel moj
novi veliki cenik, |
ki obsega čez 600 podob, in ka- X terega razpošiljam zastonj ® in poštnine prosto. N
Ker razpošiljam svoje blago «S po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so Šs cene nizke in postrežba po-stena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
H, Suttner,
$3 urar in zalagatelj c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju (Krainburg).
gSP \'a leto se razproda nad 20.000 komadov. '3HI!
^dravo in lepo živino imeti, je bogastvo!
Vse to doseže hranilni prašek za živino !
Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdravniki, a rabijo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se priporoča:
l*rali za konje.
Ta čisti in pospešuje prebavo, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bolan konj kmalu ozdravi, med tem ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo č v r s t i in č i 1 i za tek, a jaki in vztrajni za najtežjo vožnjo. — Prah. za krave in govedo stori isto, da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da postane močna. Osobito se daje kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prak za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim svinj, posebno kedar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno redé. — Prak za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. Vsak gori navedenih prašekov stane: 3 škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 škatelj 7 K. 20 vin. frank©. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo :
Mestna lekarna V Zagrebu, Markov trg št. 103, zraven cerkve sv. Marka.
Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči,
Vsak dan dojde veliko naroči) iz vseli krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov.
v:	v:'.	‘V Tl.'	v
r
s
Zahtevajte pri nakupu

Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
z znamko .Jelen66.
zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Dobiva se povsod!
Ono je
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi
dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „iELEN“.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Kolodvorska cesta št. 27.
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava ih eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dnè vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.